23.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/1

(1)

Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembah uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in (ES) št. 964/2007 (2) Evropska unija dodeljuje državam v razvoju trgovinske preferenciale v okviru svoje sheme splošnih tarifnih preferencialov („GSP“ ali „shema“). V skladu s členom 5(2) navedene uredbe so pravila o opredelitvi pojma izdelkov s poreklom, postopki in metode s tem povezanega upravnega sodelovanja določeni v Uredbi (EGS) št. 2454/93 (3).

(2)

Po obsežni razpravi, ki je sledila objavi Zelene knjige z dne 18. decembra 2003 o bodočih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (4), je Komisija 16. marca 2005 sprejela sporočilo z naslovom „Pravila o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih: prihodnje usmeritve“ (5) („sporočilo“). Sporočilo določa nov pristop k pravilom o poreklu blaga v vseh preferencialnih trgovinskih režimih v zvezi z Evropsko unijo in zlasti v režimih, naravnanih k razvoju, kot npr. GSP.

(3)

V okviru Razvojne agende iz Dohe je bila ugotovljena potreba po zagotavljanju boljše integracije držav v razvoju v svetovno gospodarstvo, zlasti prek izboljšanega dostopa do trgov v razvitih državah.

Za ta namen bi bilo treba poenostaviti pravila o poreklu blaga in jih po potrebi omiliti, tako da lahko izdelki s poreklom iz držav upravičenk dejansko uživajo prednosti dodeljenih preferencialov.

(4)

Da bi se zagotovilo, da preferenciali dejansko pomagajo tistim, ki jih potrebujejo, in da bi se zaščitilo lastne vire Evropske unije, bi bilo treba poleg spremembe pravil o preferencialnem poreklu blaga prilagoditi tudi postopke za njihovo upravljanje.

(5)

Ocena učinka, ki jo je Komisija opravila za to uredbo, dokazuje, da se pravila o poreklu blaga GSP zdijo preveč kompleksna in omejevalna. Priča tudi o tem, da je dejanska uporaba dodeljenih preferencialov za nekatere izdelke nizka, zlasti za tiste, za katere je največ zanimanja v najmanj razvitih državah, čemur med drugim botrujejo tudi pravila o poreklu blaga.

(6)

Ocena učinka je pokazala, da bi se do poenostavljenih in razvoju prijaznih pravil o poreklu blaga dalo priti z enotnim merilom, ki bi se uporabljalo za vse izdelke za določitev porekla blaga, ki niso v celoti pridobljeni v državi upravičenki, osnovano pa bi bilo na dodani vrednosti v zadevni državi upravičenki, in bi zahtevalo skladnost z mejno vrednostjo za zadostno predelavo. Vendar pa ni dokazala, da bi bila za poenostavitev pravil ali določitev razvoju prijaznih pravil o poreklu blaga nujno potrebna enotna metoda. Poleg tega so povratne informacije od zainteresiranih strani pokazale, da za več sektorjev, kot so kmetijski in predelani kmetijski izdelki, ribiški izdelki, kemikalije, kovine, tekstil in oblačila ter čevlji, merilo dodane vrednosti bodisi ni primerno, bodisi se ga ne bi smelo uporabiti kot edino merilo. Posledično bi bilo v teh sektorjih treba namesto merila dodane vrednosti ali pa kot njegove alternative uporabiti druga, enostavnejša merila, ki jih bodo izvajalci lažje razumeli, upravljavci pa lažje nadzirali. Ta druga merila vključujejo največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, spremembo tarifne številke ali podštevilke, poseben postopek obdelave ali predelave in uporabo v celoti pridobljenih materialov. Vendar pa bi moralo biti zavoljo enostavnosti število različnih pravil karseda majhno. Zaradi tega bi se morala pravila o poreklu blaga, kolikor je možno, uporabljati na ravni sektorjev in ne na ravni vsakega posameznega izdelka.

(7)

Pravila o poreklu blaga bi morala odražati lastnosti specifičnih sektorjev, hkrati pa državam upravičenkam ponujati realno možnost dostopa do preferencialne tarifne obravnave, ki jim je bila dodeljena. Pravila bi po potrebi odražala tudi različne si industrijske zmogljivosti držav upravičenk. Da bi spodbudili industrijski razvoj v najmanj razvitih državah, je v primerih, ko so pravila osnovana na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, treba za te materiale vedno določiti najvišje možne mejne vrednosti, hkrati pa zagotoviti, da so postopki, ki v teh državah potekajo, pristni in z gospodarskega vidika upravičeni. Določitev največje dovoljene vsebnosti materialov brez porekla na 70 % ali katero koli drugo pravilo, ki omogoča enakovredno raven omilitve za izdelke, ki izvirajo iz najmanj razvitih držav, bi moralo privesti do povečanja izvoza iz teh držav.

(8)

Da bi se zagotovilo, da gre pri obdelavi ali predelavi, ki poteka v državi upravičenki, za pristen in z gospodarskega vidika upravičen postopek, ki bo tej državi ekonomsko resnično koristil, je ustrezno sestaviti seznam nezadostnih postopkov obdelave ali predelave, s katerimi se ne bo dalo nikoli pridobiti porekla. Ta seznam je v veliki večini lahko enak dosedanjemu. Vendar ga je treba v določenih primerih prilagoditi. Da bi se na primer izognili preusmeritvi trgovine in izkrivljanju razmer na trgu sladkorja in v skladu z že sprejetimi določbami pravil o poreklu blaga, veljavnimi za druge preferencialne trgovinske režime, bi bilo treba določiti novo pravilo, ki ne bo dopuščalo mešanja sladkorja s kakršnim koli materialom.

(9)

V sektorjih, kjer se merilo dodane vrednosti ne uporablja, je potrebno zagotoviti določeno mero prožnosti, podobno, kot se to izvaja že sedaj, ko se dovoljuje uporaba omejenega deleža materialov, ki pravil ne izpolnjujejo. Vendar pa je pri tem treba pojasniti obseg takšne uporabe v primeru izdelkov, narejenih iz v celoti pridobljenih materialov. Zavoljo zagotavljanja nadaljnje prožnosti pri pridobivanju materialov bi bilo treba tudi povečati dovoljeni delež teh materialov z 10 % na 15 % cene franko tovarna končnega izdelka, razen za določene občutljive izdelke. Med te občutljive izdelke spadajo, z izjemo predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16, izdelki iz poglavja 2 ter poglavij 4 do 24 harmoniziranega sistema, za katere se zdi primerneje toleranco izraziti v teži, in izdelki iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, pri katerih je treba še naprej upoštevati posebne tolerance, ki temeljijo bodisi na teži bodisi na vrednosti v odvisnosti od primera in so za različne izdelke različne.

(10)

Kumulacija porekla je pomembna vrsta olajševanja, ki državam z enakimi pravili o poreklu omogoča skupno delovanje z namenom proizvodnje izdelkov, upravičenih do preferencialne tarifne obravnave. Obstoječi pogoji za regionalno kumulacijo porekla, obliko kumulacije, ki trenutno deluje v treh regionalnih skupinah držav, so se izkazali za preveč kompleksne in prestroge. Zaradi tega bi jih bilo treba poenostaviti in omiliti, in sicer z odpravo sedanjega vrednostnega pogoja. Poleg tega bi bilo treba obdržati sedanje možnosti kumulacije med državami v isti regionalni skupini, ne glede na to, da ta uredba pri pravilih o poreklu v nekaterih primerih uvaja razlikovanje med najmanj razvitimi državami in drugimi državami upravičenkami. Taka kumulacija je dovoljena samo v primeru, da pri pošiljanju materialov v drugo državo skupine za namene regionalne kumulacije vsaka država uporabi tisto pravilo o poreklu, ki se zanjo uporablja v trgovinskih odnosih z Evropsko unijo. Vendar pa je treba poskrbeti za to, da se določene občutljive izdelke izključi iz regionalne kumulacije in tako prepreči izkrivljanje trgovanja med državami z različnimi ravnmi tarifnih preferencialov.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu navedla, da je pripravljena obravnavati vsakega izmed zahtevkov za ustanovitev novih, združenih ali razširjenih skupin, v kolikor obstaja gospodarsko dopolnjevanje, če se upoštevajo razlike v preferencialnih režimih, ki se uporabljajo za različne države, in povezana tveganja izogibanja tarifam ter se vzpostavijo ustrezne strukture in postopki upravnega sodelovanja za upravljanje in nadzor porekla. Skladno s tem je treba poskrbeti za kumulacijo porekla med državami v regionalnih kumulacijskih skupinah I in III, ki izpolnjujeta zahtevane pogoje. Na zahtevek, ki ga je vložil Mercosur, bi bilo treba oblikovati novo regionalno kumulacijsko skupino, imenovano skupina IV, njene članice pa bi bile Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Uporaba regionalne kumulacije med navedenimi državami bi morala biti pogojena z izpolnjevanjem ustreznih zahtev.

(12)

Državam upravičenkam mora biti nadalje dovoljeno, da koristijo ugodnosti kumulacije z državami, ki so pogodbenice sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih z EU. Ta nova vrsta kumulacije, tako imenovana razširjena kumulacija, mora biti enosmerna, tj. dovoljuje uporabo materialov samo v državah upravičenkah in se dodeli po temeljiti proučitvi zahtevka, ki ga je vložila zadevna država upravičenka. Blago, uvrščeno v poglavja 1 do 24, je zaradi njegove občutljivosti treba izključiti iz te vrste kumulacije.

(13)

Državam upravičenkam je od leta 2001 dovoljeno kumulirati poreklo z blagom iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema, s poreklom iz Norveške in Švice. To kumulacijo bi bilo treba še naprej dovoljevati in jo razširiti na Turčijo, pod pogojem, da Norveška, Švica in Turčija uporabljajo enako opredelitev pojma „poreklo“ kot Evropska unija in da uvoženim izdelkom, narejenim iz materialov s poreklom iz Evropske unije, priznavajo vzajemno obravnavo. V zvezi s tem bi morale navedene države prek izmenjave pisem ali na kakršen koli drug ustrezen način skleniti sporazum, vključno z zavezujočo izjavo, da bodo državam članicam in druga drugi pomagale pri upravnem sodelovanju.

(14)

Regionalna kumulacija pa naj ne bi bila dovoljena za določene materiale, pri katerih tarifni preferenciali, ki so na voljo v Evropski uniji, niso enaki za vse države, udeležene pri kumulaciji, in bi zadevni materiali prek kumulacije koristili ugodnejšo tarifno obravnavo, kot pa če bi se ti materiali neposredno izvozili v Evropsko unijo. Če se v takih primerih materialov ne izključi, lahko to vodi v izogibanje tarifam ali izkrivljanje trgovanja, saj bi se v Evropsko unijo izvažalo blago samo iz držav, za katere se uporabljajo najugodnejši tarifni preferenciali.

(15)

Seznam materialov, ki se jih izključi iz regionalne kumulacije, je treba določiti v ločeni prilogi. To prilogo se sme posodabljati ne samo, ko se pojavijo novi taki primeri, temveč tudi, ko bi do takih primerov lahko pripeljala uporaba kumulacije med državami iz regionalnih kumulacijskih skupin I in III.

Kumulacija porekla med državami iz regionalnih kumulacijskih skupin I in III ter razširjena kumulacija morata biti pogojeni s posebnimi pogoji, katerih izpolnjevanje mora Komisija pred dodelitvijo kumulacije preveriti v skladu s postopkom odbora in na podlagi tehtnega premisleka. Hkrati pa lahko v primeru, da se po že dodeljeni kumulaciji naknadno ugotovi, da uporaba kumulacije več ne izpolnjuje ustreznih pogojev ali vodi do neupravičenih posledic, kot npr. v primeru, da vodi do izkrivljanja trgovanja ali izogibanja tarifam, mora Komisija še naprej imeti možnost, da kadar koli odvzame dovoljenje za uporabo take vrste kumulacije.

(16)

V sedanjih pravilih o poreklu so nekatere določbe v zvezi z ribiškimi plovili, ki lovijo ribe izven teritorialnih voda, preveč kompleksne glede na svoj namen in jih je posledično težko izvajati in nadzirati. Zato bi jih bilo treba poenostaviti.

Sedanja pravila zahtevajo dokazila o neposrednem prevozu v Evropsko unijo, ki pa ga je pogosto težko pridobiti. Zaradi te zahteve nekateri izdelki, ki jih spremlja veljavno dokazilo o poreklu, ne morejo dejansko uživati prednosti preferencialov. Zato je primerno uvesti novo, enostavnejše in bolj prožno pravilo, ki bo osredotočeno na cilj, da je blago, predloženo carini z deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, isto kot blago, ki je zapustilo državo upravičenko izvoznico, in se na poti ni na nikakršen način spremenilo ali preoblikovalo.

(17)

Po sedajšnjih pravilih organi držav upravičenk potrdijo poreklo izdelkov in, v primeru, da se navedeno poreklo izkaže za nepravilno, uvoznikom pogosto ni treba plačati dajatve, ker so ravnali v dobri veri in je do napake prišlo pri pristojnih organih. Posledica tega je izguba lastnih sredstev Evropske unije in na koncu to breme nosijo davkoplačevalci v Evropski uniji. Ker izvozniki sami najbolje poznajo poreklo svojih izdelkov, je primerno zahtevati, da izvozniki svojim strankam neposredno predložijo navedbe o poreklu.

(18)

Izvozniki bi se morali registrirati pri pristojnih organih držav upravičenk, saj se tako poenostavijo ciljno usmerjeni nadzori po izvozu. V ta namen naj bi vsaka država upravičenka vzpostavila elektronsko evidenco registriranih izvoznikov, katere vsebino bi moral pristojni državni organ države upravičenke sporočiti Komisiji. Na podlagi tega bi morala Komisija ustanoviti centralno bazo podatkov registriranih izvoznikov, ki bo v pomoč upravljavcem in izvajalcem v Evropski uniji, preko katere bodo izvajalci lahko pred prijavljanjem blaga za sprostitev v prosti promet preverili, ali je njihov dobavitelj registriran izvoznik v zadevni državi upravičenki. Podobno bi morali biti tudi izvajalci v Evropski uniji, ki opravljajo izvoze za namene bilateralne kumulacije porekla, registrirani pri pristojnih organih v državah članicah.

(19)

Objava številk in podatkov o registraciji izvoznikov, ki niso zaupne narave, bi drugim strankam omogočila dostop do teh podatkov za boljšo preglednost in informiranost zainteresiranih strank. Vendar bi se ob upoštevanju posledic objave ti podatki lahko objavili samo, kadar je izvoznik za to dal predhodno prostovoljno in izrecno pisno soglasje.

