30.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/10

(1)

Uredba (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Skupnosti (3) je bila bistveno spremenjena (4). Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Cilj zmanjšati razlike med nacionalnimi tarifami in tarifami gostovanja, ki je bil vključen v primerjalno analizo Komisije za obdobje 2011–2015, ki jo je novembra 2009 potrdila Skupina na visoki ravni za i2010, je zajet v sporočilu Komisije z naslovom Evropska digitalna agenda, bi moral biti tudi cilj te uredbe. Načrtovana ločena prodaja storitev gostovanja in domačih storitev bi morala okrepiti konkurenco in tako znižati cene za uporabnike, pa tudi ustvariti notranji trg storitev gostovanja v Uniji brez večjih razlik med nacionalnimi tarifami in tarifami gostovanja. Storitve gostovanja na ravni celotne Unije so lahko spodbuda za oblikovanje notranjega trga telekomunikacij v Uniji.

(3)

Notranji trg telekomunikacij ne more obstajati, če so razlike med domačimi cenami in cenami gostovanja znatne. Zato bi moral biti končni cilj odprava razlike med domačimi cenami in cenami gostovanja, kar bo omogočilo vzpostavitev notranjega trga mobilnih komunikacijskih storitev.

(4)

Visoke cene govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, ki jih plačujejo uporabniki javnih mobilnih komunikacijskih omrežij, kot so študenti, poslovni potniki in turisti, predstavljajo oviro za uporabo mobilnih naprav na potovanjih v drugih državah Unije ter skrbijo potrošnike, nacionalne regulativne organe in institucije Unije in tako ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Pretirane maloprodajne cene so posledica visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunava operater tujega gostiteljskega omrežja, in pogosto tudi visokih maloprodajnih pribitkov, ki jih zaračunava uporabnikov domači operater omrežja. Zaradi nezadostne konkurence se znižanja veleprodajnih cen pogosto ne odrazijo na maloprodajnih cenah, ki jih plačujejo uporabniki. Čeprav so nekateri operaterji nedavno uvedli tarifne sheme, ki uporabnikom ponujajo ugodnejše pogoje in nekoliko nižje cene, je še vedno očitno, da razmerje med stroški in cenami še zdaleč ni takšno kot na konkurenčnih trgih.

(5)

Visoke cene gostovanja ovirajo prizadevanja Unije, da se razvije v gospodarstvo, temelječe na znanju, in vzpostavitev notranjega trga s 500 milijoni potrošnikov. Z dodelitvijo zadostnega radijskega spektra je mogoče olajšati mobilni prenos podatkov, ki potrošnikom in poslovnim uporabnikom omogoča uporabo govornih, SMS in podatkov storitev povsod v Uniji. Večletni program politike radijskega spektra, ustanovljen s Sklepom št. 243/2012/EU (5), bo s pravočasno dodelitvijo zadostnega in ustreznega spektra v podporo ciljem politike Unije in za najboljšo zadostitev vse večjemu povpraševanju po brezžičnem prenosu podatkov tlakoval pot razvoja, na podlagi katerega bo Unija lahko prevzela vodilno vlogo v svetu pri širokopasovni hitrosti, mobilnosti, pokritosti in zmogljivosti, kar bo omogočilo nastanek novih poslovnih modelov in tehnologij ter tako prispevalo k zmanjšanju strukturnih težav na veleprodajni ravni gostovanja.

(6)

Velika razširjenost internetnih mobilnih naprav odraža velik ekonomski pomen podatkovnega gostovanja. To je odločujoče merilo tako za uporabnike kot tudi ponudnike aplikacij in vsebine. Z namenom spodbuditi razvoj tega trga, stroški prenosa podatkov ne bi smeli ovirati rasti.

(7)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom: „v zvezi z vmesnim poročilom o stanju razvoja storitev gostovanja v mobilnih omrežjih znotraj Evropske unije“ ugotovila, da lahko tehnološki razvoj ali alternativne storitve gostovanja, kot sta govor preko internetnega protokola (VoIP) ali Wi-Fi, poskrbijo za večjo konkurenčnost notranjega trga storitev gostovanja v Uniji. Čeprav se te alternative, zlasti storitve VoIP, vedno več uporabljajo na domači ravni, se njihova uporaba pri gostovanju opazno ne povečuje.

(8)

Glede na hitri razvoj mobilnega prenosa podatkov in naraščajoče število uporabnikov govornih, SMS in podatkovnih storitev gostovanja v tujini je treba povečati konkurenčni pritisk, da bi se razvili novi poslovni modeli in tehnologije. Cene gostovanja bi bilo treba regulirati na način, ki ne bo konkurence odvračal od znižanja cen.

(9)

Oblikovanje evropskega socialnega, izobraževalnega, kulturnega in podjetniškega prostora na osnovi mobilnosti posameznikov in digitalnih podatkov bi moralo olajšati komunikacijo med ljudmi, da bi ustvarili resnično „Evropo za državljane“.

(10)

Cilj Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (6), Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (7), Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (8), Direktive 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (9) in Direktive 2002/58/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (10) (v nadaljnjem besedilu skupaj: regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002) je ustvariti notranji trg elektronskih komunikacij znotraj Unije ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, ki jo prinaša večja konkurenčnost.

(11)

Uredba (ES) št. 717/2007 ni edini ukrep, temveč v zvezi z gostovanjem v Uniji dopolnjuje in podpira pravila, določena v regulativnem okviru za elektronske komunikacije iz leta 2002. Ta okvir nacionalnim regulativnim organom ne zagotavlja zadostnih instrumentov, s katerimi bi lahko učinkovito in odločno ukrepali glede cen storitev gostovanja v Uniji in zato ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga storitev gostovanja. Uredba (ES) št. 717/2007 je bila ustrezni instrument, da se to stanje popravi.

(12)

Regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 temelji na načelu, da bi bilo treba ex ante regulativne obveznosti uporabiti samo tam, kjer ni učinkovite konkurence, in predvideva postopek rednih tržnih analiz in pregleda obveznosti s strani nacionalnih regulativnih organov, ki vodijo do določitve ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili določeni kot operaterji s pomembno tržno močjo. Elementi, iz katerih je sestavljen ta postopek, vključujejo opredelitev upoštevnih trgov v skladu s Priporočilom Komisije o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet ex ante regulacije v skladu z Direktivo 2002/21/ES (11) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo), analizo opredeljenih trgov v skladu s smernicami Komisije za tržno analizo in presojo pomembne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom Unije za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (12), določitev operaterjev s pomembno tržno močjo in uvedbo ex ante obveznosti za te operaterje.

(13)

V priporočilu je bil kot upoštevni trg, ki je lahko predmet ex ante regulacije, opredeljen veleprodajni nacionalni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih. Vendar se je pri analizi veleprodajnih nacionalnih trgov za mednarodno gostovanje, ki so jo opravili nacionalni regulativni organi individualno ter v okviru Evropske skupine regulativnih organov (ERG) in njenega naslednika, tj. Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1211/2009 (13), pokazalo, da se nacionalni regulativni organ ne more učinkovito spopasti z visokimi veleprodajnimi cenami gostovanja v Uniji, saj je glede na posebne okoliščine mednarodnega gostovanja, vključno z njegovo čezmejno naravo, težko opredeliti podjetja s pomembno tržno močjo. Ob začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007 je bil trg gostovanja črtan iz revidiranega priporočila (14).

(14)

Poleg tega nacionalni regulativni organi, odgovorni za varstvo in uveljavljanje interesov uporabnikov mobilne telefonije, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzirati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja iz drugih držav članic, od katerih so navedeni uporabniki odvisni, ko uporabljajo storitve mednarodnega gostovanja. Ta ovira bi tudi lahko zmanjšala učinkovitost ukrepov, ki bi jih države članice sprejele na podlagi svoje neprenesene pristojnosti za sprejemanje predpisov za varstvo potrošnikov.

(15)

Zato se države članice vse bolj poziva, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi uredile višino cen za mednarodno gostovanje, vendar se mehanizem za ex ante regulativno ukrepanje nacionalnih regulativnih organov, ki ga predvideva regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, ni izkazal za zadostnega, da bi ti organi na tem posebnem področju lahko odločno ukrepali v skladu z interesi potrošnikov.

(16)

Poleg tega je Evropski parlament v resoluciji o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij (15) pozval Komisijo, naj pripravi nove pobude za znižanje visokih stroškov čezmejnega prometa mobilne telefonije, medtem ko je Evropski svet dne 23. in 24. marca 2006 sklenil, da so usmerjene, učinkovite in celostne politike na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni bistvenega pomena za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti, in v tem smislu opozoril, kako pomembno je znižanje cen gostovanja za konkurenčnost.

(17)

Cilj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002 je bil na podlagi takrat znanih dejavnikov odstraniti vse ovire za trgovanje med državami članicami na področju, ki ga usklajuje, med drugim ukrepe, ki vplivajo na cene gostovanja. Toda to ne bi smelo preprečiti sprejetja usklajenih pravil glede na druge dejavnike, s katerimi bo mogoče poiskati najučinkovitejši način za okrepitev konkurence na notranjem trgu storitev gostovanja in doseganje visoke stopnje varstva potrošnikov.

