1.10.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/11

---

DIREKTIVA 2009/101/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 44(2)(g) Pogodbe,

ob upoštevanju Splošnega programa za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij (1), zlasti naslova VI programa,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (4), je bila večkrat (5) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)	Uskladitev nacionalnih določb v zvezi z objavo, veljavnostjo sprejetih obveznosti in ničnostjo delniških družb in drugih družb z omejeno odgovornostjo je še posebej pomembna, zlasti glede varstva interesov tretjih oseb.

(3)	Osnovni dokumenti družbe bi morali biti objavljeni, zato da se lahko tretje osebe seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe.

(4)	Brez poseganja v bistvene zahteve in formalnosti v nacionalni zakonodaji držav članic bi morale družbe imeti možnost, da izberejo, ali bodo svoje obvezne dokumente in podatke vodile v papirni ali elektronski obliki.

(5)	Zainteresirane strani bi morale imeti možnost, da iz registra pridobijo izvod takih dokumentov in podatkov v papirni in tudi elektronski obliki.

(6)	Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da se odločijo, ali bodo obdržale uradni list, določen za objavo uradnih dokumentov in podatkov, v papirni ali elektronski obliki, ali pa za objavo poskrbeti na enako učinkovit način.

(7)

Čezmejni dostop do informacij družb bi se moral olajšati tako, da bi se poleg obvezne objave v enem od jezikov, dovoljenih v državi članici družbe, dopuščal tudi prostovoljni vpis zahtevanih dokumentov in podatkov v register v dodatnih jezikih. Tretjim stranem, ki delujejo v dobri veri, bi moralo biti omogočeno, da se sklicujejo na te prevode.

(8)

Primerno je pojasniti, da naj bi bila navedba obveznih podatkov iz te direktive vključena v vse dopise in naročilnice družbe, ne glede na to, ali so v pisni obliki ali se uporablja kak drug medij. Ob upoštevanju tehnološkega razvoja je tudi primerno zagotoviti, da so obvezni podatki navedeni na vsaki spletni strani družbe.

(9)	Varstvo tretjih strani bi moralo biti zagotovljeno z določbami, ki kar najbolj omejujejo vzroke, zaradi katerih niso veljavne obveznosti, sklenjene v imenu družbe.

(10)	Zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med družbo in tretjimi stranmi, pa tudi med družbeniki, je treba omejiti možne primere ničnosti in povratne učinke ugotovljene ničnosti in določiti kratek rok, v katerem lahko tretje strani nasprotujejo vsaki takšni ugotovitvi.

(11)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

—	Belgija: naamloze vennootschap, société anonyme, commanditaire vennootschap op aandelen, société en commandite par actions, personenvennootschap met beperkte aansprakelijkheid, société de personnes à responsabilité limitée,

—	Bolgarija: акционерно дружество, дружество с ограничена отговорност, командитно дружество с акции,

—	Češka: společnost s ručením omezeným, akciová společnost,

—	Danska: aktieselskab, kommanditaktieselskab, anpartsselskab,

—	Nemčija: die Aktiengesellschaft, die Kommanditgesellschaft auf Aktien, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—	Estonija: aktsiaselts, osaühing,

—	Irska: Companies incorporated with limited liability,

—	Grčija: ανώνυμη εταιρία, εταιρία περιωρισμένης ευθύνης, ετερόρρυθμη κατά μετοχές εταιρία,

—	Španija: la sociedad anónima, la sociedad comanditaria por acciones, la sociedad de responsabilidad limitada,

—	Francija: société anonyme, société en commandite par actions, société à responsabilité limitée, société par actions simplifiée,

—	Italija: società per azioni, società in accomandita per azioni, società a responsabilità limitata,

—	Ciper: δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση,

—	Latvija: akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība,

—	Litva: akcinė bendrovė, uždaroji akcinė bendrovė,

—	Luksemburg: société anonyme, société en commandite par actions, société à responsabilité limitée,

—	Madžarska: részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság,

—	Malta: kumpannija pubblika/public limited liability company, kumpannija privata/private limited liability company,

—	Nizozemska: naamloze vennootschap, besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—	Avstrija: die Aktiengesellschaft, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—	Poljska: spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna, spółka akcyjna,

—	Portugalska: a sociedade anónima de responsabilidade limitada, a sociedade em comandita por acções, a sociedade por quotas de responsabilidade limitada,

—	Romunija: societate pe acțiuni, societate cu răspundere limitată, societate în comandită pe acțiuni,

—	Slovenija: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba,

—	Slovaška: akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným,

—	Finska: yksityinen osakeyhtiö/privat aktiebolag, julkinen osakeyhtiö/publikt aktiebolag,

—	Švedska: aktiebolag,

—	Združeno kraljestvo: Companies incorporated with limited liability.

POGLAVJE 2

OBJAVA

Člen 2

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev obveznosti družb iz člena 1, da objavijo najmanj naslednje dokumente in podatke:

(a)	akt o ustanovitvi in statut, če imata obliko posebnega dokumenta;

(b)	vse spremembe dokumentov, navedenih v točki (a), skupaj z vsakim podaljšanjem časa trajanja družbe;

(c)	po vsaki spremembi akta o ustanovitvi ali statuta, celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;

(d)

imenovanje, odpoklic in podatke o osebah, ki so ali kot v zakonu predvideni organ ali kot članice takega organa: (i) pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih; iz objave mora biti razvidno, ali so za zastopanje družbe pooblaščene osebe posamično ali morajo delovati skupno; (ii) udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe;

(e)	najmanj enkrat na leto znesek vpisanega kapitala, kadar akt o ustanovitvi ali statut navaja odobreni kapital, razen če je zaradi povečanja vpisanega kapitala potrebna sprememba statuta;

(f)	računovodske listine za vsako poslovno leto, ki morajo biti objavljene v skladu z direktivami Sveta 78/660/EGS (6), 83/349/EGS (7), 86/635/EGS (8) in 91/674/EGS (9);

(g)	vsako spremembo registriranega sedeža družbe;

(h)	prenehanje družbe;

(i)	vsako izjavo sodišča o ničnosti družbe;

(j)	imenovanje likvidacijskih upraviteljev, podrobne podatke o njih in njihova pooblastila, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta družbe;

(k)	ustavitev postopka likvidacije in, v državah članicah, kjer ima izbris družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu.

Člen 3

1.   V vsaki državi članici se v centralnem registru, trgovinskem registru ali registru podjetij odpre spis za vsako registrirano družbo.

2.   V tem členu „v elektronski obliki“ pomeni, da so informacije izvirno poslane in na cilju prejete z uporabo elektronske opreme za shranjevanje in obdelavo podatkov (skupaj z digitalnim stiskanjem) ter v celoti prenesene, posredovane in prejete na način, ki ga določijo države članice, prek elektronskih vodov, radia, optičnih sredstev ali drugih elektromagnetnih sredstev.

3.   Vsi dokumenti in podatki, ki se morajo objaviti v skladu s členom 2, se shranijo v spisu ali vpišejo v register; vsebina vpisa v register mora biti v vsakem primeru razvidna iz spisa.

Države članice zagotovijo vpis vseh dokumentov in podatkov, ki se morajo objaviti v skladu s členom 2, za družbe ter druge osebe in organe, ki so zavezani k uradnim prijavam ali pri tem pomagajo, možen v elektronski obliki. Poleg tega lahko države članice zahtevajo, da vse ali nekatere kategorije družb vse ali nekatere vrste takih dokumentov in podatkov vpišejo v elektronski obliki.

Vsi dokumenti in podatki iz člena 2, ki so vpisani v papirni ali elektronski obliki, se hranijo v spisu ali vpišejo v register v elektronski obliki. V ta namen države članice zagotovijo, da vse take dokumente in podatke, ki so vpisani v papirni obliki, register pretvori v elektronsko obliko.

Dokumentov in podatkov iz člena 2, ki so bili vpisani v papirni obliki do 31. decembra 2006, registru ni treba avtomatično pretvoriti v elektronsko obliko. Države članice kljub temu zagotovijo, da jih register pretvori v elektronsko obliko po prejetju zahtevka za objavo v elektronski obliki, vloženega v skladu z ukrepi, sprejetimi za uveljavljanje odstavka 4.

4.   Prepis celote ali katerega koli dela dokumentov ali podatkov iz člena 2 mora biti dostopen na zahtevo. Vloge se lahko registru predložijo v papirni ali elektronski obliki, kakor izbere vlagatelj.

Prepisi iz prvega pododstavka morajo biti dostopni iz registra v papirni ali elektronski obliki, kakor izbere vlagatelj. To velja za vse vpisane dokumente in podatke. Vendar pa lahko države članice odločijo, da vsi dokumenti in podatki ali nekatere vrste dokumentov in podatkov, vpisanih v papirni obliki na dan ali pred datumom, ki ne sme biti poznejši od 31. decembra 2006, iz registra niso dostopni v elektronski obliki, če je med datumom vpisa in datumom vloge registru preteklo določeno časovno obdobje. Tako določeno obdobje ne sme biti krajše od 10 let.

Cena prepisa celote ali katerega koli dela dokumentov ali podatkov iz člena 2, bodisi v papirni bodisi v elektronski obliki, ne sme presegati upravnih stroškov.

Dostavljeni prepis na papirju je overjen kot „točen prepis“, razen če se vlagatelj odpove taki overitvi. Dostavljeni prepisi v elektronski obliki niso overjeni kot „točen prepis“, razen če vlagatelj take overitve izrecno ne zahteva.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da certificiranje elektronskih prepisov jamči pristnost njihovega izvora ter celovitost njihove vsebine, vsaj z naprednim elektronskim podpisom v smislu člena 2(2) Direktive 1999/93/ES (10).

5.   Dokumenti in podatki iz odstavka 3 se objavijo v nacionalnem uradnem listu, ki ga za ta namen določi država članica, v celotnem besedilu ali njegovem delu ali z navedbo napotila na dokument, ki je shranjen v spisu ali vpisan v register. Uradni list, določen v ta namen, lahko izhaja v elektronski obliki.

Države članice se lahko odločijo, da objave v uradnem listu nadomestijo z enako učinkovitim načinom objave, ki vključuje vsaj uporabo sistema, s katerim je mogoč dostop do objavljenih informacij v kronološkem zaporedju prek osrednjega elektronskega vmesnika.

6.   Družba se lahko sklicuje na dokumente in podatke proti tretjim osebam šele potem, ko so objavljeni v skladu z odstavkom 5, razen če družba dokaže, da so bile tretje osebe z njimi seznanjene.

Kljub temu se družba pri transakcijah, ki so opravljene v šestnajstih dneh od objave, ne sme sklicevati na dokumente in podatke proti tretjim osebam, ki dokažejo, da z njimi niso mogle biti seznanjene.

7.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je objavljeno v skladu z odstavkom 5, in tem, kar je vneseno v register ali spis.

Vendar ob morebitnem neskladju objava besedila v skladu z odstavkom 5 ne sme biti podlaga za sklicevanje proti tretjim stranem; te tretje strani se lahko kljub temu sklicujejo nanjo, razen če družba dokaže, da so poznale besedila, shranjena v spisu ali vpisana v register.

Tretje strani se lahko vedno sklicujejo na vse dokumente in podatke, za katere še niso končane formalnosti v zvezi z objavo, razen če je objava pogoj za njihovo pravno učinkovanje.

Člen 4

1.   Dokumenti in podatki, ki morajo biti objavljeni na podlagi člena 2, so sestavljeni in vpisani v enem od jezikov, ki jih dopuščajo jezikovni predpisi v državi članici, v kateri se odpre spis iz člena 3(1).

2.   Poleg obvezne objave iz člena 3 države članice dovolijo prostovoljno objavo dokumentov in podatkov iz člena 2 v skladu s členom 3 v katerem koli uradnem jeziku Skupnosti.

Države članice lahko določijo, da mora biti prevod takih dokumentov in podatkov uraden.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi tretjim stranem olajšajo dostop do prostovoljno objavljenih prevodov.

3.   Poleg obvezne objave iz člena 3 in prostovoljne objave iz odstavka 2 tega člena lahko države članice v skladu s členom 3 dovolijo objavo dokumentov in podatkov v katerem koli drugem jeziku.

Države članice lahko določijo, da mora biti prevod takih dokumentov in podatkov uraden.

4.   V primeru neskladja med dokumenti in podatki, objavljenimi v uradnih jezikih registra, in prostovoljno objavljenim prevodom se na slednjega ni mogoče sklicevati proti tretjim stranem. Tretje strani se lahko kljub temu sklicujejo na prostovoljno objavljene prevode, razen če družba ne dokaže, da so poznale različico, za katero velja obvezna objava.

Člen 5

Države članice določijo, da so na dopisih in naročilnicah, bodisi na papirju bodisi v drugi obliki, navedeni naslednji podatki:

(a)	informacije, potrebne za opredelitev registra, v katerem je shranjen spis iz člena 3, skupaj s številko družbe v tem registru;

(b)	pravna oblika družbe, kraj njenega registriranega sedeža, in če je to primerno, navedba, da poteka postopek likvidacije družbe.

Kadar je v teh listinah naveden kapital družbe, se navede osnovni kapital in vplačani kapital.

Države članice določijo, da spletne strani družb vsebujejo vsaj podatke iz prvega pododstavka in po potrebi osnovni kapital in vplačani kapital.

Člen 6

Vsaka država članica določi, katere osebe morajo izpeljati formalnosti v zvezi z objavo.

Člen 7

Države članice predvidijo ustrezne kazni vsaj v primeru:

(a)	neobjave računovodskih listin, kakor zahteva člen 2(f);

(b)	če ne navedejo obveznih podatkov iz člena 5 v komercialnih dokumentih ali na spletnih straneh družbe.

POGLAVJE 3

VELJAVNOST OBVEZNOSTI, KI JIH SPREJME DRUŽBA

Člen 8

Če je bilo v imenu družbe, ki je še v postopku ustanavljanja in preden je pridobila pravno sposobnost, opravljeno dejanje in družba ne prevzame obveznosti, ki izhajajo iz takega dejanja, so osebe, ki so opravile to dejanje, zanj neomejeno solidarno in skupno odgovorne, razen če ni dogovorjeno drugače.

Člen 9

Če so bile formalnosti objave podatkov o osebah, ki so kot organ pooblaščene za zastopanje družbe, že izpolnjene, se lahko na kakršne koli nepravilnosti pri njihovem imenovanju proti tretjim stranem sklicuje le v primeru, če družba dokaže, da so te tretje strani za nepravilnosti vedele.

Člen 10

1.   Dejanja organov družbe, tudi če ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, zavezujejo družbo, razen če taka dejanja presegajo pooblastila, ki so ali bi lahko bila tem organom dodeljena po zakonu.

Vendar lahko države članice določijo, da dejanja, ki ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, ne zavezujejo, če družba dokaže, da je tretja stran vedela ali bi glede na okoliščine morala vedeti, da ta dejanja ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, pri čemer samo objava statuta ne zadostuje kot dokaz za to.

2.   Na omejitve pooblastil organov družbe, ki izhajajo iz statuta ali odločitve pristojnih organov, se kljub objavi ni mogoče sklicevati proti tretjim stranem.

3.   Če se lahko po nacionalnem zakonu pooblastilo za zastopanje družbe ob odstopanju od zakonskih pravil, ki urejajo to področje, s statutom prenese na posamezno osebo ali več oseb, ki delujejo skupno, lahko ta zakon določi možnost sklicevanja proti tretjim stranem na določbo v statutu, ki se nanaša na splošna pooblastila za zastopanje; člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim stranem na tako določbo v statutu.

POGLAVJE 4

NIČNOST DRUŽBE

Člen 11

V vseh državah članicah, v katerih zakon ob ustanovitvi družbe ne predvideva preventivnega upravnega ali sodnega nadzora, je treba akt o ustanovitvi in statut družbe ter vse spremembe teh dokumentov sestaviti in overiti v zakonsko določeni obliki.

Člen 12

Zakonodaja držav članic lahko določi ničnosti družb samo ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)	ničnost mora biti ugotovljena s sodno odločbo;

(b)

ničnost je lahko ugotovljena le na podlagi naslednjih razlogov: (i) akt o ustanovitvi ni bil sestavljen ali niso bila upoštevana pravila o preventivnem nadzoru ali zakonsko določena oblika; (ii) resnična dejavnost družbe je nezakonita ali v nasprotju z javnim redom; (iii) akt o ustanovitvi ali statut ne navaja firme oziroma imena družbe, zneskov posameznih vpisanih vložkov, celotnega zneska vpisanega kapitala ali dejavnosti družbe; (iv) neupoštevanje določb nacionalne zakonodaje o najnižjem znesku kapitala družbe, ki ga je treba vplačati; (v) poslovna nesposobnost vseh ustanoviteljev; (vi) v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ki velja za družbo, je število ustanoviteljev manjše od dveh.

Poleg naštetih ničnostnih razlogov, za družbo ne veljajo nikakršni drugi razlogi za neobstoj, absolutno ali relativno ničnost ali razglasitev o ničnosti.

Člen 13

1.   Člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim stranem na sodno odločbo, ki jo je sodišče izreklo o ničnosti. Če daje nacionalna zakonodaja tretjim stranem pravico, da izpodbijajo to odločbo, začne za to teči šestmesečni rok od dneva javne objave sodne odločbe.

2.   Posledica ničnosti je začetek likvidacije družbe, enako kakor v primeru prenehanja družbe.

3.   Ničnost ne vpliva na veljavnost katerih koli obveznosti, ki jih je prevzela družba, ne glede na posledice likvidacije družbe.

4.   Zakonodaja vsake države članice uredi učinke ničnosti na pravna razmerja med družbeniki.

5.   Imetniki deležev kapitala ali delnic ostanejo obvezani vplačati vpisani, a še ne vplačani kapital do višine, ki je potrebna za poplačilo obveznosti do upnikov.

POGLAVJE 5

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 14

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. januarja 2012 predloži poročilo skupaj s predlogom, če je to primerno, za spremembo določb člena 2(f) in členov 3, 4, 5 in 7 ob upoštevanju pridobljenih izkušenj pri uporabi omenjenih določb, tam določenih ciljev in trenutnega tehnološkega napredka.

Člen 16

Direktiva 68/151/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi I, del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo, ki so določeni v Prilogi I, del B.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 17

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.

(2)  UL C 204, 9.8.2008, str. 25.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 13. julija 2009.

(4)  UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

(5)  Glej Prilogo I, del A.

(6)  Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 222, 14.8.1978, str. 11).

(7)  Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 193, 18.7.1983, str. 1).

(8)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(10)  Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

---

---

---