PRILOGA

Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Unije za zmanjšanje zadevnih serotipov salmonele v odraslih matičnih jatah Gallus gallus

1.   VZORČNI OKVIR

Vzorčni okvir za odkrivanje Salmonella Enteritidis, Salmonella Infantis, Salmonella Hadar, Salmonella Typhimurium in Salmonella Virchow („zadevni serotipi salmonele“) zajema vse odrasle matične jate domače kokoši (Gallus gallus) z vsaj 250 kokošmi („matične jate“). Vzorčni okvir ne posega v določbe Uredbe (ES) št. 2160/2003 in Direktive 2003/99/ES glede zahtev po spremljanju drugih živalskih populacijah ali drugih serotipov.

2.   SPREMLJANJE V MATIČNIH JATAH

2.1   Lokacija, pogostost in status vzorčenja

Matične jate se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in kot del uradnega nadzora.

2.1.1   Vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti

Vzorčenje se opravi vsaka dva tedna na mestu, ki ga pristojni organ določi in za katerega obstajata dve možnosti:

(a)	v valilnici ali

(b)	na gospodarstvu.

Pristojni organ se lahko odloči za eno od možnosti iz točk (a) ali (b) za celo shemo testiranja za vse matične jate brojlerjev in za eno od navedenih možnosti za vse matične jate kokoši nesnic. Vendar se mora vzorčenje matičnih jat kokoši, ki nesejo valilna jajca za trgovino znotraj Unije opraviti na gospodarstvu.

Določi se postopek, ki zagotavlja, da laboratorij, ki izvaja analize, med vzorčenjem na pobudo nosilca živilske dejavnosti pristojnemu organu takoj prijavi odkritje zadevnih serotipov salmonele. Za pravočasno prijavo odkritja katerega od zadevnih serotipov salmonele ostajata odgovorna nosilec živilske dejavnosti in laboratorij, ki izvaja analize.

Z odstopanjem od prvega odstavka te točke lahko pristojni organ podaljša pogostost vzorčenja na gospodarstvu na vsake tri tedne, če je cilj Unije dosežen vsaj dve zaporedni koledarski leti v vsej državi članici. Pristojni organ se lahko v primeru odkritja zadevnih serotipov salmonele v matični jati na gospodarstvu in/ali zaradi katerega koli drugega razloga, ki se mu zdi primeren, odloči, da se testiranje izvaja vsaka dva tedna.

2.1.2   Vzorčenje kot del uradnega nadzora

Vzorčenje kot del uradnega nadzora sestavljajo:

2.1.2.1   če se vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti opravlja v valilnici:

(a)	rutinsko vzorčenje vsakih 16 tednov v valilnici;

(b)	rutinsko vzorčenje na gospodarstvu dvakrat med proizvodnim ciklom, prvo v štirih tednih po premiku v fazo valjenja ali valilno enoto in drugo proti koncu faze valjenja, ne prej kot osem tednov pred koncem proizvodnega cikla;

(c)	potrdilno vzorčenje na gospodarstvu, ki sledi odkritju zadevnih serotipov salmonele pri vzorčenju v valilnici;

2.1.2.2   če se vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti opravlja na gospodarstvu, se rutinsko vzorčenje v proizvodnem ciklu opravi trikrat:

(a)	v štirih tednih po premiku v fazo valjenja ali valilno enoto;

(b)	proti koncu faze valjenja, ne prej kot osem tednov pred koncem proizvodnega cikla;

(c)	med proizvodnim ciklom, kadar koli je preteklo dovolj časa od vzorčenja iz točk (a) in (b);

2.1.2.3   z odstopanjem od točk 2.1.2.1 in 2.1.2.2 in če je bil cilj Unije dosežen vsaj dve zaporedni koledarski leti v vsej državi članici, lahko pristojni organ rutinska vzorčenja zamenja z vzorčenjem:

(a)	na gospodarstvu enkrat med proizvodnim ciklom in enkrat letno v valilnici ali

(b)	na gospodarstvu dvakrat med proizvodnim ciklom, kadar koli je med njima preteklo dovolj časa.

Pristojni organ se lahko v primeru odkritja zadevnih serotipov salmonele v matični jati na gospodarstvu in/ali zaradi katerega koli drugega razloga, ki se mu zdi primeren, odloči, da se vzorčenje izvaja v skladu s točkama 2.1.2.1 ali 2.1.2.2.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti.

2.2   Protokol vzorčenja

2.2.1   Vzorčenje v valilnici

Pri vsakem vzorčenju se za matično jato odvzame vsaj en vzorec.

Vzorčenje se mora izvesti na valilni dan, ko so na voljo vzorci vseh matičnih jat. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti, da so vzorci odvzeti iz vsake jate tako pogosto, kot je določeno v točki 2.1.

V seriji vzorcev je sorazmerno vsebovan material iz vseh valilnikov, iz katerih se izvalijo piščanci na dan vzorčenja.

Če je v valilniku več kot 50 000 jajc ene matične jate, se od navedene jate odvzame še drugi vzorec.

Vzorec sestavlja najmanj:

(a)

en sestavljeni vzorec iz vidno umazanih podlog valilnih košaric, naključno odvzet iz petih posameznih valilnih košaric ali mest v valilniku s skupno površino najmanj 1 m2; če valilna jajca iz matične jate zasedajo več kot en valilnik, se odvzame en tak sestavljeni vzorec iz vsakega do pet valilnikov; ali

(b)

en vzorec, odvzet z eno ali več navlaženimi krpami iz tkanine s skupno površino najmanj 900 cm2 in odvzet neposredno po odstranitvi piščancev iz celotne površine dna vsaj skupno petih valilnih košaric ali mešanice prahu in perja s petih mest, vključno s tal, iz vsakega do pet valilnikov z valilnimi jajci iz jate, ob zagotovitvi, da je odvzet vsaj en vzorec na jato, iz katere izvirajo jajca; ali

(c)	10 g razbitih jajčnih lupin, odvzetih iz 25 ločenih valilnih košaric, tj. 250 g začetnega vzorca, v do petih valilnikih z valilnimi jajci iz jate, ki se zdrobijo, zmešajo in razdelijo za testiranje v 25-gramski podvzorec.

Postopek iz točk (a), (b) in (c) se uporablja za vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti in kot del uradnega nadzora. Vendar valilnika z jajci različnih jat ni treba vključiti, če je vsaj 80 % jajc v drugih valilnikih, ki so bili vzorčeni.

2.2.2   Vzorčenje na gospodarstvu:

2.2.2.1   Rutinsko vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti

Vzorčenje sestavljajo zlasti fekalni vzorci in je namenjeno odkrivanju 1-odstotne razširjenosti v jati s 95-odstotno gotovostjo. Zato vzorci zajemajo eno od naslednjih možnosti:

(a)

Zbrane fekalije, ki so sestavljene iz posameznih vzorcev svežih fekalij, od katerih vsak tehta najmanj 1 g in ki so odvzeti naključno na več mestih v perutninskem hlevu, kjer se zadržuje matična jata, ali če ima matična jata prost dostop do več kot do enega perutninskega hleva na gospodarstvu, iz vsake skupine hlevov na gospodarstvu, kjer se zadržuje matična jata. Za analizo se fekalije lahko združijo v najmanj dva zbirna vzorca. Število mest, na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fekalij za pripravo združenega vzorca: Število kokoši v matični jati Število vzorcev fekalij, ki jih je treba odvzeti na matično jato 250–349 200 350–449 220 450–799 250 800–999 260 1 000 ali več 300

(b)

Obuvalo za odvzem vzorcev in/ali vzorci prahu:   Obuvalo za odvzem vzorcev ima zadostno sposobnost vpijanja, da vpija vlago. V ta namen so sprejemljive tudi „nogavice“ iz cevaste gaze.   Površina obuvala za odvzem vzorcev se navlaži s primernimi redčili (kot je 0,8 % natrijev klorid, 0,1 % pepton v sterilni deionizirani vodi, sterilna voda ali katero koli drugo redčilo, ki ga odobri pristojni organ).   Vzorci se vzamejo med hojo po hlevu po poti, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za vse dele perutninskega hleva ali ustreznega sektorja. Vključuje tudi področje s steljo in z letvami, če je hoja po letvah varna. V vzorčenje so vključene vse ločene ograde v perutninskem hlevu. Po končanju vzorčenja v izbranem sektorju je treba previdno odstraniti obuvalo za odvzem vzorcev, da se sprijeti material ne odstrani. Vzorce sestavlja: (i) pet parov obuval za odvzem vzorcev, od katerih vsak par predstavlja okrog 20 % območja perutninskega hleva; obuvala za odvzem vzorcev se za analizo lahko združijo v najmanj dva zbirna vzorca; ali (ii) vsaj en par obuval za odvzem vzorcev, ki predstavlja celotno območje perutninskega hleva, z dodatnim vzorcem prahu z več mest po vsem perutninskem hlevu s površin, na katerih je prah vidno prisoten; za odvzem vzorca prahu se mora uporabiti ena ali več navlaženih krp iz tkanine s skupno površino najmanj 900 cm2.

(c)

Pri matičnih jatah v kletkah je vzorčenje lahko sestavljeno iz naravno zmešanih fekalij s tekočih trakov za iztrebke, strgal ali globokih jam, odvisno od vrste kletk. Za individualno testiranje se zbereta dva vzorca z najmanj 150 g: (i) s tekočih trakov za iztrebke pod vsako vrsto kletk, ki se redno prižgejo ter izpraznijo s polžastim pogonom ali tekočimi trakovi; (ii) iz sistema jam za iztrebke, pri katerih deflektorji pod kletko postrgajo iztrebke v globoko jamo pod hlevom; (iii) iz sistema jam za iztrebke v perutninskem hlevu s kletkami, ki so izbočene in fekalije padajo naravnost v jamo. Ponavadi je v hlevu več vrst kletk. V združenem vzorcu so vsebovane zbrane fekalije iz vsake vrste. Od vsake matične jate se odvzameta dva združena vzorca, kakor je opisano v naslednjih pododstavkih od tretjega do šestega. Pri sistemih s tekočimi trakovi ali strgali se ti zaženejo na dan jemanja vzorcev, vendar pred odvzemom vzorcev. Pri sistemih, ki imajo pod kletkami deflektorje in strgala, se zberejo fekalije, ki so se nakopičile na strgalu, potem ko je bilo zagnano. V perutninskih hlevih s kletkami, pri katerih ni sistemov tekočih trakov ali strgal, je treba zbrati fekalije iz celotne globoke jame. Sistemi tekočih trakov za iztrebke: fekalni material se zbere iz zadnjih delov tekočih trakov.

2.2.2.2   Vzorčenje kot del uradnega nadzora

(a)	Rutinsko vzorčenje se opravi, kot je opisano v točki 2.2.2.1.

(b)

Potrditveno vzorčenje, ki sledi odkritju zadevnih serotipov salmonele pri vzorčenju v valilnici, se izvaja v skladu s točko 2.2.2.1. Dodatni vzorci za morebitno testiranje na protimikrobne snovi ali zaviralce bakterijske rasti se lahko zberejo na naslednji način: kokoši se vzorčijo naključno iz vsakega perutninskega hleva kokoši na gospodarstvu, običajno do pet kokoši na hlev, razen če pristojni organ meni, da je treba vzorčiti večje število kokoši. Če vir okužbe ni potrjen, se pred umikom trgovinskih omejitev v matični jati ali pri njenih potomcih opravi testiranje na protimikrobne snovi ali novo bakteriološko testiranje zadevnih serotipov salmonele. Če se odkrijejo protimikrobne snovi ali zaviralci bakterijske rasti, se potrdi okužba s salmonelo.

(c)	Sum na lažne rezultate V izjemnih primerih, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate (npr. lažno pozitivne ali lažno negativne rezultate), se lahko odloči za ponovno testiranje v skladu s točko (b).

3.   ANALIZA VZORCEV

3.1   Prevoz in priprava vzorcev

3.1.1   Prevoz

Vzorci se, po možnosti s hitro pošto ali po kurirski službi, pošljejo v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003 v 24 urah po odvzemu. Če se ne pošljejo v 24 urah, se hranijo v hladilniku. Vzorci se lahko prevažajo pri temperaturi prostora, če niso izpostavljeni čezmerni toploti (nad 25 °C) in sončni svetlobi. V laboratoriju se vzorci hranijo v hladilniku do preiskave, ki se mora začeti v 48 urah po prejetju in 96 urah po vzorčenju.

3.1.2   Podloge valilnih košaric:

(a)	vzorec postavite v 1 liter puferirane peptonske vode (PPV), ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo, in rahlo pomešajte;

(b)	nadaljujte preiskavo (kulturo) vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

3.1.3   Obuvalo za odvzem vzorcev in vzorci prahu:

(a)	Pari obuval za odvzem vzorcev in vzorec prahu (krpa iz tkanine) se pazljivo razpakirajo, da sprijeti iztrebki ne odpadejo ali se prah ne porazgubi, in postavijo v 225 ml PPV, ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo.

(b)	Obuvala za odvzem vzorcev in krpa iz tkanine se popolnoma potopijo v PPV, da se zagotovi zadostna količina proste tekočine okrog vzorca, da se salmonele lahko sprostijo v PPV, zato se doda več PPV, če je potrebno. Obuvala za odvzem vzorcev in krpa iz tkanine se preiskujejo ločeno.

(c)	Kadar je pet parov obuval za odvzem vzorcev združenih v dva vzorca, se vsak združeni vzorec postavi v 225 ml PPV ali po potrebi tudi več PPV, tako da je popolnoma prekrit in je zagotovljena zadostna količina proste tekočine okrog vzorca, da se salmonele sprostijo iz vzorca.

(d)	Pomešajte tako, da pride do popolnega zasičenja vzorca in nato nadaljujte preiskavo (kulturo) z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

3.1.4   Drugi vzorci fekalnega materiala:

(a)	Zberite vzorce fekalij, jih temeljito premešajte in odvzemite 25-gramski podvzorec za nadaljnjo preiskavo (kulturo).

(b)	25-gramski podvzorec prelijte z 225 ml PPV, ki ste jo predhodno segreli na sobno temperaturo.

(c)	Nadaljujte preiskavo (kulturo) vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

Če je bil sprejet dogovor o standardih ISO za pripravo ustreznih vzorcev za odkrivanje salmonele, jih uporabite namesto določb o pripravi vzorcev iz točk 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.4.

3.2   Metoda odkrivanja

Odkrivanje zadevnih serotipov salmonele se izvaja v skladu s Spremembo 1 EN/ISO 6579-2002/Amd1:2007. „Mikrobiologija živilskih in krmnih snovi – Horizontalna metoda za odkrivanje Salmonella spp. – Sprememba 1: Priloga D: Odkrivanje Salmonella spp. v živalskih fekalijah in okoljskih vzorcih v primarni fazi vzreje“.

Za nadaljnjo preiskavo (kulturo) je dovoljeno združiti inkubirane PPV vzorce obuval za odvzem vzorcev, vzorcev prahu in drugih vzorcev fekalnega materiala iz točke 3.1. Zato inkubirajte oba vzorca v PPV, kot je navedeno v točki 3.1.3. Od vsakega vzorca odvzemite 1 ml inkubirane PPV in temeljito pomešajte, nato iz nje odvzemite 0,1 ml in ga cepite na plošče MSRV (metoda s poltrdnim gojiščem po Rappaportu-Vassiladisu).

Po začetku inkubacije vzorcev v PPV ne mešajte, vrtite ali kakor koli drugače stresajte, saj to sprošča zaviralne delce in zmanjšuje možnost poznejše izolacije na MSRV.

3.3   Serotipizacija

Vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca se tipizira po Kaufmann-Whiteovi shemi.

3.4   Alternativne metode

Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge lahko uporabljajo alternativne metode, če so bile potrjene v skladu z zadnjo različico EN/ISO 16140.

3.5   Shranjevanje sevov

Zagotovi se, da se z uporabo običajnih metod za zbiranje kultur, ki morajo zagotoviti celovitost sevov najmanj dve leti, shrani vsaj en izolirani sev zadevnih serotipov salmonele iz vzorčenja kot dela uradnega nadzora na hlev in leto za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom. Za te namene se shranijo tudi izolati iz vzorčenja nosilca živilske dejavnosti, če pristojni organ tako odloči.

4.   REZULTATI IN POROČANJE

Za preverjanje doseganja cilja Unije se matična jata šteje za pozitivno,

—	kadar se v enem ali več vzorcev, odvzetih iz jate, odkrijejo zadevni serotipi salmonele (razen sevov cepiva), tudi če so zadevni serotipi salmonele odkriti samo v vzorcih prahu, ali

—	kadar potrditveno vzorčenje kot del uradnega vzorčenja v skladu s točko 2.2.2.2(b) ne potrdi odkritja zadevnih serotipov salmonele, protimikrobna sredstva ali zaviralci bakterijske rasti pa so bili odkriti v jati.

To pravilo se ne uporablja v izjemnih primerih iz točke 2.2.2.2(c), kadar vzorčenje kot del uradnega nadzora ne potrdi prvotnega pozitivnega rezultata na salmonelo pri vzorčenju na pobudo nosilca živilske dejavnosti.

Pozitivna matična jata se šteje samo enkrat, ne glede na pogostost odkritja zadevnih serotipov salmonele v tej jati med proizvodnim ciklom in ne glede na to, ali je bilo vzorčenje opravljeno na pobudo nosilca živilske dejavnosti ali pristojnega organa. Vendar če vzorčenje med proizvodnim ciklom poteka v dveh koledarskih letih, se rezultat za vsako leto poroča ločeno.

Poročanje vsebuje:

(a)	podroben opis izvedenih možnosti za shemo vzorčenja in vrsto vzetih vzorcev, kot je ustrezno;

(b)	skupno število odraslih matičnih jat, ki vsebujejo najmanj 250 kokoši in so bile testirane najmanj enkrat med letom poročanja;

(c)

rezultate testiranja, vključno s: (i) skupnim številom matičnih jat, pozitivnih na katero koli salmonelo v državi članici; (ii) številom matičnih jat, pozitivnih vsaj enkrat na zadevne serotipe salmonele; (iii) številom matičnih jat, pozitivnih na vsak serotip salmonele ali na nedoločen sev salmonele (izolati, ki jih ni mogoče tipizirati in serotipizirati);

(d)	število primerov, kadar vzorčenje kot del uradnega nadzora ne potrdi prvotnega pozitivnega rezultata na salmonelo pri vzorčenju na pobudo nosilca živilske dejavnosti;

(e)	razlaga rezultatov, zlasti v zvezi z izjemnimi primeri.

Rezultati in kakršne koli dodatne zadevne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih iz člena 9(1) Direktive 2003/99/ES.