(18)

Zato bi morala ta uredba omogočiti odstopanje od sicer veljavnega regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002, zlasti Okvirne direktive, da bi se cene ponujenih storitev, kadar pomembna tržna moč ne bi bila ugotovljena, določale s poslovnimi dogovori, in da se zato uvedejo dopolnilne regulativne obveznosti, ki odražajo posebne značilnosti storitev gostovanja v Uniji.

(19)

Maloprodajni in veleprodajni trgi gostovanja imajo posebne značilnosti, ki upravičujejo izredne ukrepe, ki presegajo mehanizme, ki so sicer na voljo znotraj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002.

(20)

Uporabiti bi bilo treba skupni in harmonizirani pristop, da se zagotovi, da uporabniki prizemnih javnih komunikacijskih omrežij, ko potujejo v Uniji, ne plačujejo previsokih cen za storitve gostovanja v Uniji, kar bo povečalo konkurenco na področju storitev gostovanja med ponudniki storitev gostovanja, omogočalo visoko raven varstva potrošnikov ter spodbujalo k inovacijam in izbiri za potrošnike. Čezmejna narava zadevnih storitev narekuje uvedbo skupnega pristopa, tako da bodo lahko ponudniki storitev gostovanja delovali znotraj enega samega skladnega regulativnega okvira, ki bo temeljil na objektivno določenih merilih.

(21)

Uredba (ES) št. 717/2007 preneha veljati 30. junija 2012. Pred potekom veljavnosti je Komisija v skladu z njenim členom 11 izvedla pregled, pri katerem je morala oceniti, ali so cilji iz navedene uredbe doseženi, in pregledati razvoj veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotavljanja klicnih, SMS in podatkovnih komunikacijskih storitev uporabnikom gostovanja. V poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. julija 2011 o izidu pregleda izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 je Komisija ugotovila, da je smiselno podaljšati veljavnost Uredbe (ES) št. 717/2007 po 30. juniju 2012.

(22)

Podatki o razvoju cen storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja v Uniji od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007, vključno zlasti s podatki, ki jih vsako četrtletje zberejo nacionalni regulativni organi in so sporočeni prek BEREC, ne zagotavljajo dokazov za domnevo, da je konkurenca na maloprodajni ali veleprodajni ravni zadostno razvita in da bo po juniju 2012 verjetno vzdržna brez regulativnih ukrepov. Ti podatki kažejo, da so maloprodajne in veleprodajne cene gostovanja še vedno precej višje od domačih cen in da so še vedno enake ali le malo pod mejnimi cenami, določenimi v Uredbi (ES) št. 717/2007, pri čemer je pod navedenimi mejnimi cenami konkurenca majhna.

(23)

Prenehanje veljave regulativnih zaščitnih ukrepov, ki veljajo za storitve gostovanja na veleprodajni in maloprodajni ravni v Uniji na podlagi Uredbe (ES) št. 717/2007, 30. junija 2012, bi povzročilo znatno tveganje, da bi osnovno pomanjkanje konkurenčnega pritiska na notranjem trgu storitev gostovanja in težnja ponudnikov storitev gostovanja, da povečajo svoje prihodke od gostovanja, pripeljali do maloprodajnih in veleprodajnih cen za gostovanje v Uniji, ki smiselno ne odražajo stroškov zagotavljanja storitve, kar bi ogrozilo cilje iz navedene uredbe. Regulativno posredovanje na trgu storitev mobilnega gostovanja bi bilo zato treba podaljšati po 30. juniju 2012, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, tako da se omogoči razvoj konkurence in da istočasno potrošnikom zagotovi, da ne bodo plačevali pretiranih cen v primerjavi s konkurenčnimi nacionalnimi cenami.

(24)

Nacionalni regulativni organi bi se morali zavzemati za cilj politike, določen v členu 8 Okvirne direktive glede možnosti končnih uporabnikov, da dostopajo do informacij in jih razširjajo ali uporabljajo programe in storitve po lastni izbiri.

(25)

Da bi bil trg storitev gostovanja bolj učinkovit, celovit in konkurenčen, ne bi smelo nič omejevati podjetij, da si uspešno izpogajajo veleprodajni dostop za zagotavljanje storitev gostovanja. Odstraniti bi bilo treba ovire za dostop do teh veleprodajnih storitev, ki se pojavljajo zaradi razlik v pogajalski moči in lastniških razmerjih podjetij. Operaterji navideznih mobilnih omrežij in preprodajalci mobilnih komunikacijskih storitev, ki nimajo svoje omrežne infrastrukture, običajno zagotavljajo storitve gostovanja na podlagi poslovnih dogovorov o veleprodajnem gostovanju, sklenjenih z operaterji gostiteljskih mobilnih omrežij v isti državi članici. S poslovnimi pogajanji pa si operaterji navideznih mobilnih omrežij in preprodajalci morda ne zagotovijo zadostne marže, da bi lahko z nižjimi cenami spodbudili konkurenco. Odstranitev teh ovir in uravnoteženje pogajalske moči med operaterji navideznih mobilnih omrežij/preprodajalci in operaterji mobilnih omrežij, in sicer z obveznostjo dostopa in zgornjimi mejami veleprodajnih cen, bi morala spodbuditi razvoj alternativnih in inovativnih storitev in ponudb za uporabnike pri gostovanju v Uniji. Pravila regulativnega okvira 2002 za elektronske komunikacije, zlasti Okvirne direktive in Direktive o dostopu ne dopuščajo reševanja tega problema z nalaganjem obveznosti operaterjem, ki imajo pomembno tržno moč.

(26)

Zato bi bilo treba uvesti pravila, ki bi določala, da je treba ugoditi upravičenim zahtevkom za veleprodajni dostop do javnih mobilnih komunikacijskih omrežij za zagotavljanje storitev gostovanja. Takšen dostop bi moral biti usklajen s potrebami iskalcev dostopa. Dostop bi smel biti zavrnjen samo na podlagi objektivnih meril, kot so tehnična izvedljivost in potreba po ohranitvi celovitosti omrežja. Kadar se dostop zavrne, bi moralo biti oškodovani stranki omogočeno, da primer predloži v reševanje po postopku reševanja sporov, ki je določen v tej uredbi. Da se zagotovijo enaki pogoji za vse, bi se moral veleprodajni dostop za zagotavljanje storitev gostovanja omogočiti v skladu z regulativnimi obveznostmi za veleprodajno raven iz te uredbe, pri čemer je treba upoštevati različne stroškovne elemente pri zagotavljanju takega dostopa. Dosleden regulativni pristop za veleprodajni dostop za zagotavljanje storitev gostovanja bi moral prispevati k preprečevanju razlik med državami članicami. BEREC bi moral v usklajevanju s Komisijo in sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi izdati smernice za veleprodajni dostop za zagotavljanje storitev gostovanja.

(27)

Obveznost zagotavljanja veleprodajnega dostopa do gostovanja bi morala vključevati zagotavljanje storitev neposrednega veleprodajnega dostopa do gostovanja in zagotavljanje storitev gostovanja na veleprodajni ravni za preprodajo s strani tretjih strank. Obveznost zagotavljanja veleprodajnega dostopa do gostovanja bi morala vključevati tudi obveznost operaterjev mobilnega omrežja, da operaterjem navideznega mobilnega omrežja in preprodajalcem omogočijo nakup reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja pri veleprodajnih agregatorjih, ki zagotavljajo enotno dostopno točko in standardizirano platformo za sporazume o gostovanju v celotni Uniji. Za zagotovitev, da operaterji v razumnem času zagotovijo ponudnikom storitev gostovanja dostop do vseh zmogljivosti, potrebnih za neposredni veleprodajni dostop za gostovanje in dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja, bi bilo treba objaviti referenčno ponudbo, ki vsebuje standardne pogoje za veleprodajni dostop za gostovanje in dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja. Objava referenčne ponudbe ne bi smela onemogočati poslovnih pogajanj med iskalcem dostopa in ponudnikom dostopa o cenovni ravni končnega sporazuma o veleprodajnem gostovanju ali o dodatnih storitvah veleprodajnega dostopa, ki presegajo storitve, potrebne za neposredni veleprodajni dostop za gostovanje in dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja.

(28)

Obveznost zagotavljanja veleprodajnega dostopa do gostovanja bi morala obsegati dostop do vseh komponent, potrebnih za zagotavljanje storitev gostovanja, kot so: omrežni elementi in pripadajoče naprave, ustrezni sistemi programske opreme, vključno s sistemi za operativno podporo, informacijski sistemi ali podatkovne zbirke za prednaročanje, zagotavljanje naročanja, zahtevke za vzdrževanje in popravilo, zaračunavanje, pretvorba številk ali sistemi z enakovrednim delovanjem, mobilna omrežja in storitve navideznih omrežij.

(29)

Če iskalci dostopa do veleprodajne preprodaje gostovanja zaprosijo za dostop do dodatnih zmogljivosti ali storitev, ki niso potrebne za zagotavljanje maloprodajnih storitev gostovanja, lahko operaterji mobilnega omrežja za navedene dodatne zmogljivosti ali storitve zaračunajo pošteno in razumno ceno. Navedene dodatne zmogljivosti ali storitve so med drugim lahko storitve z dodano vrednostjo, dodatna programska oprema in informacijski sistemi ali dogovori glede zaračunavanja.