(20)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) ureja obdelavo osebnih podatkov opravljeno s strani držav članic. Kjer je to potrebno, bi bilo treba načela iz Direktive 95/46/ES v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(21)

Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7). Kjer je to potrebno, bi bilo treba načela iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(22)

V skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES nacionalni nadzorni organi spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani držav članic, medtem ko Evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 45/2001 spremlja dejavnosti v institucijah in organih Evropske unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi naj bi med seboj aktivno sodelovali, pri čemer vsak deluje znotraj svojih pristojnosti, in zagotavljali koordiniran nadzor obdelave, ki je skladen s to uredbo.

(23)

Pri uvedbi sistema registriranih izvoznikov je treba upoštevati sposobnost držav upravičenk, da bodo vzpostavile in upravljale sistem registracije, tako kot tudi sposobnost Komisije, da bo vzpostavila potrebno centralno bazo podatkov. V ta namen mora Komisija še določiti zahteve za uporabnike sistema in tehnične specifikacije. Ko bo določena podrobna sestava centralne podatkovne baze, bodo ocenjene tudi natančne posledice tega sistema registriranih izvoznikov v smislu dostopa do podatkov in zaščite podatkov, izvedene pa bodo tudi potrebne prilagoditve zadevnih določb. Zato naj bi se začetek izvajanja tega sistema preložil na 1. januar 2017, kar bi moralo biti dovolj za fazo razvoja po tem, ko se določijo zahteve za uporabnike in tehnične specifikacije ter se uvedejo morebitne prilagoditve pravne narave, ki bi bile potrebne zaradi zahtev za uporabnike sistema in tehničnih specifikacij ter njihovih posledic v smislu zaščite podatkov. Državam, ki se ne morejo držati tega roka, bi se odobrilo dodatno obdobje treh let.

Do leta 2017 in po tem letu, v primeru držav upravičenk, ki takrat še ne bodo mogle uporabljati novega sistema, bi bilo treba določiti prehodna pravila v zvezi s postopki in metodami upravnega sodelovanja, ki temeljijo na dosedanjih določbah. Te prehodne določbe bi morale zlasti urejati področje izdaje dokazil o poreklu s strani pristojnih organov zadevne države. Poleg tega bi morala biti obstoječa pravila oblikovana tako, da bo njihova struktura skladna s pravili, ki se bodo začela uporabljati, ko bo v uporabi tudi sistem registriranih izvoznikov, da bodo te določbe jasnejše, zlasti ker bodo jasno začrtale splošna načela, postopke v državi upravičenki pri izvozu, postopke pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji ter metode upravnega sodelovanja. Hkrati bi bilo treba posodobiti potrdilo o poreklu (obrazec A), zlasti z zamenjavo opomb k obrazcu z različico opomb iz leta 2007, saj slednje že upoštevajo zadnjo širitev EU in torej vsebujejo posodobljen seznam držav, ki sprejemajo obrazec A za namene GSP.

(24)

Državam upravičenkam bi se dostop do sheme dovolil pod pogojem, da vzpostavijo in vzdržujejo upravne strukture, ki dovoljujejo učinkovito upravljanje sheme, ter se zavežejo k temu, da bodo zagotovile vso potrebno podporo v primeru zahteve Komisije za spremljanje ustreznega upravljanja sheme. Zlasti je pomembno, da obstaja sistem upravnega sodelovanja med organi v Evropski uniji in državah upravičenkah, ki predstavlja okvir za preverjanje porekla. Hkrati bi bilo treba tudi jasno opredeliti odgovornost izvoznikov glede deklariranja porekla in upravnih organov glede upravljanja sistema. Treba bi bilo natančno opredeliti vsebino navedb o poreklu, tako kot tudi primere, v katerih carinski organi v Evropski uniji tako navedbo lahko zavrnejo ali pošljejo v preverjanje.

(25)

Opredelitve in seznam zadostnih postopkov obdelave ali predelave v sedanjih določbah so skupna točka GSP in preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je Evropska unija enostransko sprejela za določene države ali ozemlja. Glede na to, da bodo pravila o poreklu slednjih ukrepov preoblikovana kasneje, bi bilo treba pri njih še naprej uporabljati sedanje določbe. Vendar pa je zaradi skladnosti z GSP in drugimi enostranskimi preferencialnimi trgovinskimi režimi primerno uskladiti opredelitev v celoti pridobljenih izdelkov in seznam nezadostnih postopkov obdelave ali predelave, določenih v drugih enostranskih režimih, s tistimi v pravilih o poreklu, ki veljajo za GSP.

(26)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

V skladu z uredbami Komisije (ES) št. 1613/2000 (8), 1614/2000 (9) in 1615/2000 (10) je Skupnost za nekatere tekstilne izdelke s poreklom iz Laosa, Kambodže in Nepala dovolila odstopanja od pravil o poreklu za GSP, ki potečejo 31. decembra 2010. Z enostavnejšimi in razvoju prijaznejšimi pravili o poreklu, ki jih uvaja ta uredba, ohranitev omenjenih odstopanj ne bo več potrebna.

(28)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

V delu I, pod naslovom IV, v poglavju 2 se člena 66 in 97 nadomestita z naslednjim:

„Oddelek 1

Splošni sistem preferencialov

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 66

Ta oddelek določa pravila v zvezi z opredelitvijo pojma ‚izdelek s poreklom‘ in z njim povezanih postopkov ter metod upravnega sodelovanja za namene uporabe sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP), (‚shema‘), ki jih Evropska unija z Uredbo (ES) št. 732/2008 (11) dodeljuje državam v razvoju.

Člen 67

1.   V tem oddelku in oddelku 1A tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.   Za namene točke (n) odstavka 1 v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, ‚proizvajalec‘ iz prvega pododstavka točke (n) odstavka 1 lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.

Člen 68

1.   Da se zagotovi pravilna uporaba sheme, se morajo države upravičenke zavezati, da bodo:

2.   Sodelovanje, omenjeno v točki (b) odstavka 1, pomeni:

3.   Države upravičenke morajo Komisiji predložiti zavezo iz odstavka 1.

Člen 69

1.   Države upravičenke Komisijo uradno obvestijo o nazivih in naslovih organov na njihovem ozemlju, ki so:

2.   Države upravičenke Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah informacij iz odstavka 1.

3.   Komisija vzpostavi elektronsko bazo podatkov registriranih izvoznikov na podlagi informacij, ki jih predložijo državni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic.

Dostop do same baze podatkov ter podatkov v njej ima izključno Komisija. Organi iz prvega pododstavka zagotovijo, da so podatki, predloženi Komisiji, posodobljeni ter popolni in točni.

Podatki, obdelani v podatkovni bazi iz prvega pododstavka, so javnosti dostopni prek spleta, z izjemo zaupnih podatkov iz polj 2 in 3 zahtevka za registracijo izvoznika iz člena 92.

Prenos ali dostop do osebnih podatkov, ki se obdelajo v podatkovni bazi iz prvega pododstavka in s strani držav članic v skladu s tem oddelkom, se lahko omogoči tretjim državam ali mednarodnim organizacijam samo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001.

4.   Ta uredba nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami zakonodaje Evropske unije in nacionalnim pravom, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov Evropske unije pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Komisija lahko identifikacijske in registracijske podatke o izvoznikih, sestavljene iz nabora podatkov iz točk 1, 3 (v zvezi z opisom dejavnosti), 4 in 5 Priloge 13c objavi na spletu samo, če so izvozniki dali izrecno in prostovoljno pisno soglasje.

Izvoznikom se predložijo informacije iz člena 11 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Pravice oseb v zvezi z njihovimi registracijskimi podatki iz Priloge 13c, obdelanimi v nacionalnih podatkovnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo države članice, ki je shranila njihove osebne podatke izvajajoč Direktivo 95/46/ES.

Pravice oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v centralni podatkovni bazi iz odstavka 3 se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo in zagotavljajo usklajen nadzor nad bazo podatkov iz odstavka 3.

Člen 70

1.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam držav upravičenk in datum, kdaj naj bi te države izpolnile pogoje iz členov 68 in 69. Komisija bo ta seznam posodobila vsakič, ko nova država upravičenka izpolni enake pogoje.

2.   Izdelki s poreklom iz države upravičenke v smislu tega oddelka, ob sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji uživajo prednosti sheme samo pod pogojem, da so bili izvoženi na dan, naveden na seznamu iz odstavka 1, ali kasneje.

3.   Za državo upravičenko se šteje, da izpolnjuje pogoje iz členov 68 in 69 z dnem, ko predloži svojo zavezo iz člena 68(1) in pošlje uradno obvestilo iz člena 69(1).

Člen 71

V primeru, da pristojni organi države upravičenke ne izpolnijo pogojev iz členov 68(1), 69(2), 91, 92, 93 ali 97(g), oziroma v primeru sistematičnega neizpolnjevanja pogojev iz člena 97(h)(2), lahko to v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 732/2008 za to državo pomeni začasen umik preferencialov v okviru sheme.

Pododdelek 2

Opredelitev pojma ‚izdelki s poreklom‘

Člen 72

Kot izdelki s poreklom v državi upravičenki se štejejo:

Člen 73

1.   Pogoji iz tega pododdelka za pridobitev statusa porekla morajo biti izpolnjeni v zadevni državi upravičenki.

2.   Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

Člen 74

1.   Izdelki, ki se prijavljajo za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države upravičenke, za katero se šteje, da imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk in delitev pošiljk je možna, kadar se to opravi pod odgovornostjo izvoznika ali kasnejšega imetnika izdelkov in če izdelki v državi/državah tranzita ostanejo pod carinskim nadzorom.

2.   Skladnost z odstavkom 1 se upošteva kot izpolnjena, razen, če imajo carinski organi razlog, da verjamejo v nasprotno; v takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno z pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oz. konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.

3.   Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata, kadar se uporablja kumulacija iz členov 84, 85 ali 86.

Člen 75

1.   Za v celoti pridobljene v državi upravičenki se štejejo:

2.   Izraza ‚njena plovila‘ in ‚njene predelovalne ladje‘ v odstavku 1(h) in (i) se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:

3.   Posamični pogoji iz odstavka 2 so lahko izpolnjeni v državah članicah ali v različnih državah upravičenkah, v kolikor vse države upravičenke uživajo ugodnosti regionalne kumulacije v skladu s členom 86(1) in (5). V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste države upravičenke, pod katere zastavo pluje plovilo ali predelovalna ladja v skladu s točko (b) odstavka 2.

Prvi pododstavek se uporablja samo takrat, ko so izpolnjene določbe člena 86(2)(b) in (c).

Člen 76

1.   Brez poseganja v člena 78 in 79 se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v zadevni državi upravičenki v smislu člena 75, šteje, da imajo poreklo te države, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Prilogi 13a.

2.   Če se izdelek, ki je pridobil status porekla v državi v skladu z odstavkom 1, v tej državi nadalje obdela in se uporablja kot material pri izdelavi novega izdelka, se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 77

1.   Izpolnjevanje zahtev iz člena 76(1) je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa se lahko v primeru, ko je določeno pravilo osnovano na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 2, z namenom upoštevanja nihanja v stroških in valutnih tečajih.

2.   V primeru, ki ga omenja drugi pododstavek odstavka 1, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračuna tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu oziroma, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno davčno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

3.   Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati skozi celo leto, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, skozi celo leto, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so se med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali valutnih tečajih, ki so uporabo take metode opravičevala.

4.   Povprečne vrednosti iz odstavka 2 se uporabijo kot cena franko tovarna in vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

Člen 78

1.   Brez poseganja v odstavek 3 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 76 izpolnjene ali ne:

2.   V odstavku 1 se postopki upoštevajo kot preprosti, kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodji, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje teh postopkov.

3.   Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v državi upravičenki.

Člen 79

1.   Z odstopanjem od člena 76 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena, se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge 13a ne smejo uporabljati v izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ali neto teža, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

2.   V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi 13a.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v državi upravičenki v smislu člena 75. Kljub temu pa se brez poseganja v člena 78 in 80(2) odstopanje iz omenjenih odstavkov vendarle uporablja za seštevek vseh materialov, uporabljenih v izdelavi izdelka in za katere pravilo s seznama v Prilogi 13a za zadevni izdelek zahteva, da so taki materiali v celoti pridobljeni.

Člen 80

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev z uporabo harmoniziranega sistema.

2.   Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.

3.   Če je v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 81

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 82

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 83

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

Pododdelek 3

Kumulacija

Člen 84

Bilateralna kumulacija omogoča, da se izdelki s poreklom iz Evropske unije štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so vključeni v izdelek, ki je izdelan v tej državi, pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).

Člen 85

1.   Pod pogojem, da Norveška, Švica in Turčija izdelkom s poreklom iz držav upravičenk odobrijo splošne tarifne preferenciale in uporabljajo opredelitev pojma porekla, ki ustreza opredelitvi iz tega oddelka, kumulacija z Norveško, Švico in Turčijo omogoča izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije, da se jih šteje kot materiale s poreklom iz države upravičenke pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).

2.   Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Turčija, Norveška in Švica po načelu vzajemnosti enako obravnavajo izdelke s poreklom iz držav upravičenk, ki vsebujejo materiale s poreklom iz Evropske unije.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki sodijo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema.

4.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, ko se izpolnijo pogoji iz odstavkov 1 in 2.

Člen 86

1.   Regionalna kumulacija se uporablja za naslednje štiri ločene regionalne skupine:

2.   Regionalna kumulacija med državami znotraj iste skupine se uporablja samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Če so države v regionalni skupini že pred 1. januarjem 2011 izpolnile pogoje iz točk (b) in (c) prvega pododstavka, nova zaveza ni potrebna.

3.   Materiali iz seznama v Prilogi 13b so izključeni iz regionalne kumulacije iz odstavka 2, kadar:

4.   Regionalna kumulacija med državami znotraj iste regionalne skupine se uporablja samo pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v državi upravičenki, v kateri so materiali dodatno obdelani ali vgrajeni, presega postopke opisane v členu 78(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v Prilogi 16.

Kadar pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen, se pri izdelkih kot država porekla upošteva tista država iz regionalne skupine, ki ji pripada največji delež carinske vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz drugih držav zadevne regionalne skupine.

Kadar je država porekla določena v skladu z drugim pododstavkom, se ta država navede kot država porekla na dokazilu o poreklu, ki ga izda izvoznik izdelka v Evropsko unijo, oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, ki ga izdajo organi države upravičenke izvoznice.

