18.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/22

(1)

Perfluoro alkilirane snovi (PFAS) se pogosto uporabljajo v industrijskih in potrošniških izdelkih, na primer v premazih za blago in preproge, odpornih proti madežem, premazih za papirnate izdelke, odpornih proti olju, za katere je bil odobren stik z živili, penah za gašenje požarov, površinsko aktivnih snoveh za rudarjenje in črpanje nafte, loščilih za tla ter insekticidnih sredstvih. Pomembno podskupino sestavljajo (per)fluorirane površinsko aktivne organske snovi, med katere sodita perfluorooktan sulfonat (PFOS) in perfluorooktanojska kislina (PFOA).

(2)

Zaradi te pogoste uporabe sta bila PFOS, PFOA, njune soli in predhodne sestavine odkrite v okolju, ribah, pticah in sesalcih. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je zato pozvala svoj Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi, naj pripravi mnenje o pomenu živil ter sorazmernem prispevku različnih živil in materialov, namenjenih za stik z živili, k izpostavljenosti ljudi PFOS in njegovim solem ter naj svetuje o nadaljnjih ukrepih v zvezi z oceno tveganja perfluoriranih organskih spojin.

(3)

Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi je sprejel znanstveno mnenje o PFOS, PFOA in njunih soleh 21. februarja 2008 (1).

(4)

EFSA v tem znanstvenem mnenju meni, da so škodljivi vplivi PFOS in PFOA na prebivalstvo malo verjetni, vendar ugotavlja negotovosti v zvezi z vplivi na razvoj živih organizmov. EFSA je priporočila, da bi bili zaželeni nadaljnji podatki o ravni PFAS v živilih in ljudeh, zlasti za spremljanje trendov izpostavljenosti.

(5)

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (POP) zahteva od pogodbenic, da spremljajo POP, njihove nadomestke in morebitne POP ter je v Prilogi B h Konvenciji vključila PFOS, njegove soli in perfluorooktan sulfonil fluorid (PFOSF) med snovi, za katere veljajo omejitve glede proizvodnje in uporabe –

1.

Države članice morajo v letih 2010 in 2011 spremljati prisotnost perfluoro alkiliranih snovi v živilih. Za natančno oceno izpostavljenosti je treba spremljati veliko število različnih živil, ki odražajo potrošniške navade, vključno z živili živalskega izvora, na primer ribe, meso, jajca, mleko in predelane proizvode, ter živila rastlinskega izvora.

2.

Države članice morajo uporabiti postopke vzorčenja iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih (2) za zagotovitev reprezentativnih vzorcev za vzorčeni lot.

3.

Priporočljivo je, da države članice analizirajo perfluoro alkilirane snovi, da bi ugotovile prisotnost spojin PFOS in PFOA ter, če je mogoče, njunih predhodnih sestavin, na primer perfluorooktan sulfonamida (PFOSA), N-etil perfluorooktan sulfonamidetanola (NEtFOSE) in 8:2 fluorotelomer alkohola. Države članice morajo, če je mogoče, vključiti spojine, podobne PFOS in PFOA, vendar z različno dolgimi verigami (C4–C15), in tudi polifluoro alkil fosfatne površinsko aktivne snovi (PAPS), na primer 8:2 diPAPS in 8:2 monoPAPS, da se oceni relevantnost njihove prisotnosti v živilih.

4.

Države članice morajo analizirati perfluoro alkilirane snovi v skladu s Prilogo III k Uredbi (EC) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), tako da uporabijo analitske metode, ki dokazano zagotavljajo zanesljive rezultate. V najboljšem primeru morajo biti stopnje izkoristka v razponu od 70 % do 120 %, pri čemer je meja določljivosti 1 μg/kg.

5.

Priporočljivo je, da države članice agenciji EFSA redno predložijo podatke o spremljanju, izražene glede na skupno težo, opremljene z informacijami in v elektronski obliki, kot določa EFSA za shranjevanje v eno zbirko podatkov. Za spremljanje trendov izpostavljenosti morajo zagotoviti tudi podatke, na voljo iz prejšnjih let, ki jih pridobijo z uporabo analitske metode, ki dokazano zagotavljajo zanesljive rezultate.