(30)

Mobilne komunikacijske storitve se prodajajo v paketih, ki vključujejo domače storitve in storitve gostovanja, kar omejuje uporabnikovo izbiro storitev gostovanja. Taki paketi zmanjšujejo preglednost nad storitvami gostovanja, saj so posamezni elementi v paketih med seboj težko primerljivi. Zato se konkurenca med operaterji na podlagi gostovanja v mobilnem paketu še ni razvila. Spodbuditev zagotavljanja gostovanja kot samostojne storitve bi rešilo strukturne težave, saj bi povečalo potrošnikovo ozaveščenost o cenah gostovanja in mu omogočalo jasno izbiro storitev gostovanja, kar bi povečalo konkurenčni pritisk na strani povpraševanja. Zato bo to prispevalo k nemotenemu delovanju notranjega trga storitev gostovanja.

(31)

Povpraševanje potrošnikov in podjetij po mobilnih podatkovnih storitvah se je v zadnjih letih zelo povečalo. Kljub temu je zaradi visokih cen podatkovnega gostovanja uporaba teh storitev za potrošnike in podjetja v Uniji, ki poslujejo čezmejno, zelo omejena. Glede na to, da je trg v začetni fazi in da povpraševanje potrošnikov po podatkovnem gostovanju vse hitreje narašča, bi regulirane maloprodajne cene lahko le zadrževale cene približno na predlaganih najvišjih cenah, kot kažejo izkušnje z Uredbo (ES) št. 717/2007, namesto da bi jih še dodatno zniževale, kar kaže na potrebo po dodatnih strukturnih ukrepih.

(32)

Uporabniki bi morali imeti možnost, da enostavno, v najkrajšem možnem času, brez kazni in brezplačno preidejo na alternativnega ponudnika storitev gostovanja ali prehajajo med alternativnimi ponudniki teh storitev. Uporabniki bi morali biti o tej možnosti obveščeni na jasen in razumljiv način ter z enostavno dostopnimi sredstvi.

(33)

Potrošniki bi morali imeti pravico, da se na potrošnikom prijazen način odločijo, da se jim storitve gostovanja prodajo ločeno od domačega mobilnega paketa. Trenutno obstaja več načinov za tehnično izvedbo ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, vključno z dvojno mednarodno identiteto mobilnega naročnika (IMSI) (dve ločeni IMSI na isti SIM kartici), enojno IMSI (delitev ene IMSI med domačim ponudnikom in ponudnikom storitev gostovanja) ter kombinacijami dvojne ali enojne IMSI, s tehnično rešitvijo, ki uporabniku ne preprečuje dostopa do reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki so na voljo neposredno v obiskanem omrežju, in sicer na podlagi dogovorov med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja.

(34)

Visoke cene podatkovnega gostovanja odvračajo uporabnike od uporabe mobilnih podatkovnih storitev, ko potujejo v Uniji. Zaradi povečanega povpraševanja in pomena storitev podatkovnega gostovanja ne bi smela biti ovirana uporaba alternativnih storitev podatkovnega gostovanja, ki so na voljo neposredno v obiskanem omrežju bodisi začasno ali stalno, ne glede na obstoječe pogodbe o gostovanju ali dogovore z domačimi ponudniki in ne da bi jim ti zaračunali dodatne stroške. Kadar morajo domači ponudniki in ponudniki storitev podatkovnega gostovanja ponuditi storitve podatkovnega gostovanja, ki so na voljo neposredno v obiskanem omrežju, bi morali ti ponudniki sodelovati, da se uporabnikom ne onemogoča dostop do teh storitev in njihova uporaba ter da se zagotovi neprekinjenost drugih storitev gostovanja.

(35)

Ker ta uredba ne bi smela določati nobenih določenih tehničnih rešitev za ločeno prodajo storitev gostovanja, temveč bi morala namesto tega utirati pot najučinkovitejši in najuspešnejši rešitvi, vključno s kombiniranimi rešitvami, ki jih mora razviti Komisija na podlagi prispevka BEREC, bi bilo treba na podlagi tehničnih značilnosti določiti merila, ki jih mora izpolnjevati tehnična rešitev za ločeno prodajo storitev gostovanja. Ta merila bi morala vključevati med drugim usklajeno uvedbo rešitve v vsej Uniji ter zagotoviti da lahko potrošniki hitro in enostavno izberejo drugega ponudnika storitev gostovanja brez spremembe številke. Prav tako ne bi smela ovirati gostovanja izven Unije ali gostovanja uporabnikov iz tretjih držav v Uniji.

(36)

Zagotoviti bi bilo treba boljše sodelovanje in usklajevanje med operaterji mobilnih omrežij, da se na tehnični ravni omogoči usklajen in dosleden tehnični razvoj zagotavljanja ločenih storitev gostovanja in ne preprečuje dostop do storitev podatkovnega gostovanja, ki so na voljo neposredno v obiskanem omrežju. V ta namen bi bilo treba izoblikovati osnovna načela in metodologije, ki bodo omogočale hitro prilagoditev spremembam in tehnološkemu napredku. BEREC bi moral v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pomagati Komisiji pri pripravi tehničnih elementov za zagotovitev ločene prodaje storitev gostovanja in da se ne bo preprečevalo dostopa do storitev podatkovnega gostovanja, ki so na voljo neposredno v obiskanem omrežju. Komisija bi morala po potrebi pooblastiti ustrezni Evropski organ za standardizacijo, da prilagodi ustrezne standarde, potrebne za usklajeno izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja.

(37)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnejšimi pravili o obveznostih informiranja za domače ponudnike in o tehnični rešitvi za zagotavljanje ločene prodaje storitev gostovanja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (16).

(38)

Ob upoštevanju te uredbe in izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi lahko BEREC na lastno pobudo zagotovil posebne tehnične smernice o ločeni prodaji reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja ali o kateri koli drugi zadevi iz te uredbe.

(39)

Šteje se, da je za popolno učinkovitost ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja treba takšno prodajo kombinirati z obveznostjo veleprodajnega dostopa za zagotavljanje storitev gostovanja, s čimer se novim ali obstoječim tržnim udeležencem, vključno s ponudniki čezmejnih storitev gostovanja, olajša dostop na trg. Takšna rešitev bi preprečila razlike med državami članicami, saj bi zagotovila enoten regulativni pristop ter tako prispevala k razvoju notranjega trga. Vendar pa bo izvedba ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja zahtevala ustrezno obdobje, da se bodo lahko operaterji tehnično prilagodili, zaradi česar se bo pravi, konkurenčno zadostno razviti notranji trg s pomočjo teh strukturnih ukrepov lahko izoblikoval šele po določenem času. Zato bi bilo treba začasno ohraniti primerne najvišje veleprodajne cene storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja ter varovalne meje maloprodajnih cen teh storitev, da se v prehodnem obdobju izvajanja takih strukturnih ukrepov ohranijo obstoječe koristi za potrošnike.

(40)

Zaradi nadaljnjega začasnega reguliranja cen bi bilo treba regulativne obveznosti naložiti tako na maloprodajni kot tudi na veleprodajni ravni, da se zaščitijo interesi uporabnikov gostovanja, saj po izkušnjah sodeč ni nujno, da se zaradi znižanja veleprodajnih cen storitev gostovanja v Uniji znižajo tudi maloprodajne cene gostovanja, ker za to ni spodbud. Po drugi strani pa bi lahko ukrepi za znižanje maloprodajnih cen, ne da bi se hkrati obravnavali veleprodajni stroški zagotavljanja teh storitev, ovirali pravilno delovanje notranjega trga storitev gostovanja in preprečevali večjo konkurenco.

(41)

Dokler strukturni ukrepi ne bodo zagotovili zadostne konkurence na notranjem trgu storitev gostovanja, zaradi katere bi se znižali veleprodajni stroški in posledično cene za potrošnike, je najučinkovitejši in najbolj sorazmeren pristop za reguliranje cen odhodnih in dohodnih gostujočih klicev znotraj Unije določitev – na ravni Unije – najvišje povprečne veleprodajne cene na minuto in omejitev maloprodajnih cen z evrotarifo, uvedeno z Uredbo (ES) št. 717/2007, ki je bila razširjena z evrotarifo za sporočila SMS, določeno z Uredbo (ES) št. 544/2009 (17), in bi morala biti razširjena z evrotarifo za prenos podatkov, določeno v tej uredbi. Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati v določenem obdobju in med katerima koli operaterjema v Uniji.

(42)

Prehodne evrotarifo za govor, evrotarifo za sporočila SMS in evrotarifo za prenos podatkov bi bilo treba določiti na varovalni ravni, ki zagotavlja ne le ohranitev, temveč tudi povečanje koristi potrošnikov v prehodnem obdobju izvajanja strukturnih ukrepov in tudi zadostno maržo za ponudnike storitev gostovanja, hkrati pa spodbuja konkurenčne ponudbe gostovanja po nižjih cenah. Med zadevnim obdobjem bi morali ponudniki storitev gostovanja aktivno obveščati uporabnike o evrotarifah in jih brezplačno ter na jasen in pregleden način ponujati vsem svojim uporabnikom gostovanja.