5.   Na zahtevo organov države upravičenke iz skupine I ali skupine III lahko Komisija odobri regionalno kumulacijo državami teh skupin, kadar je prepričana, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Zahtevek, omenjen v prvem pododstavku, se podpre z dokazili, da so pogoji iz tega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se na Komisijo. Komisija se bo glede ugoditve zahtevi odločila ob upoštevanju vseh elementov v zvezi s kumulacijo, ki se ji zdijo pomembni, vključno z materiali, ki bodo kumulirani.

6.   Kadar se v Evropsko unijo izvažajo izdelki, izdelani v državi upravičenki iz skupine I ali III, ob uporabi materialov s poreklom iz države, ki spada v drugo izmed teh dveh skupin, se poreklo teh izdelkov določi, kot sledi:

7.   Na zahtevo organov katere koli države upravičenke lahko Komisija odobri razširjeno kumulacijo med državo upravičenko in državo, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Zahtevek iz prvega pododstavka mora vsebovati seznam materialov, ki pri kumulaciji pridejo v poštev, in mora biti podprt z dokazili, da so pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se ga na Komisijo. Kadar pride do spremembe v zadevnih materialih, je treba predložiti nov zahtevek.

Materiali, ki spadajo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema, so izključeni iz razširjene kumulacije.

8.   V primerih razširjene kumulacije iz odstavka 7 se poreklo uporabljenih materialov in uporabljiva dokumentarna dokazila, določijo v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Evropsko unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu iz tega oddelka.

Da bi pridobljeni izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili materiali s poreklom iz države, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, ki so bili uporabljeni v državi upravičenki pri izdelavi izdelka za izvoz v Evropsko unijo, zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava v zadevni državi upravičenki presega postopke opisane v členu 78(1).

9.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila naslednje:

Člen 87

Kadar se bilateralna kumulacija ali kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo uporabi v kombinaciji z regionalno kumulacijo, dobi pridobljeni izdelek poreklo ene izmed držav članic zadevne regionalne skupine, ki je določeno v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 86(4).

Člen 88

1.   Pododdelka 1 in 2 se smiselno uporabljata v naslednjih primerih:

2.   Če so pri obdelavi ali predelavi izdelka bili uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov v Evropski uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene kasnejšega izvoza v državo upravičenko v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

3.   Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 2 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

Dovoljenje se odobri samo v primeru, če se z uporabo metode iz odstavka 2 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se jih lahko šteje za ‚izdelke s poreklom iz Evropske unije‘, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Če se dovoljenje odobri, se metoda uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Evropski uniji.

4.   Upravičenec do metode iz odstavka 2 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

5.   Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 2.

Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:

Pododdelek 4

Odstopanja

Člen 89

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države upravičenke slednji odobri začasno odstopanje od določb iz tega oddelka, kadar:

2.   Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga država upravičenka potrebuje za uskladitev s pravili.

3.   Zahtevek za odstopanje se v pisni obliki predloži Komisiji. V njem morajo biti navedeni razlogi, kot so opredeljeni v odstavku 1, zakaj se odstopanje zahteva in mora vsebovati ustrezne dokazilne listine.

4.   Kadar se odstopanje odobri, mora država upravičenka izpolnjevati vse predpisane zahteve glede informacij, ki jih je treba Komisiji predložiti v zvezi z uporabo odstopanja in upravljanjem količin, za katere je bilo odstopanje odobreno.

Pododdelek 5

Postopki pri izvozu iz države upravičenke

Člen 90

Shema se uporablja v naslednjih primerih:

Člen 91

1.   Pristojni organi v državi upravičenki vzpostavijo in sproti posodabljajo elektronsko evidenco registriranih izvoznikov v tej državi. To evidenco je treba nemudoma posodobiti, kadar se kakšnega izvoznika v skladu s členom 93(2) umakne s seznama.

2.   Evidenca vsebuje naslednje informacije:

3.   Pristojni organi držav upravičenk Komisijo obvestijo o svojem nacionalnem sistemu številčenja, uporabljenim za označevanje registriranih izvoznikov. Številka se začne s šifro države ISO alpha 2.

Člen 92

Da bi se registrirali, izvozniki vložijo zahtevek pri pristojnih organih države upravičenke iz člena 69(1)(a), pri čemer uporabijo obrazec, katerega vzorec je v Prilogi 13c. Z izpolnitvijo obrazca izvozniki dajo privolitev za shranitev teh informacij v podatkovno bazo Komisije in za spletno objavo podatkov, ki niso zaupni.

Zahtevek pristojni organi sprejmejo samo, če je ta v celoti izpolnjen.

Člen 93

1.   Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz katerega koli blaga na podlagi sheme ali takega blaga ne nameravajo več izvažati, o tem obvestijo pristojne organe v državi upravičenki, ki jih nemudoma umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna država upravičenka.

2.   Če registrirani izvozniki namerno ali iz malomarnosti sestavijo ali povzročijo sestavo navedbe o poreklu ali katere koli dokazilne listine z nepravilnimi informacijami, ki povzročijo nepravilno ali goljufivo pridobitev ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, pristojni organi države upravičenke brez poseganja v sistem kazni in sankcij, ki se uporablja v tej državi upravičenki, izvoznika umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna država upravičenka.

3.   Brez poseganja v možen vpliv ugotovljenih nepravilnosti na nerešena preverjanja, umik iz evidence registriranih izvoznikov velja za naprej, tj. za navedbe, dane po datumu umika.

4.   Izvozniki, ki so jih pristojni organi v skladu z odstavkom 2 umaknili iz evidence registriranih izvoznikov, se lahko ponovno vnesejo v evidenco registriranih izvoznikov le, potem ko so pristojnim organom države upravičenke dokazali, da so odpravili stanje, zaradi katerega so bili umaknjeni.

Člen 94

1.   Izvozniki morajo, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:

Evidenca iz točke (d) prvega pododstavka je lahko elektronska, vendar mora omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.

2.   Obveznosti iz odstavka 1 veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo izjave dobavitelja, ki potrjuje, da ima blago, ki ga dobavljajo, status blaga s poreklom.

Člen 95

1.   Navedbo o poreklu izda izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz zadevne države upravičenke ali druge države upravičenke v skladu z drugim pododstavkom člena 86(4) ali s točko (b) prvega pododstavka člena 86(6).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se navedba o poreklu lahko izjemoma izda po izvozu (‚naknadna navedba‘) pod pogojem, da se jo v državi članici prijave za sprostitev v prosti promet, ne predloži pozneje kot dve leti po izvozu.

3.   Navedbo o poreklu izvoznik predloži svoji stranki v Evropski uniji in vsebuje podatke, navedene v Prilogi 13d. Navedba o poreklu je napisana bodisi v angleškem ali v francoskem jeziku.

Sestavljena je lahko na katerem koli trgovinskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnega izvoznika in vpleteno blago.

4.   V primeru kumulacije na podlagi člena 84, člena 86(1) ali člena 86(5) in (6) se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opira na navedbo o poreklu, ki jo je predložil dobavitelj. V teh primerih mora navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebovati ustrezno oznako ‚EU cumulation‘, ‚regional cumulation‘ ali ‚Cumul UE‘, ‚cumul regional‘.

5.   V primeru kumulacije na podlagi člena 85 se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga je predložil dobavitelj in je izdano v skladu z določbami pravil GSP o poreklu, ki veljajo na Norveškem, v Švici ali Turčiji, odvisno od primera. V tem primeru mora navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebovati oznako ‚Norway cumulation‘, ‚Switzerland cumulation‘, ‚Turkey cumulation‘ ali ‚Cumul Norvège‘, ‚Cumul Suisse‘, ‚Cumul Turquie‘.

