PRILOGA I

VREDNOSTI PARAMETRA ZA RADON, TRITIJ IN INDIKATIVNO DOZO ZA VODO, NAMENJENO ZA PORABO ČLOVEKA

PRILOGA II

SPREMLJANJE RADIOAKTIVNIH SNOVI

1.   Splošna načela in pogostost spremljanja

Spremljati je treba vse parametre, za katere je treba določiti vrednosti parametra v skladu s členom 5(1). Vendar se ne zahteva nobeno spremljanje določenega parametra, kadar lahko pristojni organ dokaže, da v časovnem obdobju, ki ga sam določi, ta parameter verjetno ne bo prisoten v dani zalogi vode, namenjene za porabo človeka, v koncentracijah, ki bi lahko presegle ustrezno vrednost parametra.

Pri naravnih radionuklidih, za katere so prejšnji rezultati pokazali, da je njihova koncentracija stabilna, pogostost, z odstopanjem od najnižjih zahtev za vzorčenje iz točke 6, država članica določi ob upoštevanju tveganja za zdravje ljudi. Državi članici ni treba spremljati radona ali tritija v vodi, namenjeni za porabo človeka, ali določiti indikativne doze, če na podlagi reprezentativnih raziskav, podatkov, pridobljenih pri spremljanju, in drugih zanesljivih podatkov ugotovi, da bodo v časovnem obdobju, ki ga sama določi, ravni radona, tritija ali izračunane indikativne doze ostale pod ustreznimi vrednostmi parametra iz Priloge I. V tem primeru Komisiji sporoči razloge za svojo odločitev ter ji predloži potrebno dokumentacijo, ki odločitev utemeljuje, vključno z rezultati kakršnih koli opravljenih raziskav, spremljanja in preiskav. Pri tem se ne uporabljajo določbe o najnižjih zahtevah za vzorčenje in analizo iz točke 6 te priloge.

2.   Radon

Za vodo, namenjeno za porabo človeka, ki prihaja iz različnih vrst virov podtalnice in vodnjakov na različnih geoloških območjih, države članice zagotovijo, da se opravijo reprezentativne raziskave, da se ugotovita obseg in značaj verjetne izpostavljenosti radonu. Raziskave so zasnovane tako, da je mogoče določiti temeljne parametre in zlasti geologijo in hidrologijo območja, radioaktivnost skal in zemlje ter vrsto vodnjaka in jih uporabiti pri usmerjanju nadaljnjega ukrepanja na območjih, na katerih je verjetna velika izpostavljenost. Koncentracije radona se spremljajo, kadar je na podlagi rezultatov reprezentativnih raziskav ali drugih zanesljivih podatkov mogoče sklepati, da je vrednost parametra iz člena 5(1) morda presežena.

3.   Tritij

Države članice zagotovijo, da se izvede spremljanje vsebnosti tritija v vodi, namenjeni za porabo človeka, če je v zajetju vode prisoten antropogeni vir tritija ali drugih umetnih radionuklidov ter na podlagi drugih programov nadzora ali preiskav ni mogoče ugotoviti, da je raven tritija pod vrednostjo parametra iz Priloge I. Če je potrebno spremljanje tritija, se izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če koncentracija tritija preseže svojo vrednost parametra, je treba preveriti prisotnost drugih umetnih radionuklidov.

4.   Indikativna doza

Spremljanje indikativne doze v vodi, namenjeni za porabo človeka, se izvede, kadar je prisoten vir umetne ali povišane naravne radioaktivnosti ter na podlagi drugih reprezentativnih programov spremljanja ali preiskav ni mogoče ugotoviti, da je raven ID pod vrednostjo parametra iz Priloge I. Če je potrebno spremljanje ravni umetnih radionuklidov, se izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če je potrebno spremljanje ravni naravnih radionuklidov, vsaka država članica določi pogostost spremljanja skupne aktivnosti alfa, skupne aktivnosti beta ali posameznih naravnih radionuklidov, odvisno od sprejete strategije preverjanja (v skladu s Prilogo III). Spremljanje se lahko opravi z enim samim preveritvenim merjenjem ali pa tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če je potrebno le eno preverjanje naravne radioaktivnosti, je potrebno ponovno preverjanje vsaj takrat, ko pride do spremembe pri oskrbi, ki bo verjetno vplivala na koncentracije radionuklidov v vodi, namenjeni za porabo človeka.

5.   Čiščenje vode

Če je opravljeno čiščenje vode za zmanjšanje ravni radionuklidov v vodi, namenjeni za porabo človeka, se spremljanje izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6, tako da se zagotovi stalna učinkovitost tega čiščenja.

6.   Najmanjša pogostost vzorčenja in analize

Najmanjša pogostost vzorčenja in analize za spremljanje vode, namenjene za porabo človeka, ki se dobavlja iz vodovodnega omrežja ali iz cisterne ali se uporablja v podjetjih za proizvodnjo živil, je določena v naslednji preglednici:

Preglednica

Najmanjša pogostost vzorčenja in analize vode, namenjene za porabo človeka, dobavljene iz vodovodnega omrežja ali iz cisterne ali uporabljene v podjetju za proizvodnjo živil

7.   Zagotavljanje povprečja

Če je vrednost parametra v določenem vzorcu presežena, države članice določijo obseg ponovnega vzorčenja, potrebnega za zagotovitev, da so izmerjene vrednosti vse leto reprezentativne za povprečno koncentracijo aktivnosti.

PRILOGA III

SPREMLJANJE INDIKATIVNE DOZE IN ZNAČILNOSTI IZVEDBE ANALIZE

1.   Spremljanje skladnosti z indikativno dozo

Države članice lahko uporabijo različne zanesljive strategije preverjanja, s katerimi pokažejo prisotnost radioaktivnosti v vodi, namenjeni za porabo človeka. Med temi strategijami je lahko preverjanje prisotnosti določenih radionuklidov ali posameznega radionuklida ali preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta.

(a)   Preverjanje prisotnosti določenih radionuklidov ali posameznega radionuklida

Če ena od koncentracij aktivnosti preseže 20 % referenčne izpeljane vrednosti ali če koncentracija tritija preseže vrednost parametra iz Priloge I, je potrebna analiza dodatnih radionuklidov. Radionuklide, ki jih je treba izmeriti, določijo države članice ter pri tem upoštevajo vse ustrezne podatke o verjetnih virih radioaktivnosti.

(b)   Strategije preverjanja skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta

Države članice lahko s strategijami preverjanja skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnost beta (1) spremljajo vrednost indikativnega parametra za indikativno dozo.

Za ta namen se določijo ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta. Priporočena raven za preverjanje skupne aktivnosti alfa je 0,1 Bq/l. Priporočena raven za preverjanje skupne aktivnosti beta je 1,0 Bq/l.

Če sta skupna aktivnost alfa in skupna aktivnost beta pod 0,1 Bq/l oziroma 1,0 Bq/l, lahko država članica domneva, da je indikativna doza manjša od vrednosti parametra 0,1 mSv, in radiološka preiskava ni potrebna, razen če je iz drugih virov podatkov razvidno, da so v vodi prisotni specifični radionuklidi, ki lahko povzročijo povišanje indikativne doze nad 0,1 mSv.

Če skupna aktivnost alfa preseže 0,1 Bq/l ali skupna aktivnost beta preseže 1,0 Bq/l, je potrebna analiza specifičnih radionuklidov.

Države članice lahko določijo alternativne ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta, kadar lahko dokažejo, da so te alternativne ravni skladne z indikativno dozo 0,1 mSv.

Radionuklide, ki jih je treba izmeriti, določijo države članice in pri tem upoštevajo vse ustrezne informacije o verjetnih virih radioaktivnosti. Ker lahko povišane ravni tritija nakazujejo prisotnost drugih umetnih radionuklidov, bi bilo treba v istem vzorcu izmeriti tritij ter skupno aktivnost alfa in skupno aktivnost beta.

2.   Izračun indikativne doze

Indikativna doza se izračuna na podlagi izmerjenih koncentracij radionuklidov in doznih koeficientov, določenih v preglednici A v Prilogi III k Direktivi 96/29/Euratom, ali novejših podatkov, ki so jih potrdili pristojni organi države članice, pri čemer je osnova letno zaužitje vode (730 l za odrasle osebe). Če je izpolnjena naslednja enačba, lahko države članice domnevajo, da je indikativna doza nižja od vrednosti parametra, ki znaša 0,1 mSv, in jim ni treba izvesti dodatne preiskave:

pri čemer je:

Izpeljane koncentracije radioaktivnosti v vodi, namenjeni za porabo človeka  (2)

3.   Značilnosti izvedbe in metode analize

Za naslednje parametre in radionuklide mora biti z metodo analize mogoče izmeriti vsaj koncentracije aktivnosti z mejo zaznavnosti, določeno v nadaljevanju:

(1)  Po potrebi lahko skupno aktivnost beta nadomesti rezidualna aktivnost beta, potem ko se odšteje koncentracija aktivnosti K-40.

(2)  Ta preglednica vključuje vrednosti za najpogostejše naravne in umetne radionuklide; te vrednosti so točne, izračunane za dozo 0,1 mSv, letno zaužitje 730 litrov, uporabljeni pa so dozni koeficienti iz preglednice A v Prilogi III k Direktivi 96/29/Euratom; izpeljane koncentracije za druge radionuklide je mogoče izračunati na isti podlagi, vrednosti pa je mogoče posodobiti na podlagi novejših podatkov, ki jih potrdijo pristojni organi države članice.

(3)  Ta preglednica upošteva le radiološke lastnosti urana in ne njegove kemične toksičnosti.