(43)

Prehodne evrotarifa za govor, evrotarifa za SMS in evrotarifa za prenos podatkov, ki se ponudijo uporabnikom gostovanja, bi morale odražati primerno maržo na veleprodajne stroške zagotavljanja storitve gostovanja, ponudnikom storitev gostovanja pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih struktur cen tržnim razmeram in željam potrošnikov. Take varovalne zgornje meje bi bilo treba določiti na ravni, ki ne bi izkrivljala konkurenčnih prednosti strukturnih ukrepov, bi bile lahko odstranjene, ko bodo strukturni ukrepi uporabnikom zagotovili konkretne ugodnosti. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za del tarife, ki se zaračunava za zagotavljanje storitev z dodano vrednostjo, temveč samo za tarife, ki se zaračunavajo za povezavo do teh storitev.

(44)

Ta regulativni pristop bi moral biti enostaven za izvajanje in spremljanje, da bi se zmanjšala upravna obremenitev tako za operaterje in ponudnike storitev gostovanja, ki morajo upoštevati njegove zahteve, kot za nacionalne regulativne organe, ki so zadolženi za njegov nadzor in uveljavitev. Obenem bi moral biti pregleden in takoj razumljiv vsem mobilnim uporabnikom v Uniji. Poleg tega bi moral zagotavljati pravno varnost in predvidljivost za operaterje, ki zagotavljajo veleprodajne in maloprodajne storitve gostovanja. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti denarno vrednost najvišje cene na minuto na veleprodajni in maloprodajni ravni.

(45)

Tako določena najvišja povprečna cena na minuto na veleprodajni ravni bi morala upoštevati različne elemente opravljanja gostujočih klicev v Uniji, zlasti stroške izvora in zaključevanja klicev prek mobilnih omrežij, vključno z režijskimi stroški, signalizacijo in prenosom. Najprimernejše merilo za izvor in zaključevanje klicev je povprečna cena zaključevanja klicev pri operaterjih mobilnih omrežij v Uniji, pridobljena na podlagi informacij, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi in objavi Komisija. Zato bi bilo treba najvišjo povprečno ceno na minuto, ki jo uvaja ta uredba, določiti ob upoštevanju povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki služi kot merilo za s tem povezane stroške. Najvišjo povprečno ceno na minuto na veleprodajni ravni bi bilo treba letno zniževati, da se tako upoštevajo zniževanja cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki jih občasno predpišejo nacionalni regulativni organi.

(46)

Prehodna evrotarifa za govor, ki se uporablja na maloprodajni ravni, bi uporabnikom gostovanja morala zagotavljati, da za regulirani gostujoči odhodni ali dohodni klic ne bodo plačali pretiranih cen, ponudniku storitev gostovanja pa hkrati puščati dovolj veliko maržo, da bodo svojim uporabnikom lahko ponujali raznolike proizvode.

(47)

Med prehodnim obdobjem varovalnih zgornjih mej bi morali biti vsi potrošniki obveščeni in imeti možnost, da brez dodatnih stroškov ali predpogojev izberejo preprosto tarifo gostovanja, ki ne bo višja od najvišjih cen. Primerna marža med veleprodajnimi stroški in maloprodajnimi cenami bi morala ponudnikom storitev gostovanja zagotavljati, da pokrijejo vse posebne stroške, ki jih imajo z gostovanjem na maloprodajni ravni, vključno s primernimi deleži stroškov trženja in subvencioniranja telefonskih aparatov, in da jim ostaja ustrezen znesek za ustvarjanje primerne donosnosti. Prehodne evrotarifa za govor, evrotarifa za SMS in evrotarifa za prenos podatkov so primerno sredstvo, da se hkrati zagotovi varstvo potrošnikov in prožnost ponudnikov storitev gostovanja. V skladu z veleprodajno ravnjo bi se morale zgornje meje evrotarife za govor, evrotarife za SMS in evrotarife za prenos podatkov letno zniževati.

(48)

Med prehodnim obdobjem varovalnih zgornjih mej bi morali biti novi uporabniki gostovanja celostno ter na jasen in razumljiv način obveščeni o obsegu tarif, ki obstajajo za gostovanje v Uniji, vključno s tistimi, ki so usklajene s prehodno evrotarifo za govor, evrotarifo za SMS in evrotarifo za prenos podatkov. Obstoječi uporabniki gostovanja bi morali imeti možnost, da v določenem časovnem obdobju izberejo novo tarifo, ki je usklajena s prehodno evrotarifo za govor, evrotarifo za SMS in evrotarifo za prenos podatkov ali katero koli drugo tarifo gostovanja. Pri obstoječih uporabnikih gostovanja, ki se v tem obdobju niso tako odločili, je primerno razlikovati med tistimi, ki so se za posebno tarifo gostovanja ali paket odločili že pred uveljavitvijo te uredbe, in tistimi, ki tega niso storili. Za slednje bi morala samodejno veljati tarifa, ki je v skladu s to uredbo. Za uporabnike gostovanja, ki že imajo koristi od posebnih tarif ali paketov gostovanja, ki ustrezajo njihovim osebnim potrebam in so jih zato izbrali, bi morala še naprej veljati predhodno izbrana tarifa ali paket, če potem, ko so bili opozorjeni na njihove trenutne tarifne pogoje in na veljavne evrotarife, izrazijo izbiro svojemu ponudniku storitev gostovanja, da ohranijo tarifo. Take posebne tarife ali paketi gostovanja bi lahko vključevali na primer pavšalne cene gostovanj, nejavne tarife, tarife z dodatnimi fiksnimi cenami gostovanja, tarife s cenami na minuto, ki so nižje od najvišje evrotarife za govor, evrotarife za SMS in evrotarife za prenos podatkov ali tarife s stroški vzpostavitve klica.

(49)

Ker bi morala ta uredba predstavljati poseben ukrep v smislu člena 1(5) Okvirne direktive, in ker bo ta uredba od ponudnikov storitev gostovanja v Uniji morda zahtevala, da spremenijo svoje maloprodajne tarife gostovanja zaradi izpolnitve zahtev iz te uredbe, te spremembe mobilnim uporabnikom ne bi smele dati pravice, da na podlagi nacionalnih predpisov, ki prenašajo regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, odstopijo od svojih pogodb.

(50)

Ta uredba ne bi smela posegati v inovativne ponudbe za potrošnike, ki so ugodnejše od prehodne evrotarife za govor, evrotarife za SMS in evrotarife za prenos podatkov, kakor je določena v tej uredbi, temveč bi pravzaprav morala spodbujati, da se uporabnikom gostovanja ponudijo inovativne ponudbe po nižjih cenah, zlasti zaradi dodatnega konkurenčnega pritiska, izhajajočega iz strukturnih določb te uredbe. Ta uredba ne zahteva ponovne uvedbe plačil za gostovanje, če so bila ta že povsem odpravljena, pa tudi ne, da se obstoječe cene gostovanja zvišajo na raven prehodnih varovalnih mejnih cen, določenih v tej uredbi.

(51)

Če najvišje cene niso navedene v valuti euro, bi bilo treba ustrezne začetne vrednosti ter njihove spremenjene vrednosti določiti v ustrezni valuti z uporabo referenčnih menjalnih tečajev, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije na datum, določen v tej uredbi. Če uradni list na zadevni datum ni objavljen, bi se morali kot referenčni menjalni tečaji uporabiti tečaji, objavljeni v prvem Uradnem listu Evropske unije po tem datumu, ki vsebuje takšne referenčne menjalne tečaje. Za varovanje potrošnikov pred naraščanjem maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja (regulirane storitve govornega, SMS ali podatkovnega gostovanja), zaradi nihanj v referenčnih menjalnih tečajih valut, drugih kot euro, bi morala imeti država članica, katere valuta ni euro, možnost, da za določitev najvišjih maloprodajnih cen v svoji valuti uporabi povprečje več referenčnih menjalnih tečajev v določenem časovnem obdobju

(52)

Praksa nekaterih operaterjev mobilnih omrežij, ki zagotavljanje gostujočih klicev na veleprodajni ravni obračunavajo na podlagi najkrajšega obdobja obračunavanja, ki traja do 60 sekund, namesto na podlagi sekundnega intervala, ki se običajno uporablja za druge veleprodajne cene medomrežnega povezovanja, izkrivlja konkurenco med navedenimi operaterji in operaterji, ki uporabljajo drugačne načine obračunavanja, ter ogroža dosledno uporabo najvišjih veleprodajnih cen, uvedenih s to uredbo. Poleg tega predstavlja dodaten strošek, ki ima z zvišanjem veleprodajnih cen negativen vpliv na ceno storitev govornega gostovanja na maloprodajni ravni. Zato bi morali operaterji mobilnih omrežij zaračunavati zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev na veleprodajni ravni na podlagi sekundnega intervala.

(53)

ERG, predhodnik organa BEREC, je ocenil, da se zaradi prakse mobilnih operaterjev, ki pri obračunavanju storitev gostovanja na maloprodajni ravni uporabljajo intervale, ki trajajo dlje kot eno sekundo, običajni račun po evrotarifi za govor za odhodne klice poveča za 24 %, za dohodne klice pa za 19 %. Poleg tega je navedel, da je takšno povišanje oblika skrite dajatve, saj za večino potrošnikov ni pregledna. Zato je ERG priporočil nujne ukrepe za ureditev vprašanja različnega zaračunavanja na maloprodajni ravni, ki se uporablja za evrotarifo za govor.

(54)

Medtem ko je bil v Uredbi (ES) št. 717/2007 z uvedbo evrotarife v Uniji določen skupni pristop k zagotavljanju, da uporabniki gostovanja ne plačujejo pretiranih cen za regulirane gostujoče klice, je zaradi različnih načinov poenotenja zaračunavanja, ki ga uporabljajo mobilni operaterji, njena dosledna uporaba resno ogrožena. To tudi pomeni, da kljub čezmejni naravi storitev gostovanja v Uniji obstajajo različni pristopi k obračunavanju reguliranih gostujočih klicev, ki izkrivljajo konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

(55)

Zato bi bilo treba določiti skupen sklop pravil glede obračunskih enot za račune za evrotarifo za govor na maloprodajni ravni, da se dodatno okrepi notranji trg in se v vsej Uniji zagotovi enaka visoka raven varstva potrošnikov storitev gostovanja.

(56)

Ponudniki reguliranih gostujočih klicev na maloprodajni ravni bi zato morali svojim uporabnikom na podlagi sekundnega intervala obračunavati vse klice, za katere velja evrotarifa za govor, pri čemer bi lahko za odhodne klice uporabili le začetno najkrajše obdobje obračunavanja, ki traja največ 30 sekund. To bo ponudnikom storitev gostovanja omogočilo, da krijejo kakršne koli razumne stroške vzpostavitve klica, in zagotovilo prožnost, da s ponudbo ugodnejših najkrajših obdobij obračunavanja tekmujejo med seboj. V primeru dohodnih klicev po evrotarifi za govor ni upravičeno nikakršno najkrajše začetno obdobje obračunavanja, ker so osnovni veleprodajni stroški obračunani po sekundnem intervalu in so kakršni koli posebni stroški vzpostavitve klica zajeti že v cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih.

(57)

Uporabniki ne bi smeli plačevati za sprejemanje govornih sporočil v obiskanem omrežju, saj ne morejo vplivati na dolžino teh sporočil. To ne bi smelo vplivati na druge tarife za zagotavljanje govornih sporočil, na primer tarife za poslušanje tovrstnih sporočil.

(58)

Uporabniki, ki živijo v obmejnih regijah, ne bi smeli imeti nepotrebno visokih računov za gostovanje zaradi nenamernega gostovanja. Ponudniki storitev gostovanja bi zato morali sprejeti razumne ukrepe za zaščito uporabnikov pred stroški za gostovanje, nastalimi medtem ko so ti uporabniki na ozemlju svoje države članice. Ti ukrepi bi morali vključevati ukrepe ustreznega obveščanja, da se uporabnikom zagotovi možnost dejavnega preprečevanja tovrstnih primerov nenamernega gostovanja. Nacionalni regulativni organi bi morali biti pozorni na situacije, v katerih imajo uporabniki težave pri plačevanju stroškov gostovanja, ko se še vedno nahajajo na ozemlju svoje države članice, in bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo teh težav.

(59)

Tudi pri storitvah gostovanja SMS je kot v primeru govornih gostujočih klicev znatno tveganje, da se cene za maloprodajne uporabnike ne bi samodejno znižale, če bi določili le obveznosti glede veleprodajnih cen. Po drugi strani bi lahko ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez obravnavanja ravni veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, negativno vplivali na položaj nekaterih ponudnikov storitev gostovanja, zlasti manjših, saj bi se povečalo tveganje razkoraka cen.

(60)

Nadalje, zaradi posebne strukture trga storitev gostovanja in njegove čezmejne narave regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 nacionalnim regulativnim organom ni zagotovil ustreznih orodij za učinkovito reševanje konkurenčnih težav, ki so razlog za visoko raven veleprodajnih in maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja SMS. To ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga, zato bi bilo treba to popraviti.

(61)

Zato bi bilo treba določiti regulativne obveznosti glede reguliranih storitev gostovanja SMS na veleprodajni ravni, da se vzpostavi ustreznejše razmerje med veleprodajnimi cenami in osnovnimi stroški zagotavljanja storitve ter da se na maloprodajni ravni v prehodnem obdobju zaščitijo interesi uporabnikov gostovanja, dokler se ne bodo pokazali rezultati strukturnih ukrepov.

(62)

Dokler strukturni ukrepi na trgu storitev gostovanja ne bodo zagotovili zadostne konkurence, je najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen reguliranih gostujočih sporočil SMS na veleprodajni ravni določitev – na ravni Unije – najvišje povprečne cene za sporočilo SMS, poslano iz obiskanega omrežja. Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati za katero koli dvojico operaterjev v Uniji v določenem obdobju.

(63)

Veleprodajna najvišja cena reguliranih storitev gostujočih sporočil SMS bi morala vključevati vse stroške, ki jih ima ponudnik veleprodajnih storitev, med drugim vključno s stroški izvora in prenosa ter nepovrnjenimi stroški zaključevanja gostujočih sporočil SMS v obiskanem omrežju. Zato bi bilo treba ponudnikom veleprodajnih reguliranih storitev gostovanja SMS prepovedati uvedbo ločene cene za zaključevanje gostujočih sporočil SMS v njihovem omrežju, da se zagotovi dosledna uporaba pravil iz te uredbe.

(64)

Da bi bile regulirane najvišje veleprodajne cene storitev gostovanja SMS bližje ravnem, ki odražajo osnovne stroške zagotavljanja storitve, in da bi se na maloprodajnem trgu razvila konkurenca, bi bilo treba najvišje veleprodajne cene reguliranih SMS postopno zmanjševati.

(65)

V skladu z Uredbo (ES) št. 544/2009 je bil zaradi odsotnosti strukturnih elementov, s katerimi bi se na trgu storitev gostovanja uvedla konkurenca, najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen gostujočih sporočil SMS znotraj Unije na maloprodajni ravni uvedba zahteve, da morajo mobilni operaterji svojim uporabnikom gostovanja ponuditi evrotarifo za sporočila SMS, ki ni višja od določene najvišje cene.

(66)

Dokler se ne pokažejo rezultati strukturnih ukrepov, bi bilo treba prehodno evrotarifo za SMS ohraniti na varovalni ravni, ki zagotavlja ohranitev obstoječih prednosti za potrošnike in zadostno maržo za ponudnike storitev gostovanja ter bolj stvarno odraža tudi osnovne stroške zagotavljanja storitve.

(67)

Zato bi morala prehodna evrotarifa za SMS, ki se lahko ponudi uporabnikom gostovanja, odražati primerno maržo na stroške zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja SMS, ponudnikom storitev gostovanja pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih cenovnih struktur tržnim razmeram in željam potrošnikov. Tako varnostno zgornjo mejo cen bi bilo treba zato določiti tako visoko, da ne bo izkrivljala konkurenčnih prednosti strukturnih ukrepov in bo lahko ukinjena, ko bodo strukturni ukrepi začeli učinkovati. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za storitve SMS z dodano vrednostjo.

(68)

Od uporabnikov gostovanja se ne bi smelo zahtevati, da plačajo kakršno koli dodatno ceno za sprejem reguliranega gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila med gostovanjem v obiskanem omrežju, ker so takšni stroški zaključevanja že pokriti z maloprodajno ceno, ki se zaračuna za pošiljanje gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila.

(69)

Evrotarifa za SMS bi morala samodejno veljati za katerega koli novega ali obstoječega uporabnika gostovanja, ki se namerno ni odločil ali se ne odloči za posebno tarifo gostovanja SMS ali paket storitev gostovanja, ki vključuje regulirane storitve gostovanja SMS.

(70)

Sporočilo SMS je pisno sporočilo iz storitev kratkih sporočil in se jasno razlikuje od drugih sporočil, kot so sporočila MMS ali elektronska sporočila. Da se zagotovita enaka učinkovitost uredbe in popolno doseganje njenih ciljev, bi bilo treba prepovedati kakršne koli spremembe tehničnih parametrov gostujočega sporočila SMS, zaradi katerih bi se razlikovalo od domačega sporočila SMS.

(71)

Podatki, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi, kažejo, da povprečne veleprodajne cene storitev podatkovnega gostovanja, ki jih operaterji obiskanega omrežja zaračunavajo ponudnikom storitev gostovanja uporabnikov gostovanja, ostajajo visoke. Četudi se zdi, da se te veleprodajne cene znižujejo, pa še vedno ostajajo zelo visoke glede na osnovne stroške.

(72)

Veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja ostajajo visoke zlasti zaradi visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunavajo operaterji neprednostnih omrežij. Takšne cene so posledica omejitev usmerjanja prometa, ki operaterjev ne spodbujajo k enostranskemu znižanju standardnih veleprodajnih cen, saj se promet sprejema ne glede na zaračunano ceno. Zato se veleprodajni stroški zelo razlikujejo. V nekaterih primerih so veleprodajne cene podatkovnega gostovanja, ki se uporabljajo za neprednostna omrežja, šestkrat višje od cen, ki se uporabljajo za prednostno omrežje. Te pretirano visoke veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja povzročajo znatno izkrivljanje konkurenčnih pogojev med mobilnimi operaterji v Uniji, kar ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. Poleg tega omejujejo ponudnike storitev gostovanja, da bi lahko predvidevali svoje veleprodajne stroške ter posledično zagotavljali svojim uporabnikom pregledne in konkurenčne maloprodajne cenovne pakete. Glede na to, da imajo nacionalni regulativni organi le omejena sredstva za učinkovito obravnavo teh težav na nacionalni ravni, bi se morala uporabljati najvišja veleprodajna cena za storitve podatkovnega gostovanja. Zato bi bilo treba naložiti regulativne obveznosti za regulirane storitve podatkovnega gostovanja na veleprodajni ravni, da se vzpostavi ustreznejše razmerje med veleprodajnimi cenami in osnovnimi stroški zagotavljanja storitve ter da se na maloprodajni ravni zaščitijo interesi uporabnikov gostovanja.

(73)

Ponudniki storitev gostovanja uporabniku gostovanja ne bi smeli zaračunati nobene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, razen če uporabnik gostovanja predhodno privoli v prejemanje te storitve.

(74)

Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati zagotavljanje storitev maloprodajnega podatkovnega gostovanja v Uniji. Posebne značilnosti trgov storitev gostovanja, ki so utemeljevale sprejetje Uredbe (ES) št. 717/2007 in določitev obveznosti mobilnih operaterjev glede zagotavljanja gostujočih govornih klicev in sporočil SMS v Uniji, veljajo tudi za zagotavljanje storitev maloprodajnega podatkovnega gostovanja v Uniji. Podobno kot pri storitvah govornega in SMS gostovanja se tudi storitve podatkovnega gostovanja ne kupujejo ločeno na nacionalni ravni, ampak so samo del širšega maloprodajnega paketa, ki ga uporabniki kupijo pri svojem ponudniku storitev gostovanja, kar omejuje konkurenčnost. Podobno velja, da zaradi čezmejne narave zadevnih storitev nacionalni regulativni organi, odgovorni za zaščito in uveljavljanje interesov mobilnih uporabnikov, ki prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzorovati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja v drugih državah članicah.

(75)

Dokler strukturni ukrep ne bo zagotovil zadostne konkurence, je v prehodnem obdobju podobno kot pri regulativnih ukrepih, ki se že izvajajo za govorne storitve in storitve SMS, najučinkovitejši in najbolj sorazmeren pristop za ureditev maloprodajnih cen storitev podatkovnega gostovanja v Uniji uvedba zahteve, da morajo ponudniki storitev gostovanja uporabnikom gostovanja ponuditi prehodno evrotarifo za prenos podatkov, ki ni višja od določene najvišje zgornje meje cene. Evrotarifo za prenos podatkov bi bilo treba določiti na varovalni ravni, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, dokler strukturni ukrep ne bo začel učinkovati, ter obenem zadostno maržo za ponudnike storitev gostovanja in bolj stvarno odražal tudi osnovne stroške zagotavljanja storitve.

(76)

Zato bi morala prehodna evrotarifa za prenos podatkov, ki se lahko ponudi gostujočim porabnikom, odražati primerno maržo glede na stroške zagotavljanja reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ponudnikom storitev gostovanja pa omogočati, da svobodno tekmujejo tako, da izdelajo različne ponudbe in cenovne strukture prilagodijo razmeram na trgu in željam potrošnikov. Tako zgornjo mejo cen bi bilo treba določiti tako visoko, da ne bo izkrivljala konkurenčnih prednosti strukturnih ukrepov in bi lahko bile odstranjene, ko bodo strukturni ukrepi uporabnikom zagotovili konkretne in trajne prihranke. Podobno kot pri pristopu za storitve govornega in SMS gostovanja bi se morala najvišja regulirana cena za prehodno evrotarifo za prenos podatkov glede na predvideno znižanje osnovnih stroškov za zagotavljanje maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja postopno zniževati.

(77)

Prehodna evrotarifa za prenos podatkov bi morala samodejno veljati za vsakega novega ali obstoječega uporabnika gostovanja, ki se namerno ni odločil ali se ne odloči za posebno tarifo podatkovnega gostovanja ali paket storitev gostovanja, ki vključuje regulirane storitve podatkovnega gostovanja.

(78)

Za zagotovitev, da potrošniki plačajo samo podatkovne storitve, ki jih dejansko uporabijo, ter v izogib težavam s skritimi cenami za potrošnike, ki so se pojavile pri govornih storitvah po uvedbi Uredbe (ES) št. 717/2007 zaradi mehanizmov, ki jih za zaračunavanje uporabljajo ponudniki storitev gostovanja, bi bilo treba prehodno evrotarifo za prenos podatkov zaračunavati po kilobajtih. Takšno zaračunavanje je skladno z mehanizmom zaračunavanja, ki se že uporablja na veleprodajni ravni.

(79)

Ponudniki storitev gostovanja lahko ponujajo pošteno vseobsegajočo mesečno pavšalno tarifo, za katero ne veljajo najvišje cene in ki bi lahko obsegala vse storitve gostovanja v Uniji

(80)

Za zagotovitev, da bi lahko vsi uporabniki mobilne govorne telefonije izkoristili prednosti, ki izhajajo iz določb te uredbe, bi se morale prehodne zahteve glede maloprodajnih cen uporabljati ne glede na to, ali imajo uporabniki gostovanja predplačniško ali naročniško pogodbo s ponudnikom storitev gostovanja, in ne glede na to, ali ima ponudnik storitev gostovanja svoje lastno omrežje, ali je operater navideznega mobilnega omrežja ali preprodajalec govornih mobilnih storitev.

(81)

Če ponudniki storitev mobilne telefonije v Uniji menijo, da so prednosti medobratovalnosti in povezljivosti med koncema, ki jih uživajo njihovi uporabniki, ogrožene zaradi prenehanja ali možnosti prenehanja njihovih sporazumov o gostovanju z operaterji mobilnega omrežja v drugih državah članicah, ali da svojim uporabnikom niso sposobni zagotoviti storitev v drugi državi članici, ker tam nimajo sklenjenega sporazuma z vsaj enim ponudnikom veleprodajnega dostopa do omrežja, bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi uporabiti pooblastila iz člena 5 Direktive o dostopu za zagotovitev primernega dostopa in medomrežnega povezovanja, da omogočijo tako povezljivost med koncema in medobratovalnost storitev, pri tem pa upoštevati cilje iz člena 8 Okvirne direktive, zlasti vzpostavitev popolnoma delujočega notranjega trga za elektronske komunikacijske storitve.

(82)

Za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen storitev gostovanja in zaradi olajšanja odločitve uporabnikov gostovanja glede uporabe njihovih mobilnih naprav v tujini bi morali ponudniki mobilnih komunikacijskih storitev svoje uporabnike gostovanja brezplačno obveščati o cenah gostovanja, ki veljajo zanje, kadar uporabljajo storitve gostovanja v obiskani državi članici. Ker so lahko določene skupine uporabnikov dobro obveščene o cenah gostovanja, bi morali ponudniki storitev gostovanja zagotoviti možnost enostavnega izklopa te samodejne storitve obveščanja. Poleg tega bi morali ponudniki svojim uporabnikom, če se nahajajo v Uniji, aktivno in na zahtevo ter brezplačno zagotavljati dodatne informacije o cenah za minuto, za SMS ali za megabajt prenesenih podatkov (vključno z DDV) za odhodne ali dohodne glasovne klice ter za pošiljanje in sprejemanje sporočil SMS, MMS in drugih podatkovnih komunikacijskih storitev v obiskani državi članici.

(83)

Zaradi preglednosti morajo ponudniki ob sklenitvi naročniškega razmerja in ob vsaki spremembi cen gostovanja zagotoviti informacije o cenah gostovanja, zlasti o evrotarifi za govor, evrotarifi za SMS in evrotarifi za prenos podatkov ter vseobsegajoči pavšalni tarifi, če je ta v njihovi ponudbi. Informacije o cenah gostovanja bi morali ponudniki storitev gostovanja zagotavljati s primernimi sredstvi, kot so računi, internet, televizijski oglasi ali direktna pošta. Vse informacije in ponudbe v zvezi s cenami in značilnostmi storitve bi morale biti jasne, razumljive, morale bi dopuščati primerjavo in biti pregledne. Oglaševanje ponudb za gostovanje in trženje potrošnikom bi moralo biti popolnoma skladno z zakonodajo o varstvu potrošnikov, zlasti z Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (18). Ponudniki storitev gostovanja bi morali zagotoviti, da so vsi njihovi uporabniki gostovanja seznanjeni s tem, da so v zadevnem obdobju na voljo regulirane tarife, in tem uporabnikom poslati jasno in nedvoumno pisno obvestilo z opisom pogojev evrotarife za govor, evrotarife za SMS in evrotarife za prenos podatkov in pravice prehoda na te tarife in z njih.

(84)

Poleg tega bi bilo treba uvesti ukrepe za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen vseh storitev podatkovnega gostovanja, da se odpravijo zlasti „presenečenja zaradi visokih računov“, ki ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga, in da se uporabnikom gostovanja zagotovijo potrebni instrumenti za spremljanje in nadzor stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Prav tako ne bi smelo biti ovir za razvoj aplikacij ali tehnologij, ki so lahko nadomestek ali alternativa storitvam gostovanja, kot so storitve WiFi.

(85)

Ponudniki storitev gostovanja bi morali svojim uporabnikom gostovanja brezplačno zagotoviti zlasti njihovim potrebam prilagojene informacije o tarifah za storitve podatkovnega gostovanja, ki veljajo za te uporabnike, vsakič, ko ob vstopu v drugo državo prvič uporabijo storitve podatkovnega gostovanja. Te informacije bi bilo treba poslati na njihovo mobilno napravo na način, ki je najprimernejši za preprost sprejem in razumevanje, in tako, da je do njih mogoče ponovno dostopati tudi pozneje.

(86)

Da bi uporabniki lažje razumeli finančne posledice uporabe storitev podatkovnega gostovanja in da bi se jim omogočilo spremljanje in nadzor porabe, bi morali ponudniki storitev gostovanja pred sklenitvijo pogodbe in po njej svoje uporabnike redno obveščati o cenah reguliranih storitev podatkovnega gostovanja. Takšne informacije bi med drugim lahko vključevale približno količino prenesenih podatkov, na primer pri pošiljanju elektronske pošte in slik, brskanju po spletu ter uporabi mobilnih aplikacij.

(87)

Da se preprečijo presenečenja zaradi visokih računov, bi morali ponudniki storitev gostovanja določiti eno ali več finančnih in/ali količinskih zgornjih mej porabe za neporavnane obveznosti za storitve podatkovnega gostovanja, izražene v valuti, v kateri uporabniku gostovanja izdajo račun, ki bi jih morali brezplačno ponuditi vsem svojim uporabnikom gostovanja skupaj z ustreznim opozorilnim obvestilom, v obliki, ki omogoča poznejši ponoven ogled, ko se tej zgornji meji približajo. Ko je ta zgornja meja dosežena, uporabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev, oziroma jim jih ne bi smeli več zaračunavati, razen če uporabniki izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje teh storitev v skladu s pogoji, navedenimi v opozorilnem obvestilu. V takem primeru bi morali prejeti brezplačno potrditev, v obliki, ki omogoča poznejši ponoven ogled. Uporabniki gostovanja bi morali imeti možnost, da v ustreznem roku izberejo katero koli od teh finančnih ali količinskih zgornjih mej ali pa se odločijo, da ne bodo imeli takšne meje. Uporabnika bi se moralo uvrstiti v sistem privzete meje, razen kadar zahteva drugače.

(88)

Ti ukrepi v zvezi s preglednostjo bi morali veljati za minimalne zaščitne ukrepe za uporabnike gostovanja in ne bi smeli ponudnikom storitev gostovanja preprečevati, da bi svojim uporabnikom ponudili druge rešitve, ki prispevajo k predvidljivosti in nadzoru stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Veliko ponudnikov storitev gostovanja na primer pripravlja nove pavšalne ponudbe gostovanja na maloprodajni ravni, ki omogočajo podatkovno gostovanje za določeno ceno v določenem obdobju do neke količinske zgornje meje, ki ustreza razumni uporabi. Ponudniki storitev gostovanja razvijajo tudi sisteme, ki omogočajo, da so njihovi uporabniki gostovanja v realnem času obveščeni o svojih skupnih neporavnanih obveznostih za podatkovno gostovanje. Da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, bi bilo treba ta razvoj na domačih trgih prenesti v usklajena pravila.

(89)

Tudi uporabniki s predplačniškimi tarifami lahko za uporabo storitev podatkovnega gostovanja dobijo izjemno visoke račune. Zato bi se morale določbe o omejenih cenah uporabljati tudi za te uporabnike.

(90)

Obstajajo velike razlike med reguliranimi tarifami gostovanja znotraj Unije in tarifami, ki se zaračunajo uporabnikom, ko potujejo izven Unije, in ki so še vedno opazno višje v primerjavi s cenami znotraj Unije. Ker ni doslednega pristopa glede preglednosti in varovalnih ukrepov v zvezi z gostovanjem izven Unije, potrošniki ne poznajo dobro svojih pravic, kar jih pogosto odvrača od uporabe mobilnih storitev v tujini. Uporabniki bi se lahko na podlagi prejetih preglednih informacij odločili ne le o tem, kako uporabljati mobilne naprave med potovanjem v tujini (v Uniji in izven nje), temveč tudi pri izbiri med ponudniki storitev gostovanja. Zato je treba poiskati rešitev za to vprašanje pomanjkanja preglednosti in varstva potrošnikov, in sicer z uporabo nekaterih ukrepov za preglednost in varstvo potrošnikov tudi za storitve gostovanja, ki se zagotavljajo izven Unije. Ti ukrepi bi spodbujali konkurenco in izboljšali delovanje notranjega trga.

(91)

Če operater obiskanega omrežja v obiskani državi izven Unije ne dovoli, da bi ponudnik storitev gostovanja spremljal porabo svojih uporabnikov v realnem času, ponudnik storitev gostovanja ne bi smel biti zavezan zagotavljati najvišje finančne ali količinske zgornje meje porabe, namenjene varstvu uporabnikov.

(92)

Nacionalni regulativni organi, ki so pristojni za izvajanje nalog v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2002, bi morali biti pooblaščeni za nadziranje in uveljavljanje obveznosti iz te uredbe na svojem ozemlju. Spremljati bi morali tudi spreminjanje cen govornih in podatkovnih storitev za uporabnike gostovanja znotraj Unije, po potrebi vključno s posebnimi stroški, povezanimi z odhodnimi in dohodnimi gostujočimi klici v najbolj oddaljenih območjih Unije in s potrebo ustrezne povrnitve teh stroškov na veleprodajnem trgu, ter da se tehnike usmerjanja prometa ne uporabljajo za omejitev izbire v škodo uporabnikov. Zagotavljati bi morali, da imajo zainteresirane strani na voljo najnovejše informacije o uporabi te uredbe, rezultate tega spremljanja pa objavljati vsakih šest mesecev. Zagotoviti bi bilo treba ločene podatke o uporabnikih – podjetjih, naročnikih in predplačnikih.

(93)

Za nacionalno gostovanje v najbolj oddaljenih območjih Unije, kjer se dovoljenja za mobilno telefonijo razlikujejo od tistih, ki se izdajajo za druge dele nacionalnega ozemlja, bi se lahko uporabljalo zniževanje cen, enakovredno tistemu, ki se izvaja na notranjem trgu storitev gostovanja. Izvajanje te uredbe ne bi smelo privesti do manj ugodnega oblikovanja cen za uporabnike storitev nacionalnega gostovanja v primerjavi z uporabniki storitev gostovanja v Uniji. V ta namen lahko nacionalni organi sprejmejo dodatne ukrepe, ki so v skladu s pravom Unije.

(94)

Pri določanju pravil glede kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, bi morale države članice med drugim upoštevati možnost, da v skladu z nacionalno zakonodajo ponudniki storitev gostovanja uporabnikom povrnejo stroške zaradi vsake zamude ali oviranja prehoda na alternativnega ponudnika storitev gostovanja.

(95)

Ker ciljev te uredbe, tj. vzpostavitve skupnega pristopa, ki bo uporabnikom javnih mobilnih komunikacijskih omrežij zagotavljal, da na potovanjih po Uniji ne bodo plačevali pretiranih cen za storitve gostovanja v Uniji, kar bo povečalo konkurenco med ponudniki storitev gostovanja in tako omogočilo visoko raven varstva potrošnikov, države članice ne morejo doseči zanesljivo, usklajeno in pravočasno in jih je potemtakem mogoče lažje uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(96)

Regulativne obveznosti v zvezi z veleprodajnimi cenami storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja bi morale veljati, dokler strukturni ukrepi ne bodo začeli učinkovati in dokler na veleprodajnih trgih ne bo razvita zadostna konkurenca. Poleg tega tržni trendi trenutno kažejo, da bodo podatkovne storitve postopoma postale najpomembnejši segment mobilnih storitev in da so veleprodajne storitve podatkovnega gostovanja trenutno najbolj dinamične, pri čemer so cene bistveno nižje od trenutnih reguliranih cen.

(97)

Maloprodajne zgornje meje cen bi bilo treba določiti tako visoko, da ne bodo izkrivljale morebitnih konkurenčnih prednosti strukturnih ukrepov, lahko pa bi se tudi ukinile, ko bodo ti ukrepi začeli učinkovati in omogočili razvoj pravega notranjega trga. Zato bi se morale maloprodajne varnostne zgornje meje cen postopno zniževati in nato prenehati veljati.

(98)

Komisija bi morala pregledati učinkovitost te uredbe glede na njene cilje in njen prispevek k izvajanju regulativnega okvira 2002 za elektronske komunikacije in nemotenemu delovanju notranjega trga. Komisija bi morala v zvezi s tem upoštevati njen učinek na konkurenčni položaj ponudnikov mobilnih komunikacijskih storitev, ki so različno veliki in prihajajo iz različnih delov Unije, razvoj, gibanja in preglednost maloprodajnih in veleprodajnih cen, njihovo povezanost z dejanskimi stroški, v kolikšni meri so se uresničile domneve iz presoje vpliva, priložene tej uredbi, stroške, nastale zaradi izpolnjevanja zahtev, in učinek na naložbe. Komisija bi morala glede na tehnološki napredek preučiti tudi razpoložljivost in kakovost storitev, ki nadomeščajo gostovanje (na primer dostop prek WiFi).

(99)

Za varstvo potrošnikov bi bilo treba ohraniti regulativne obveznosti za veleprodajne in maloprodajne cene storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, in sicer vse dokler se dokončno ne oblikuje konkurenca na maloprodajni in veleprodajni ravni. V ta namen bi morala Komisija do 30. junija 2016 oceniti, ali so bili cilji te uredbe doseženi, vključno s tem, ali so bili strukturni ukrepi v celoti izvedeni in ali je konkurenca na notranjem trgu storitev gostovanja dovolj razvita. Če Komisija ugotovi, da konkurenca ni dovolj razvita, bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti ustrezne predloge, s katerimi bo zagotovljeno ustrezno varstvo potrošnikov od leta 2017.

(100)

Za zagotovitev stalnega spremljanja storitev gostovanja v Uniji bi morala Komisija po omenjenem pregledu vsaki dve leti pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet, ki vključuje splošen povzetek zadnjih gibanj pri storitvah gostovanja ter vmesno oceno napredka pri doseganju ciljev te uredbe in morebitnih alternativnih možnosti za doseganje teh ciljev –

(a)

„ponudnik storitev gostovanja“ pomeni podjetje, ki uporabniku gostovanja zagotavlja regulirane maloprodajne storitve gostovanja;

(b)

„domači ponudnik“ pomeni podjetje, ki uporabniku gostovanja zagotavlja domače mobilne komunikacijske storitve;

(c)

„alternativni ponudnik storitev gostovanja“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki ni domači ponudnik;

(d)

„domače omrežje“ pomeni javno komunikacijsko omrežje, ki se nahaja v državi članici in ga uporablja ponudnik storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja uporabniku gostovanja;

(e)

„obiskano omrežje“ pomeni javno prizemno mobilno komunikacijsko omrežje, nameščeno v državi članici, ki ni država domačega ponudnika storitev uporabniku gostovanja, ki uporabniku gostovanja omogoča, da na podlagi dogovora z operaterjem domačega omrežja opravlja ali sprejema klice, pošilja ali sprejema sporočila SMS ali uporablja paketno komutirane podatkovne komunikacijske storitve;

(f)

„gostovanje v Uniji“ pomeni, da uporabnik gostovanja uporablja mobilno napravo za opravljanje ali sprejemanje klicev znotraj Unije, pošiljanje ali sprejemanje sporočil SMS znotraj Unije ali uporabo paketno komutiranih podatkovnih komunikacijskih storitev, medtem ko je v državi članici, ki ni država, v kateri se nahaja omrežje domačega ponudnika, in sicer na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

(g)

„uporabnik gostovanja“ pomeni uporabnika pri ponudniku reguliranih storitev gostovanja prek javnega prizemnega mobilnega komunikacijskega omrežja, nameščenega v Uniji, katerega pogodba o naročniškem razmerju ali dogovor z navedenim ponudnikom storitev gostovanja dopušča gostovanje v Uniji;

(h)

„regulirani gostujoči klic“ pomeni mobilni govorni telefonski klic, ki ga opravi uporabnik gostovanja ter izvira iz obiskanega omrežja in se zaključuje v javnem komunikacijskem omrežju znotraj Unije, ali ki ga uporabnik gostovanja sprejme ter izvira iz javnega komunikacijskega omrežja znotraj Unije in se zaključuje v obiskanem omrežju;

(i)

„evrotarifa za govor“ pomeni vsako tarifo, ki ne presega najvišje cene, določene v členu 8, ki jo ponudnik storitev gostovanja lahko zaračuna za zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev v skladu z navedenim členom;

(j)

„sporočilo SMS“ pomeni pisno sporočilo storitve kratkih sporočil, ki je sestavljeno zlasti iz črk in/ali številk ter se lahko pošilja med mobilnimi in/ali fiksnimi številkami, določenimi v skladu z nacionalnimi načrti številčenja;

(k)

„regulirano gostujoče sporočilo SMS“ pomeni sporočilo SMS, ki ga pošlje uporabnik gostovanja ter izvira iz obiskanega omrežja in se zaključuje v javnem komunikacijskem omrežju znotraj Unije ali ki ga uporabnik gostovanja sprejme ter izvira iz javnega komunikacijskega omrežja znotraj Unije in se zaključuje v obiskanem omrežju;

(l)

„evrotarifa za SMS“ pomeni vsako tarifo, ki ne presega najvišje cene, določene v členu 10, ki jo lahko zaračuna ponudnik storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS v skladu z navedenim členom;

(m)

„regulirana storitev podatkovnega gostovanja“ pomeni storitev gostovanja, ki omogoča uporabniku gostovanja, da prek svoje mobilne naprave uporablja paketno komutirane podatkovne komunikacijske storitve, medtem ko je povezan z obiskanim omrežjem. Regulirana storitev podatkovnega gostovanja ne vključuje prenosa ali sprejemanja reguliranih gostujočih klicev ali sporočil SMS, vključuje pa prenos in sprejemanje sporočil MMS;

(n)

„evrotarifa za prenos podatkov“ pomeni vsako tarifo, ki ne presega najvišje cene, določene v členu 13, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja v skladu z navedenim členom;

(o)

„veleprodajni dostop za gostovanje“ pomeni, da operater mobilnega omrežja zagotavlja neposredni veleprodajni dostop za gostovanje ali dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja;

(p)

„neposredni veleprodajni dostop za gostovanje“ pomeni, da operater mobilnega omrežja da drugemu podjetju na voljo zmogljivosti in/ali storitve pod določenimi pogoji z namenom, da to podjetje zagotavlja regulirane storitve gostovanja za uporabnike gostovanja;

(q)

„dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja“ pomeni, da operater mobilnega omrežja, ki ni operater obiskanega omrežja, zagotavlja storitve gostovanja na veleprodajni ravni drugemu podjetju z namenom, da to podjetje zagotavlja regulirane storitve gostovanja za uporabnike gostovanja.

(a)

prijaznost do potrošnika; potrošnikom je treba zlasti omogočiti, da lahko preprosto in hitro preidejo k alternativnemu ponudniku storitev gostovanja, pri čemer ohranijo obstoječo mobilno številko in uporabljajo isto mobilno napravo;

(b)

zmožnost, da zadovolji zahteve različnih potrošnikov pod konkurenčnimi pogoji, vključno z omogočanjem intenzivne uporabe podatkovnih storitev;

(c)

zmožnost učinkovitega spodbujanja konkurence, upoštevajoč tudi možnosti operaterjev, da izkoristijo svoje infrastrukturne prednosti ali poslovne dogovore;

(d)

stroškovna učinkovitost, upoštevajoč razdelitev stroškov med domačimi ponudniki in alternativnimi ponudniki storitev gostovanja;

(e)

zmožnost učinkovitega uresničevanja obveznosti, navedenih v členu 4(1);

(f)

omogočanje najvišje možne ravni medobratovalnosti;

(g)

prijaznost do uporabnika, zlasti glede tehničnega ravnanja z mobilno napravo ob menjavi omrežij;

(h)

zagotavljanje, da gostovanje uporabnikov iz Unije v tretjih državah ali gostovanja uporabnikov iz tretje države v Uniji ni ovirano;

(i)

zagotavljanje, da se spoštujejo pravila o varstvu zasebnosti, osebnih podatkih, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti, določena v Okvirni direktivi in posebnih direktivah;

(j)

upoštevanje dejstva, da nacionalni regulativni organi spodbujajo sposobnost končnih uporabnikov, da dostopajo do informacij in jih razširjajo ali uporabljajo programe in storitve po lastni izbiri, v skladu s členom 8(4)(g) Okvirne direktive;

(k)

zagotavljanje, da ponudniki nudijo enake pogoje v enakih okoliščinah.

(a)

regulirane gostujoče odhodne klice v obiskani državi članici in v državo članico njegovega domačega ponudnika ter za regulirane gostujoče dohodne klice in

(b)

pošiljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS med nahajanjem v obiskani državi članici.

(a)

ali je konkurenca dovolj razvita, da je upravičena ukinitev najvišjih maloprodajnih cen;

(b)

ali bo konkurenca zadoščala za odstranitev najvišjih veleprodajnih cen;

(c)

razvoj in pričakovane prihodnje trende veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotavljanja govornih in podatkovnih komunikacijskih storitev ter storitev SMS uporabnikom gostovanja v primerjavi s cenami mobilnih komunikacijskih storitev na domači ravni v državah članicah, in sicer ločeno za predplačnike in naročnike, ter kakovost in hitrost teh storitev;

(d)

razpoložljivost in kakovost storitev, vključno s storitvami, ki lahko nadomestijo storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, zlasti glede na tehnološki napredek;

(e)

koristi, ki so jih imeli potrošniki zaradi realnega znižanja cen storitev gostovanja, razpon tarif in proizvodov, ki so na voljo potrošnikom z različnimi klicnimi vzorci, razlike med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami, kar vključuje razpoložljivost ponudb, ki imajo za nacionalne storitve in storitve gostovanja samo eno tarifo;

(f)

stopnjo konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu, zlasti konkurenčni položaj manjših, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji;

(g)

v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov, predvidenih v členih 3 in 4, vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja in ali se je zaradi tega izničila razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami;

(h)

v kakšnem obsegu je stopnja najvišjih veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotovila ustrezno varstvo pred previsokimi cenami za uporabnike ter hkrati omogočila razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja.

(a)

določiti dodatne tehnične in strukturne ukrepe;

(b)

prilagoditi strukturne ukrepe;

(c)

podaljšati veljavnost in morebiti pregledati stopnjo najvišjih maloprodajnih cen, predvideno v členih 8, 10 in 13;

(d)

spremeniti veljavnosti ali pregledati stopnjo najvišjih veleprodajnih cen, predvideno v členih 7, 9 in 12;

(e)

določiti morebitne druge potrebne zahteve, tudi zahtevo, da med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami ni razlik.