6.   V primeru razširjene kumulacije na podlagi člena 86(7) in (8) se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je razširjena kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga je predložil dobavitelj in je izdano v skladu z določbami ustreznega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in zadevno pogodbenico.

V tem primeru navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebuje oznako ‚extended cumulation with country x‘ ali ‚cumul étendu avec le pays x‘.

Člen 96

1.   Navedba o poreklu se izda za vsako pošiljko.

2.   Navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma, ko jo izda izvoznik.

3.   Ena navedba o poreklu lahko zajema več pošiljk, če blago izpolnjuje naslednje pogoje:

Pododdelek 6

Postopki pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji

Člen 97

1.   Carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet se sklicuje na navedbo o poreklu. Navedba o poreklu mora biti na razpolago carinskim organom, ki lahko zahtevajo njeno predložitev za preverjanje deklaracije. Ti organi lahko zahtevajo prevod navedbe v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

2.   Kadar deklarant zahteva uporabo sheme, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet navedbo o poreklu, se deklaracija šteje za nepopolno v smislu člena 253(1) in se ustrezno obravnava.

3.   Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da blago izpolnjuje pravila tega oddelka in zlasti preveri:

Člen 97a

1.   Naslednji izdelki so izvzeti iz obveznosti dajanja in predložitve navedbe o poreklu:

2.   Izdelki iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 uvozi ne veljajo za uvoze v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Člen 97b

1.   Če so med navedbami v navedbi o poreklu in navedbami v dokumentih, ki so bile predložene carinskim organom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti navedbe o poreklu, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza zadevnim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake v navedbi o poreklu, npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v dokumentu.

3.   Navedbe o poreklu, ki so carinskim organom države uvoza predložene po poteku veljavnosti iz člena 96, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamude lahko carinski organi države uvoza sprejmejo navedbe o poreklu, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 97c

1.   Postopek iz člena 96(3) se uporablja za obdobje, ki ga določijo carinski organi držav članic.

2.   Carinski organi držav članic uvoza, ki nadzorujejo zaporedne sprostitve v prosti promet, preverijo in potrdijo, da so zaporedne pošiljke del razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, za katere je bila sestavljena navedba o poreklu.

Člen 97d

1.   Če izdelki še niso bili sproščeni v prosti promet, lahko navedbo o poreklu nadomestijo ena ali več nadomestnih navedb o poreklu, ki jih izda imetnik blaga z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega ozemlja Skupnosti ali na Norveško, v Švico ali Turčijo. Imetniki blaga niso nujno registrirani izvozniki, da bi bili upravičeni dajati nadomestne navedbe o poreklu.

2.   Kadar se navedba o poreklu nadomesti, vsebuje izvirna navedba o poreklu naslednje:

Izvirna navedba o poreklu se označi z ustrezno navedbo ‚Replaced‘ ali ‚Remplacée‘.

3.   Na nadomestni navedbi o poreklu je navedeno naslednje:

Oseba, ki izda nadomestno navedbo o poreklu, lahko nadomestni navedbi o poreklu priloži kopijo prvotne navedbe o poreklu.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu, ki so same nadomestne navedbe o poreklu. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za nadomestne navedbe, ki jih izdajo pošiljatelji blaga na Norveškem, v Švici in Turčiji.

5.   V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu z določbami člena 89, se nadomestilo iz tega člena uporablja samo, kadar so takšni izdelki namenjeni za Evropsko unijo. Kadar je zadevni izdelek pridobil status blaga s poreklom z regionalno kumulacijo, se nadomestna navedba o poreklu lahko sestavi za pošiljanje izdelkov na Norveško, v Švico ali Turčijo le, če v teh državah veljajo enaka pravila glede regionalne kumulacije kot v Evropski uniji.

6.   Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu v primeru delitve pošiljke, opravljene v skladu s členom 74.

Člen 97e

1.   Carinski organi lahko v primeru njihovega dvoma glede statusa izdelkov s poreklom zahtevajo od deklaranta, da v razumnem času, ki ga oni določijo, predloži katera koli razpoložljiva dokazila, da bi preverili točnost oznake porekla na deklaraciji ali izpolnjevanje pogojev iz člena 74.

2.   Carinski organi lahko začasno prenehajo uporabljati preferencialne tarifne ukrepe v času trajanja postopka preverjanja iz člena 97h:

3.   Med čakanjem na informacije, ki se zahtevajo od deklaranta, iz odstavka 1 ali izide postopka preverjanja iz odstavka 2 se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

Člen 97f

1.   Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, ne da bi bili obvezani zahtevati kakršno koli dodatno dokazilo ali poslati zahtevo za preverjanje državi upravičenki, če:

2.   Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, potem ko so na pristojne organe države upravičenke naslovili zahtevo za preverjanje v smislu člena 97h, če so carinski organi države članice uvoza:

Pododdelek 7

Nadzor porekla

Člen 97g

1.   Da bi zagotovili izpolnjevanje pravil o statusu izdelkov s poreklom, pristojni organi države upravičenke opravijo:

Kolikor so Norveška, Švica in Turčija sklenile sporazum z Evropsko unijo, v katerem so se zavezale, da si bodo zagotavljale potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja, se prvi pododstavek smiselno uporablja za zahteve, ki se pošljejo organom Norveške, Švice in Turčije za preverjanje nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju, da bi te organe zaprosili za nadaljnjo povezovanje s pristojnimi organi v državi upravičenki.

Razširjena kumulacija je dovoljena na podlagi člena 86(7) in (8) le, če je država, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, privolila, da bo državi upravičenki zagotavljala podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

2.   Pregledi iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo, da izvozniki neprekinjeno izpolnjujejo svoje obveznosti. Opravljajo se v presledkih, ki so določeni na podlagi ustreznih meril za analizo tveganja. V ta namen pristojni organi držav upravičenk zahtevajo od izvoznikov predložitev kopij ali seznam navedb o poreklu, ki so jih izdali.

3.   Pristojni organi držav upravičenk imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva in po potrebi računov proizvajalcev, ki mu dobavljajo izdelke, vključno s poslovnimi prostori, ter katere koli druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

Člen 97h

1.   Naknadno preverjanje navedb o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o njihovi pristnosti, statusu porekla izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev iz tega oddelka.

Kadar carinski organi države članice zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, morajo v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov.

V podporo zahtevi za preverjanje se lahko pošljejo kopija navedbe o poreklu in katere koli dodatne informacije ali dokumentacija, ki kažejo, da so informacije v navedbi napačne.

Država članica, ki zahteva preverjanje, določi šestmesečni začetni rok za sporočitev izidov preverjanja, ki se začne z datumom zahteve za preverjanje, razen v primeru zahtev, poslanih na Norveško, v Švico ali Turčijo za namen preverjanja nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju na podlagi navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki, za katere se rok podaljša na osem mesecev.

2.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku iz odstavka 1 ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. V tem obvestilu je določen nadaljnji rok, ki ne presega šestih mesecev.

Pododdelek 8

Druge določbe

Člen 97i

1.   Pododdelki 5, 6 in 7 se smiselno uporabljajo za:

2.   Carinski organ države članice obravnava izvoznika iz Evropske unije na njegovo zahtevo kot registriranega izvoznika za namene sheme, če izpolnjuje naslednje pogoje:

Člen 97j

1.   Pododdelki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo pri ugotavljanju, ali se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke v primeru izvoza v Ceuto ali Melillo oziroma za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v primeru izvoza v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

2.   Pododdelki 5, 6 in 7 se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se izvažajo iz države upravičenke v Ceuto ali Melillo, in za izdelke, ki se izvažajo iz Ceute in Melille v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

3.   Španski carinski organi so odgovorni za uporabo pododdelkov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 v Ceuti in Melilli.

4.   Za namene iz odstavkov 1 in 2 se Ceuta in Melilla štejeta za enotno ozemlje.“.

(2)

Poglavju 2 naslova IV dela I se doda naslednji oddelek 1A:

„Oddelek 1A

Postopki in načini upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo do uporabe sistema registriranih izvoznikov

Pododdelek 1

Splošna načela

Člen 97k

1.   Vsaka država upravičenka izpolnjuje ali zagotavlja izpolnjevanje:

2.   Pristojni organi držav upravičenk sodelujejo s Komisijo ali državami članicami, tako da zlasti:

3.   Kadar je v državi upravičenki imenovan organ, pristojen za izdajo potrdil o porekluje obrazec A, se dokazna dokumentacija o poreklu preverja in se izdajajo potrdila o poreklu na obrazcu A za izvoz v Evropsko unijo, velja, da je zadevna država upravičenka sprejela pogoje iz odstavka 1.

4.   Kadar je država ali ozemlje priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (ES) št. 732/2008, je blago s poreklom iz te države ali ozemlja upravičeno do ugodnosti splošnega sistema preferencialov pod pogojem, da se izvozi iz države upravičenke ali upravičenega ozemlja na datum iz člena 97s ali po njem.

5.   Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje v državi izvoznici in se mora v tem roku predložiti carinskim organom države uvoznice.

Pododdelek 2

Postopki pri izvozu iz države upravičenke

Člen 97l

1.   Potrdila o poreklu obrazec A, katerega vzorec je določen v Prilogi 17, se izdajo na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ki so mu priloženi vsi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo, da izdelki, namenjeni za izvoz, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu obrazec A.

2.   Potrdilo se da izvozniku na razpolago takoj, ko je izvoz opravljen ali zagotovljen. Potrdilo o poreklu obrazec A, pa se izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

3.   Pristojni državni organi lahko izdajo potrdilo naknadno samo po opravljenem preverjanju, da se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in da ob izvozu zadevnih izdelkov potrdilo o poreklu obrazec A, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano. Potrdila o poreklu obrazec A, ki so izdana naknadno, morajo v polju št. 4 vsebovati zaznamek ‚Issued retrospectively‘ ali ‚Délivré à posteriori‘.

4.   Če je bilo potrdilo o poreklu obrazec A, ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne državne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih listin, ki jih imajo. Tako izdani dvojnik obrazca A mora v polju št. 4 vsebovati zaznamek ‚Duplicate‘ ali ‚Duplicata‘ ter datum izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila. Dvojnik začne veljati na datum začetka veljavnosti izvirnika.

5.   Za namene preverjanja, ali izdelek, za katerega se zaprosi potrdilo o poreklu obrazec A, izpolnjuje ustrezna pravila o poreklu, imajo pristojni državni organi pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila ali opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

6.   Izpolnitev polja št. 2 na potrdilu o poreklu obrazca A ni obvezna. V polju št. 12 je navedeno ‚European Union‘ ali ime ene od držav članic. Datum izdaje potrdila o poreklu obrazec A se vpiše v polje št. 11. Podpis v tem polju, namenjen navedbi pristojnih državnih organov, ki izdajo potrdilo, in podpis izvoznikovega pooblaščenega podpisnika, ki se vpiše v polje št. 12, morata biti lastnoročna.

Člen 97m

1.   Izjavo na računu lahko da kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, sestavljeno iz enega ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, če se za ta postopek uporablja upravno sodelovanje iz člena 97k(2).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov.

3.   Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v francoščini ali angleščini. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika.

4.   Za uporabo izjave na računu veljajo naslednji pogoji:

5.   V primeru kumulacije na podlagi členov 84, 85 ali 86 se pristojni državni organi države upravičenke, ki naj bi izdali potrdilo o poreklu, obrazec A za izdelke, pri izdelavi katerih se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opirajo na naslednje:

V primerih iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega pododstavka mora biti v polje št. 4 potrdila o poreklu obrazec A vključena ustrezna navedba ‚EU cumulation‘, ‚Norway cumulation‘, ‚Switzerland cumulation‘, ‚Turkey cumulation‘, ‚regional cumulation‘, ‚extended cumulation with country x‘ ali ‚Cumul UE‘, ‚Cumul Norvège‘, ‚Cumul Suisse‘, ‚Cumul Turquie‘, ‚cumul regional‘, ‚cumul étendu avec le pays x‘.

Pododdelek 3

Postopki pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji

Člen 97n

1.   Potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu se predložijo carinskim organom držav članic uvoza v skladu s postopki v zvezi s carinsko deklaracijo.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz člena 97k(5), se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 97o

1.   Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelka XVI ali XVII ali tarifne številke 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu lahko carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

2.   Na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, je mogoče ob uvozu prve pošiljke carinskim organom predložiti eno samo potrdilo o poreklu, kadar je to blago:

Ta postopek se uporablja za obdobje, ki ga določijo pristojni carinski organi.

Člen 97p

1.   Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada ene države članice, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o poreklu obrazec A z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Evropske unije ali, kjer je to ustrezno, na Norveško, v Švico ali Turčijo.

2.   Nadomestna potrdila o poreklu obrazec A izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani. Nadomestno potrdilo se izda na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika.

3.   Desno zgornje polje nadomestnega potrdila vsebuje ime države posrednice, ki potrdilo izda. V polje št. 4 se vpiše zaznamek ‚Replacement certificate‘ ali ‚Certificat de remplacement‘ ter datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu in njegovo zaporedno številko. V polju št. 1 se navede ime ponovnega izvoznika. Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polju št. 2. Vse podrobnosti o ponovno izvoženih izdelkih iz izvirnega potrdila se prenesejo v polja št. 3 do 9 in sklicevanje na račun ponovnega izvoznika se vpiše v polje št. 10.

4.   Carinski organi, ki so izdali nadomestno potrdilo, v polje št. 11 vpišejo zaznamek o tem. Odgovornost teh organov je omejena na izdajo nadomestnega potrdila. Podatki v polju št. 12 o državi porekla in namembni državi se prenesejo iz izvirnega potrdila. V to polje se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki v dobri veri podpiše to polje, ne odgovarja za točnost podatkov iz izvirnega potrdila.

5.   Carinski urad, od katerega se zahteva izvedba postopka iz odstavka 1, na izvirno potrdilo vpiše težo, številke in naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej in na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Izvirno potrdilo hrani najmanj tri leta. Nadomestnemu potrdilu se lahko priloži fotokopija izvirnega potrdila.

6.   V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se postopek iz tega člena uporablja zgolj takrat, kadar so takšni izdelki namenjeni za Evropsko unijo. Kadar je zadevni izdelek pridobil status blaga s poreklom z regionalno kumulacijo, se nadomestna izjava lahko sestavi za pošiljanje izdelkov na Norveško, v Švico ali Turčijo le takrat, ko v teh državah veljajo enaka pravila glede regionalne kumulacije kot v Evropski uniji.

Člen 97q

1.   Izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot manjše tovorke ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov v skladu s členom 66, ne da bi bilo potrebno predložiti potrdilo o poreklu obrazec A ali izjavo na računu, če

2.   Uvozi se ne obravnavajo kot uvozi v trgovinske namene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 2 ne sme presegati 500 EUR v primeru manjših tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 97r

1.   Če so med navedbami v potrdilu o poreklu obrazec A ali v izjavi na računu in tistimi v dokumentih, ki so bile predložene carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti potrdila ali izjave, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake na potrdilu o poreklu obrazec A, potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi na računu ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne povzročajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Pododdelek 4

Načini upravnega sodelovanja

Člen 97s

1.   Države upravičenke obvestijo Komisijo o imenih in naslovih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so pooblaščeni za izdajo potrdil o poreklu obrazcu A, skupaj z vzorčnimi odtisi pečatov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imeni in naslovi zadevnih državnih organov, pristojnih za preverjanje potrdil o poreklu obrazec A, in izjav na računu.

Komisija te informacije posreduje carinskim organom držav članic. Kadar se ti podatki sporočijo v okviru spremembe predhodnih obvestil, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih pečatov v skladu z navodili, ki jih dajo pristojni državni organi držav upravičenk. Te informacije so namenjene uradni rabi, vendar lahko zadevni carinski organi, če je blago namenjeno sprostitvi v prosti promet, omogočijo uvozniku ali njegovemu ustrezno pooblaščenemu zastopniku vpogled v vzorčne odtise pečatov.

Države upravičenke, ki so že predložile informacije, zahtevane v prvem pododstavku, jih niso obvezane znova predložiti, razen če se spremenijo.

2.   Komisija bo za namen člena 97k(4) v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, na katerega je država ali ozemlje, priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (ES) št. 732/2008, izpolnila obveznosti iz odstavka 1.

3.   Komisija bo državam upravičenkam na zahtevo pristojnih organov držav upravičenk poslala vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo carinski organi držav članic za izdajo potrdil o gibanju EUR.1.

Člen 97t

1.   Naknadno preverjanje potrdil o poreklu obrazec A in izjav na računu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega oddelka.

2.   Ko carinski organi držav članic zaprosijo za naknadno preverjanje, morajo pristojnim državnim organom države upravičenke izvoznice vrniti potrdilo o poreklu obrazec A in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov ter, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošljejo vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.

Če se carinski organi držav članic odločijo, da bodo med čakanjem na izide preverjanja začasno opustili podeljevanje tarifnih preferecnialov, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni.

3.   Ob zahtevi po naknadnem preverjanju, se tako preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom držav članic najpozneje v šestih mesecih ali v primeru zahtev, poslanih Norveški, Švici ali Turčiji za namen preverjanja nadomestnih dokazil o poreklu, danih na njihovem ozemlju na podlagi potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu, sestavljenih v državi upravičenki, najpozneje v osmih mesecih po datumu, na katerega je bila zahteva poslana. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke.

4.   V primeru potrdil o poreklu obrazec A, izdanih na podlagi bilateralne kumulacije, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdila (potrdil) o gibanju blaga EUR.1 ali, kadar je to potrebno, ustrezne izjave (izjav) na računu.

5.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v šestih mesecih, kot je določeno v odstavku 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. Če po drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih po datumu, na katerega je bilo poslano drugo obvestilo, ali če ti izidi ne omogočajo določitve pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

6.   Če postopek preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so kršena pravila o poreklu, mora izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali zahtevo carinskih organov držav članic opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb s potrebno nujnostjo, da bi ugotovila in preprečila takšne kršitve. V ta namen lahko pri preiskavah sodelujejo Komisija ali carinski organi držav članic.

7.   Za namene naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A morajo izvozniki hraniti vse ustrezne dokumente, ki dokazuje status porekla zadevnih izdelkov, pristojni državni organi izvozne države upravičenke pa morajo hraniti kopije potrdil kot tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo. Ti dokumenti se hranijo najmanj tri leta po koncu leta, v katerem je bilo izdano potrdilo o poreklu obrazec A.

Člen 97u

1.   Člena 97s in 97t se uporabljata tudi med državami iste regionalne skupine za namene predložitve informacij Komisiji ali carinskim organom držav članic in naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A ali izjav na računu, izdanih v skladu s pravili o poreklu, ki veljajo za regionalno kumulacijo.

2.   Za namene členov 85, 97m in 97p vsebuje sporazum, sklenjen med Evropsko unijo, Norveško, Švico in Turčijo, med drugim zavezo, da si pogodbenice zagotavljajo potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja.

Za namen člena 86(7) in (8) ter člena 97k država, s katero ima Evropska unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini in ki je privolila, da bo udeležena pri razširjeni kumulaciji z državo upravičenko, mora privoliti tudi, da državi upravičenki zagotavlja podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

Pododdelek 5

Postopki za namen bilateralne kumulacije

Člen 97v

1.   Status izdelkov Evropske unije s poreklom se dokaže s predložitvijo:

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše ‚GSP beneficiary countries‘ in ‚EU‘ ali ‚Pays bénéficiaires du SPG‘ in ‚UE‘ v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

3.   Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem potrdil o poreklu obrazec A, se smiselno uporabljajo za potrdila o gibanju blaga EUR.1 in, z izjemo določb v zvezi z izdajo, za izjave na računu.

4.   Carinski organi držav članic lahko v okviru bilateralne kumulacije pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju: ‚pooblaščeni izvoznik‘, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Evropske unije, da izdaja izjave na računu, ne glede na vrednost zadevnih izdelkov, kadar ta izvoznik nudi carinskim organom vsa zadovoljiva jamstva, ki so potrebna za preverjanje:

5.   Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovem mnenju primerni. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu.

6.   Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo. Pooblastilo lahko kadar koli umaknejo.

Pooblastilo umaknejo, če:

7.   Pooblaščenemu izvozniku ni treba podpisovati izjav na računu, če se pooblaščeni izvoznik carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri je mogoče prepoznati pooblaščenega izvoznik, kot da jo je pooblaščeni izvoznik lastnoročno podpisal.

Pododdelek 6

Ceuta in Melilla

Člen 97w

Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem dokazil o poreklu se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se iz države upravičenke izvozijo v Ceuto in Melillo, in izdelke, ki se iz Ceute in Melille izvozijo v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.“.

(3)

Oddelku 2 poglavja 2 naslova IV dela I se pred pododdelkom 1 doda naslednji člen 97x:

„Člen 97x

1.   V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.   Za namene odstavka 1(f) v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, ‚proizvajalec‘ iz prvega odstavka odstavka 1(f) lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.“.

(4)

Členu 99 se doda naslednja točka (d)a:

(5)

Člen 101(1) se spremeni:

(6)

Vstavi se Priloga 13a, določena v Prilogi I k tej uredbi.

(7)

Vstavi se Priloga 13b, določena v Prilogi II k tej uredbi.

(8)

Vstavi se Priloga 13c, določena v Prilogi III k tej uredbi.

(9)

Vstavi se Priloga 13d, določena v Prilogi IV k tej uredbi.

(10)

V opombah 1 in 3.1 Priloge 14 se besedna zveza „členov 69 in 100“ nadomesti z zvezo „člena 100“.

(11)

Priloga 17 se spremeni v skladu s Prilogo V k tej uredbi.

(12)

Priloga 18 se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi.