4.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/48

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev stabilnega proračunskega položaja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) Pogodbe ugotovila, da v Romuniji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 13. maja 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Romunijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Romunije je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitve v tej odločbi.

(7)

V skladu z obvestilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so ga aprila 2009 predložili romunski organi in ga je nato potrdil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj Romunije v letu 2008 dosegel 5,4 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP in preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Predvsem ni posledica neobičajnega dogodka ali resnega upada gospodarske rasti v letu 2008 v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Kljub upočasnitvi rasti v zadnjem četrtletju leta se je skupna stopnja rasti BDP v letu 2008 dvignila na 7,1 % s 6 % v letu 2007, tako da je postala bistveno večja od potencialne stopnje rasti. Poleg tega ni mogoče reči, da je presežek referenčne vrednosti začasen. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 dosegel 5,1 % BDP in ob predpostavki, da se politika ne spremeni, 5,6 % BDP v letu 2010. Ta napoved temelji na – 4,0-odstotni rasti BDP v letu 2009 in 0-odstotni v letu 2010. V napovedi služb Komisije se upoštevajo ukrepi za tekoče leto v proračunu za leto 2009, odobrenem februarja 2009, in dodatni ukrepi, ki jih je vlada sprejela aprila 2009. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javni dolg je bil leta 2008 13,6 % BDP, torej precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Kljub temu naj bi se po napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 delež dolga v razmerju do BDP povečal na 18 ¼ % v letu 2009 in 22 ¾ % v letu 2010.

(9)

V skladu s Paktom za stabilnost in rast so se ustrezno upoštevale reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večsteberni sistem. Ta vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen romunskih organov znašajo neto stroški te reforme 0,2 % BDP v letu 2008, 0,3 % v letu 2009, 0,4 % v letu 2010 in 0,4 % v letu 2011. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se lahko stroški upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti, kar pa ne velja za Romunijo. V vsakem primeru bi bil javnofinančni primanjkljaj, prilagojen za stroške pokojninske reforme v letu 2008, precej nad 3 % BDP.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Romunije dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –