18.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/22

(1)

Komisija je 20. decembra 2006 objavila obvestilo (2) o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Skupnost koksa iz premoga v kosih s premerom nad 80 mm (koks 80+) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Komisija je 19. septembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1071/2007 (3) („začasna uredba“) za uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK uvedla začasno protidampinško dajatev.

(2)

Ugotovi se, da je bil postopek sprožen po pritožbi treh proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo okoli 40 % vse proizvodnje koksa 80+ v Skupnosti. Ugotovi se, da je bil v uvodni izjavi 2 začasne uredbe naveden podcenjen podatek „več kot 30 %“; po nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da pritožniki dejansko predstavljajo okoli 40 % celotne proizvodnje Skupnosti.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev za uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK je več zainteresiranih strank predložilo pisne pripombe. Stranke, ki so to zahtevale, so prav tako lahko izrazile svoja mnenja.

(5)

Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so nujne za dokončne ugotovitve. Komisija je zlasti okrepila preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti. V povezavi s tem je bil po uvedbi začasnih ukrepov izveden dodatni preveritveni obisk, in sicer pri naslednjem podjetju:

(6)

Poleg tega je bil izveden obisk za zbiranje informacij, in sicer pri Odboru združenj evropskih livarn (CAEF) v nemškem Düsseldorfu. Z namenom razjasnitve nekaterih domnevnih izvedbenih problemov je bil izveden tudi obisk carinskih organov v belgijskem Antwerpnu in nemškem Duisburgu.

(7)

Vse stranke so bile obveščene o glavnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila načrtovana priporočitev uvedbe dokončne protidampinške dajatve na uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Strankam je bilo določeno tudi obdobje, v okviru katerega so lahko po tem razkritju podale svoje pripombe.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane, ugotovitve pa so bile, kjer je bilo to primerno, ustrezno spremenjene.

(9)

Ker ni pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se potrdijo uvodne izjave 13 do 17 začasne uredbe.

(10)

Glede zgoraj navedenega se dokončno sklene, da sta zadevni izdelek in koks 80+, proizveden in prodan v primerljivi državi, v ZDA, ter tudi proizveden in prodan s strani industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, enaka, v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(11)

Ker ni pripomb v zvezi z ravnjo sodelovanja, se potrdita izbira primerljive države in določitev normalne vrednosti, tj. uvodne izjave 18 do 28 začasne uredbe.

(12)

V zvezi s primerjavo cen je edini sodelujoči izvoznik nasprotoval zavrnitvi Komisije, ki je zavrnila njegov zahtevek v zvezi z dodatnim prebiranjem pri izračunu dampinga, svoje nasprotovanje pa je utemeljeval z dejstvom, da je bil podoben zahtevek upoštevan za namen izračunov škode. Zahtevek je bil zato sprejet, normalna vrednost pa je bila dodatno prilagojena.

(13)

Ocena vrednosti prilagoditve, narejene za razlike v fizikalnih lastnostih v predhodni fazi, je bila ponovno pregledana, da bi odsevala vrednost razlik v kazalcih kalorične vrednosti in velikosti med izdelkom, proizvedenim v primerljivi državi, in kitajskim izvoženim izdelkom.

(14)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se uvodne izjave začasne uredbe 29 do 31 potrdijo.

(15)

Dokončna stopnja dampinga je bila določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti franko tovarna s tehtanim povprečjem izvozne cene franko tovarna, in sicer v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Po uporabi prilagoditev iz uvodnih izjav 12 in 13 naša revidirana dokončna stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, 61,8 %.

(16)

Ker ni pripomb v zvezi z opredelitvijo proizvodnje Skupnosti in industrije Skupnosti, se potrdijo uvodne izjave 34 do 35 začasne uredbe.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36 začasne uredbe, je Komisija nadaljevala preiskavo zlasti v zvezi z enim elementom potrošnje Skupnosti, in sicer z obsegom uvoza v obravnavanem obdobju. Vendar pa v zvezi s tem ni prejela nobenih novih in utemeljenih informacij. In ker ni pripomb zainteresiranih strank, ki bi pod vprašaj postavile metodo, s katero se določi potrošnja Skupnosti, se potrdita uvodni izjavi 36 in 37 začasne uredbe.

(18)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 36 in 41 začasne uredbe, je Komisija v obravnavanem obdobju nadaljevala preiskavo o obsegu uvoza in cenah. Ugotovi se, da je v uvodni izjavi 42 začasne uredbe prišlo do napake pri pisanju, saj so se cene med letom 2004 in OP znižale za 43 % in ne 35 %, kot je navedeno v omenjeni uvodni izjavi.

(19)

Vendar pa v zvezi z obsegom uvoza in cenami ni bilo novih in utemeljenih informacij. In ker ni pripomb zainteresiranih strank, ki bi pod vprašaj postavile metodo, s katero se določijo obseg in cene zadevnega uvoza, se uvodne izjave 38 do 42 začasne uredbe potrdijo.

(20)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik in en uporabnik sta navedla, da je treba, če naj se pri primerjavi cen industrije Skupnosti za podobni izdelek in uvoznih cen zadevnega izdelka izračun nelojalnega nižanja cen izvede na ustrezni osnovi, izvesti prilagoditev za razlike v fizikalnih lastnostih. Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti pa so navedli, da čeprav v hipotetični situaciji koks 80+ nekaterih proizvajalcev Skupnosti morda zagotavlja višjo ceno zaradi posebnih kakovostnih značilnosti, podatki, ki jih ima na voljo Komisija, kažejo na to, da uporabniki ne plačujejo višje cene za tako imenovane boljše kakovostne značilnosti, zlasti v okolju z znižanimi cenami, ki so posledica plenilskega dampinga. Po besedah teh proizvajalcev industrije Skupnosti odločitve o nakupu, ki jih sprejme industrija uporabnikov, temeljijo izključno na ceni kitajskega izdelka. Zato prilagoditve za razlike v fizikalnih lastnostih niso upravičene. A ker preverjene informacije, ki so jih posredovale zainteresirane stranke, nakazujejo, da obstajajo razlike med vlažnostjo, pepelom, hlapnim materialom in vsebnostjo žvepla v podobnem izdelku in zadevnem izdelku, kar bi pod običajnimi tržnimi pogoji lahko imelo vpliv na ceno, je bil zahtevek sodelujočega kitajskega proizvajalca in uporabnika sprejet, narejena pa je bila tudi dodatna prilagoditev, ki je upoštevala te razlike.

(21)

Z namenom primerjave zadevnega izdelka in koksa 80+, ki ga proizvaja industrija Skupnosti na enaki trgovinski ravni, se je poleg pouvoznih stroškov uvoznikov Skupnosti, navedenih v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, prilagodil tudi izračun nelojalnega nižanja cen za stroške razkladanja. Za namen jasnosti je tudi navedeno, da je bila v predhodni fazi pri izračunu nižanja cen že narejena prilagoditev za stopnjo dobička nepovezanih uvoznikov, čeprav to ni posebej omenjeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe. Ta prilagoditev je temeljila na podlagi preverjene donosnosti, ki jo je sodelujoči nepovezani uvoznik sporočil v OP in se giblje med 5 in 10 % (4).

(22)

Začasna stopnja nelojalnega nižanja cen za LRK je bila v skladu s tem spremenjena in sklene se, da se je v obravnavanem obdobju zadevni izdelek s poreklom iz LRK v Skupnosti prodajal po cenah, ki so nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti, izraženo v odstotkih to pomeni za 5,7 %.

(23)

Ker ni novih in utemeljenih informacij ali pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in stopnjami izkoriščenosti zmogljivosti, obsegom prodaje, tržnim deležem, rastjo, zalogami, naložbami in višino stopnje dampinga, se ugotovitve iz uvodnih izjav 46 do 50, 53 do 54 in 60 do 61 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Prodajne cene v Skupnosti iz uvodne izjave 51 začasne uredbe so bile popravljene in so prikazane v spodnji preglednici. Majhni popravki ne vplivajo na sklepne ugotovitve v zvezi s prodajnimi cenami v Skupnosti iz uvodnih izjav 51 in 52 začasne uredbe.

(25)

Izračun dobičkonosnosti iz začasne uredbe je bil revidiran, napaka pa je bila popravljena. Pravilni podatki, ki so predstavljeni v spodnji preglednici, ne vplivajo na sklepne ugotovitve o splošnem gibanju razvoja dobičkonosnosti industrije Skupnosti, pa čeprav podajajo še bolj žalostno sliko stanja industrije Skupnosti: dobičkonosnost industrije Skupnosti se je od 16,2 % v letu 2005 znatno zmanjšala na – 3,8 % v obravnavanem obdobju. Po popravku so bile prilagojene tudi številke glede donosnosti naložb (DN), izražene kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Številke glede denarnega toka ostajajo enake, kot so v začasni uredbi, vendar pa so v spodnji preglednici predstavljene zaradi jasnosti.

(26)

Ker ni novih pripomb v zvezi s tem, se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 58 začasne uredbe o sposobnosti zbiranja kapitala industrije Skupnosti potrdijo.

(27)

Popravljeni so bili tudi podatki o produktivnosti delovne sile industrije Skupnosti iz uvodne izjave 59 začasne uredbe in so prikazani v spodnji preglednici. Ti popravljeni podatki kažejo, da se je produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, ki jo merimo kot donos na (tono) na zaposleno osebo na leto, od leta 2003 v primerjavi z OP rahlo povečala. Poleg tega so zaradi jasnosti v preglednici navedeni tudi podrobnejši podatki kot v začasni uredbi o letnih stroških dela na zaposlenega.

(28)

Po razkritju začasne uredbe je en uporabnik navedel, sklicujoč se na uvodni izjavi 64 in 67 začasne uredbe, da je Komisija svoje začasne sklepne ugotovitve o škodi – in posledično tudi vzročno zvezo – osnovala izključno na domnevno negativnem razvoju nekaterih tržnih kazalnikov v zelo kratkem časovnem obdobju, namesto da bi škodo ocenila v obdobju treh do štirih let, kot je običajna praksa. Uporabnik je ta argument utemeljil na domnevi, da industrija Skupnosti ni utrpela nobene škode do konca leta 2005, saj so prejšnji ukrepi konec 2005 prenehali veljati. Ker se je OP končalo septembra 2006, bi to pomenilo, da bi se škodljiv položaj v industriji Skupnosti pokazal le v obdobju nekaj mesecev leta 2006.

(29)

V zvezi s tem se najprej ugotovi, da je treba uvodno izjavo 64 začasne uredbe, v kateri je naveden razvoj določenih kazalnikov škode od leta 2005 do OP, brati v povezavi s predhodno uvodno izjavo 63, v kateri je opisan razvoj kazalnikov škode do leta 2005. Iz teh uvodnih izjav začasne uredbe glede kazalnikov škode je razvidno, da je Komisija sledila svoji običajni praksi in preverila razvoj kazalnikov škode v obdobju skoraj štirih let, tj. od začetka leta 2003 do septembra 2006. Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, je bilo leto 2004 izjemno leto na trgu koksa 80+, in sicer zaradi majhne ponudbe na trgu, ki je bila posledica majhnega uvoza iz LRK in zaprtja drugih obratov, ki so proizvajali koks 80+ v Skupnosti. Izjemni naravi tržnih razmer v letu 2004, ki se je odražala tudi v kazalnikih za naslednje leto, ni nasprotovala nobena zainteresirana stranka. Ravno zato, ker se vrhunci v letih 2004 in 2005 štejejo za izjemne, je morala Komisija v tem primeru posebno pozornost nameniti razvoju kazalnikov škode med 2003 in OP. Opozoriti je treba, da so ključni finančni kazalniki, zlasti dobičkonosnost, znatno upadli ne le v obdobju 2005 do OP, temveč tudi v obdobju 2003 do OP.

(30)

Poleg tega je treba opozoriti na to, da bi bilo sklepanje o stanju industrije Skupnosti konec leta 2005 na podlagi dejstva, da proizvajalci Skupnosti niso dokončali pregleda zaradi izteka prejšnjih ukrepov, popolna špekulacija.

(31)

Zato je treba argument, da je Komisija analizirala sliko škode le v zvezi z nekaj meseci v letu 2006, zavrniti.

(32)

Zgornji pregledani dejavniki, tj. dobičkonosnost, donosnost naložb in produktivnost industrije Skupnosti, ne vplivajo na gibanja iz začasne uredbe. Prav tako je preverjena stopnja nelojalnega nižanja cen ostala precej nad ravnjo de minimis. Zato se sklepne ugotovitve glede znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in je navedena v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni novih in utemeljenih informacij ali pripomb, se te ugotovitve dokončno potrdijo.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, se dokončno sklene, da so v OP povprečne cene uvoza iz LRK znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 5,7 %. Revizija stopnje nelojalnega nižanja cen ne vpliva na sklepne ugotovitve glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 67 do 69 začasne uredbe.

(34)

En uporabnik je navedel, da razvojni dogodki na trgu po OP kažejo, da je bilo stanje v OP izjemno in da so se cene po OP spet začele zviševati. Ta uporabnik je trdil, da je bilo začasno znižanje cen v OP predvsem posledica neugodnega menjalnega tečaja med USD in EUR, dejstva, da so cene za koks 80+ na svetovnih trgih izražene v USD, in težav pri prilagajanju cen, ki se večinoma dogovorijo na letni osnovi, novemu stanju valut. V zvezi s tem se ugotovi, da je preiskava pokazala, da so prodajne cene proizvajalcev industrije Skupnosti znotraj EU na splošno izražene v EUR ali kateri drugi evropski valuti in ne v USD. Poleg tega pa razvoj višjih cen po OP, ki ga je navedel ta uporabnik in ki bi sovpadal s šibkejšim USD v primerjavi z EUR, ne podpira logike argumenta, da so bile padajoče cene koksa 80+ posledica negativnega gibanja menjalnega tečaja med USD in EUR.

(35)

En uporabnik je navedel, da je mogoče domnevno škodo industrije Skupnosti, ki je bila posledica nižjih cen, predvsem pripisati agresivni cenovni politiki nekaterih evropskih proizvajalcev, ki so prodajali po cenah, nižjih od kitajskih uvoznih cen. Vendar pa preiskava ni dala dokazov o splošni „agresivni cenovni politiki“ nekaterih evropskih proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo, da konkurenca med evropskimi proizvajalci poteka predvsem na regionalnih trgih in ne na ravni Skupnosti, saj proizvajalci zaradi znatnih stroškov prevoza izdelek ponavadi prodajajo v geografski bližini. Morebitne nižje cene nekaterih proizvajalcev torej niso povzročile škode drugim evropskim proizvajalcem. Še več, obstoj konkurence med nekaterimi evropskimi proizvajalci ne pomeni, da kitajske dampinške uvozne cene teh proizvajalcev niso prisilile v ugodnejše ponudbe od tistih, ki bi jih dosegli v primeru poštene konkurence s strani kitajskih proizvajalcev, in v prodajo po neustreznih cenah.

(36)

Ta uporabnik je navedel tudi, da gre največji delež povečanja potrošnje od leta 2003 do OP pripisati proizvajalcem Skupnosti in ne kitajskemu uvozu. Čeprav je temu lahko tako v absolutnem smislu, pa je stanje v relativnem smislu drugačno: preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz, ki je v letu 2003 imel 24-odstotni tržni delež, odgovoren za skoraj polovično rast potrošnje od leta 2003 do OP.

(37)

Isti uporabnik je tudi trdil, da industrija v okolju naraščajoče potrošnje svojega tržnega deleža ni bila zmožna povečati zato, ker ni povečala proizvodnih zmogljivosti. Zato je moral povečanju potrošnje v Skupnosti zadostiti kitajski uvoz. Vendar pa je mogoče dejstvo, da industrija Skupnosti svojih zmogljivosti ni uspela povečati v skladu z naraščajočo potrošnjo, obravnavati kot posledico negotovega naložbenega okolja, ki ga je ustvaril pritisk na cene dampinškega kitajskega uvoza, in ne kot vzrok za škodo industrije Skupnosti.

(38)

Ugotovi se, da je imela industrija Skupnosti v OP okoli 120 000 ton prostih zmogljivosti, katerih uporaba pa zaradi pritiska na cene dampinškega kitajskega uvoza ni bila ekonomsko izvedljiva. Poleg tega je en proizvajalec Skupnosti proizvodnjo med letom 2005 in OP znatno zmanjšal in po OP prenehal s proizvodnjo koksa 80+. Posebna narava te industrije pomeni, da začasna ukinitev proizvodnega procesa uniči proizvodno opremo (peči), ponovni zagon pa bi zahteval ogromne dodatne naložbe. V razmerah na trgu, za katere je bilo značilno bistveno znižanje cen, z ekonomskega vidika ni bilo smiselno investirati v ponovni zagon ugasnjenih peči ali gradnjo novih peči.

(39)

Ena zainteresirana stranka je tudi navedla, da so bili pomemben razlog za domnevno škodo industrije Skupnosti tudi višji stroški dela. Vendar pa je preiskava pokazala, da gre splošno povečanje števila zaposlenih v industriji Skupnosti pripisati le enemu proizvajalcu, ki pa je povečal tudi svojo produktivnost. Drugi proizvajalci industrije Skupnosti so zaposlenost ohranjali na stabilni ravni, čeprav so se soočali z manjšo proizvodnjo. To lahko pojasnimo z naravo proizvodnega procesa v tej industriji, kjer se število zaposlenih, potrebnih za ohranjanje obratovanja proizvodnih zmogljivosti, ne spremeni, ne glede na to, ali podjetje obratuje s polno ali manjšo zmogljivostjo, kar pa povzroči manjšo produktivnost glede na proizvodnjo.

(40)

V vsakem primeru tudi morebitni nepotrebno višji stroški dela nekaterih proizvajalcev industrije Skupnosti ob manjši proizvodnji ne morejo biti pomemben vzrok škode, in sicer zaradi minimalnega učinka, ki so ga spremembe v stroških dela imele na celotno dobičkonosnost industrije Skupnosti. Če ponazorimo, je povečanje stroškov dela (1,8 mio EUR) vzrok za manj kot 1 odstotno točko izgube skupne dobičkonosnosti industrije Skupnosti, ki se je s 16,2 % v letu 2005 zmanjšala na – 3,8 % v OP (za okoli 39 mio EUR manjši dobiček).

(41)

V zvezi s cenami surovin, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 75 začasne uredbe, se ugotovi, da so revidirani izračuni pokazali, da je v obravnavanem obdobju osnovna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji koksa 80+, tj. koksni premog, predstavljala okoli 60 % stroškov za proizvodnjo koksa 80+.

(42)

Ena zainteresirana stranka je navedla, da so povečani stroški glavne surovine, koksnega premoga, na industrijo Skupnosti bolj vplivali kot na kitajsko industrijo, saj ima Kitajska lažji dostop do surovin, zaradi česar je industrija Skupnosti celo brez dampinškega uvoza nekonkurenčna. V zvezi s tem se najprej ugotovi, da zaradi omejenega sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni mogoče priti do sklepnih ugotovitev v zvezi z dostopom teh do surovin. Treba je tudi navesti, da eden izmed proizvajalcev industrije Skupnosti, ki ima velik del celotne proizvodnje industrije Skupnosti, uporablja koksni premog, ki ga pridobiva v svoji okolici. Poleg tega pa, kot je navedeno že v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, bi lahko industrija Skupnosti do OP zvišanje cen surovin prenesla na prodajne cene. Ugotovi se še, da se po razpoložljivih informacijah na trgu tudi Kitajska delno zateka k uvoženim surovinam, saj trenutno velike količine koksnega premoga uvaža iz Avstralije.

(43)

Druga zainteresirana stranka je navedla, da je analiza vzročne zveze napačna, saj dvomi v to, kako je industrija Skupnosti, ki je bila leta 2003 dobičkonosna, lahko v OP utrpela izgubo in ni bila več sposobna pokrivati visokih stroškov surovin, pa čeprav je bilo povečanje prodajnih cen industrije Skupnosti med letom 2003 in OP precej večje od vpliva povečanja cen surovin.

(44)

V zvezi s tem se ugotovi, da so bile prodajne cene industrije Skupnosti v OP sicer res višje (glej uvodno izjavo 51 začasne uredbe), a so bile cene surovin, ki so glavni sestavni del stroška proizvodnje, sorazmerno gledano še višje (glej uvodno izjavo 75 začasne uredbe in tudi uvodno izjavo 41). Argument je torej zavrnjen.

(45)

Ker ni drugih novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se potrdijo uvodne izjave 67 do 80 začasne uredbe, razen revizij uvodnih izjav 67 in 75, kot je navedeno zgoraj.

(46)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se začasne ugotovitve obstoja vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim kitajskim uvozom potrdijo.

(47)

Pripombe v zvezi s potrebo po upoštevanju nekaterih pomembnih dogodkov po OP so poslali nekateri proizvajalci industrije Skupnosti in sodelujoči proizvajalci izvozniki in uporabniki. Te pripombe se nanašajo zlasti na znatno zvišanje tržne cene koksa 80+, in sicer v zvezi s cenami kitajskega uvoza in tudi prodajnimi cenami industrije Skupnosti.

(48)

Omenjene zainteresirane stranke so višje uvozne cene pripisale predvsem nekaterim ukrepom, ki jih je v zadnjem času kitajska vlada uvedla z namenom zmanjšanja izvoza energetsko intenzivnih materialov, vključno s koksom. Ti ukrepi zajemajo povečanje izvoznih dajatev in restriktivno razdeljevanje izvoznih dovoljenj. En uporabnik je navedel, da bodo ti ukrepi verjetno dolgotrajni, in sicer zaradi strukturnih sprememb v kitajski politiki, pri čemer se polsurovi energetski izdelki, kot je koks 80+, ohranijo za domači trg, da ustvarijo lokalno dodano vrednost. Po drugi strani so proizvajalci industrije Skupnosti izjavili, da so trenutne cene začasne in predmet sprememb, do katerih lahko pride kadar koli po izključni presoji vlade LRK. Isti uporabnik je navedel tudi, da je trenutna dobičkonosnost proizvajalcev Skupnosti visoka, in sicer zaradi znatno višjih prodajnih cen po obdobju preiskave. Po besedah tega uporabnika so prodajne cene industrije Skupnosti določene za dolgoročni naraščajoči trend zaradi znatnega povečanja potrošnje v industriji kamene volne, neobstoja povečanja proizvodnih zmogljivosti v EU in še zlasti zaradi dramatičnih sprememb v kitajski politiki, saj je Kitajska zelo zmanjšala izvoz.

(49)

Ta uporabnik je navedel, da domnevna dolgotrajnost (i) omejenega izvoza iz Kitajske in (ii) domnevne visoke ravni dobičkonosnosti industrije Skupnosti oporeka upravičenosti uvedbe protidampinških ukrepov ter se najprej ugotovi, da je kitajska vlada sicer res uvedla ukrepe za zmanjšanje izvoza energetsko intenzivnih materialov, a na voljo ni informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o trajanju teh ukrepov. Nasprotno pa so izkušnje iz preteklosti, predvsem v letih 2004 in 2005, pokazale, da je mogoče politiko glede izvoza zelo hitro spremeniti. Drugič, v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se informacije v zvezi z dampingom in škodo, povezane z obdobjem po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo.

(50)

Znatno povečanje cen kitajskega uvoza koksa 80+ je bilo navedeno v uvodni izjavi 112 začasne uredbe in je bilo upoštevano pri izbiri minimalne uvozne cene („MIP“) kot oblike ukrepa. Trend visokih uvoznih cen preko škodljivih ravni tudi po potrditvi začasne uredbe z objavljenimi tržnimi poročili in Komisiji razpoložljivimi informacijam v zvezi z uvozom koksa 80+ iz LRK se je po uvedbi začasnih ukrepov nadaljeval. Ta okoliščina je spet razvidna iz izbire predlaganega dokončnega ukrepa, minimalne uvozne cene, kot je določeno v uvodni izjavi 75 v nadaljevanju.

(51)

Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti so navedli, da gre visoke uvozne cene, opažene po OP, pripisati tudi ladijskim prevoznim stroškom za razsuti tovor, ki so se po OP znatno povišali, kar je zvišalo ceno CIF zadevnega izdelka. Navedli so, da ker je minimalna izvozna cena določena na osnovi CIF, to ne obravnava vprašanja uvoza po dampinški ceni, saj uvozne cene izpolnijo MIP, ko vključujejo ladijski prevoz. V zvezi s tem se najprej ugotovi, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije po OP v zvezi z dampingom običajno ne upoštevajo. Poleg tega proizvajalci industrije Skupnosti niso pojasnili, kako naj bi se domnevno povečanje prevoznih stroškov po njihovem mnenju upoštevalo v tej zvezi.

(52)

Omenjeni proizvajalci industrije Skupnosti so tudi navedli, da MIP, ki temelji na strošku surovin v OP, ustrezno ne odstrani škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, saj bi znatno povišanje ladijskih prevoznih stroškov po OP vplivalo na stroške najpomembnejše surovine, koksnega premoga, ki ga industrija Skupnosti večinoma uvaža iz čezmorskih držav. V zvezi s tem je treba ponoviti, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije po OP v zvezi z dampingom običajno ne upoštevajo. Poleg tega proizvajalci industrije Skupnosti niso kvantificirali učinka, ki bi ga domnevno povišanje ladijskega prevoza imelo na stroške proizvodnje koksa 80+ za industrijo Skupnosti, predložili so le nekaj objavljenih tržnih poročil o ladijskih prevoznih stroških. Ta pa ne omogočajo dovolj podrobnih izračunov glede vpliva za industrijo Skupnosti kot celoto, ob upoštevanju zlasti, da proizvajalci industrije Skupnosti surovine pridobivajo iz več različnih virov, eden izmed večjih proizvajalcev industrije Skupnosti pa povečanja cen ladijskega prevoza ne bi občutil, saj uporablja surovine v svoji bližini. Zato je treba argument proizvajalcev industrije Skupnosti zavrniti.

(53)

Poleg pripomb v zvezi z dogodki po OP, obravnavanimi v uvodnih izjavah 47 do 50, je en uporabnik tudi navedel, da analiza interesa industrije Skupnosti za uvedbo ukrepov sloni izključno na ugotovitvah v zvezi z OP, brez upoštevanja celotnega obdobja preiskave v zvezi s škodo. V zvezi s tem se ugotovi, da analiza možnih posledic za industrijo Skupnosti v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ali njihove neuvedbe izhaja iz analize škode, ki jo je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 28 in 29, izvedla v zvezi z razvojem kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju. Argument je torej zavrnjen.

(54)

Ker v zvezi s tem ni novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se sklep iz uvodnih izjav 82 do 84 začasne uredbe glede interesa industrije Skupnosti potrdi.

(55)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb uvoznikov/trgovcev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 85 do 87 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ker v zvezi s tem ni bilo novih in utemeljenih informacij ali pripomb, se uvodne izjave 89 do 91 začasne uredbe potrdijo. Posledično se potrdi tudi, da bi dajatev na ravni stopnje nelojalnega nižanja cen imela zelo omejen vpliv na stroške proizvodnje sodelujočih proizvajalcev kamene volne, saj bi hipotetično največje povišanje znašalo okoli 1 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 98 začasne uredbe.

(57)

Po predhodni fazi je Komisija okrepila preiskavo glede možnega vpliva ukrepov na uporabnike, zlasti livarne. V ta namen je od CAEF in združenj nacionalnih livarn zahtevala dodatne informacije. Prejete informacije potrjujejo začasne ugotovitve, ki temeljijo na odgovorih uporabnikov v vprašalnikih, kot je navedeno v uvodnih izjavah 93 in 94 začasne uredbe, in sicer, da je vpliv koksa 80+ v vseh stroških proizvodnje livarne precej skromen. Medtem ko je delež koksa 80+ v stroških proizvodnje uporabnikov odvisen od izdelka, pa je bilo ugotovljeno, da je njegov razpon na splošno med 2 in 5 odstotki.

(58)

Glede dobičkonosnosti livarn, omenjene v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, pa je bilo ugotovljeno, da se giblje med 2 in 6 odstotki. To je v skladu z informacijami CAEF, ki temeljijo na študiji dobičkonosnosti 93 livarn v letu 2006, v skladu s katero je povprečna dobičkonosnost livarske industrije 4,4 % (povprečna stopnja za livarne, ki proizvajajo za avtomobilski sektor, je 2,8 %, za livarne, ki proizvajajo za sektor strojništva, pa ta znaša 6,4 %).

(59)

Zgoraj omenjene dodatne informacije so tudi potrdile začasne ugotovitve, da bi dajatev na ravni stopnje nelojalnega nižanja cen imela zelo omejen vpliv na stroške proizvodnje livarn, največje hipotetično povišanje bi znašalo okoli 1 %. Ugotovi se, da bi pri velikem delu livarn, vključenih v analizo iz uvodne izjave 93 začasne uredbe, ta odstotek znašal celo manj kot 1 %.

(60)

Nekatere zainteresirane stranke so navedle, da zaradi nizke povprečne stopnje dobička evropske livarne ne morejo vzdržati znatnih povišanj cen koksa 80+, ki pa jih tudi ne morejo prenesti na stranke. V zvezi s tem se ugotovi, da ni mogoče izključiti dejstva, da nekatere livarne morda ne bodo prenesle trenutnih cen koksa 80+. A kaže, da povišanja cen po OP ne gre pripisati protidampinškim ukrepom, saj je MIP, ki jo je naložila začasna uredba, veliko nižja od trenutne tržne cene, višanje cen pa se je začelo že pred uvedbo začasnih ukrepov.

(61)

Nekateri uporabniki se že večkrat ponovili svoje prejšnje trditve v zvezi z varnostjo oskrbe s koksom 80+ in navedli, da bi ukrepi zelo vplivali na industrijo uporabnikov ES, za katero je koks 80+ surovina strateškega pomena. Hkrati pa so tudi izjavili, da bo uvedba protidampinških ukrepov le malo, če sploh, vplivala na kitajski izvoz. Še več, oblika in raven protidampinških ukrepov, sprejetih v tem primeru, sta namenjeni kot varnostna ukrepa za industrijo Skupnosti, ki pa umetno ne izkrivljata trga v škodo industrije uporabnikov. Preiskava je pokazala, da lahko tveganje pomanjkanja zalog, če sploh, izhaja iz možnega povečanega domačega povpraševanja na Kitajskem in iz trenutne kitajske politike za zmanjšanje energetsko intenzivnega izvoza, ne pa iz protidampinških ukrepov.

(62)

Zgornja dodatna analiza v zvezi z interesom uporabnikov v Skupnosti ni spremenila začasnih sklepnih ugotovitev v zvezi s tem. Tudi če bi v nekaterih primerih breme moral v celoti nositi uporabnik/uvoznik, bi bile negativne finančne posledice zanj v vsakem primeru zanemarljive. Zato se sklepne ugotovitve glede interesa Skupnosti, kot so navedene v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni drugih pripomb, se te dokončno potrdijo.

(63)

Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki je bila v začasni uredbi uporabljena za izračun stopnje odprave škode, je temeljila na povprečni stopnji dobička, ki ga je industrija Skupnosti dosegla med letoma 2003 in 2005. Začasen izračun je pokazal 15,3 % prihodka od prodaje. To se je štelo kot stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki jo industrija te vrste lahko razumno doseže v tem sektorju pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez obstoja dampinškega uvoza.

(64)

Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno uporabljeno stopnjo dobička. En uporabnik je navedel, da je 15,3-odstoten dobiček pretiran, ker je bil dobiček, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v letih 2004 in 2005, izjemen, saj se je ustvaril v času, ko je bilo pomanjkanje kitajskega koksa 80+ tako veliko, da so bili tedaj veljavni protidampinški ukrepi ukinjeni. Ta uporabnik je navedel, da ni utemeljenega razloga za uporabo stopnje dobička, ki je znatno višja od stopnje, uporabljene v prejšnji preiskavi. Ugotovi se, da je stopnja dobička, uporabljena v končni fazi prejšnje preiskave, znašala 10,5 %.

(65)

Sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je ponovil argument, da začasno uporabljeno stopnjo dobička izkrivljajo visoki dobički v letih 2004 in 2005, ki so bili ustvarjeni zaradi izjemnih tržnih pogojev. Ta proizvajalec izvoznik je navedel, da je koks 80+ izdelek, podoben splošnemu blagu, in da bi bila stopnja dobička v višini 5 % bolj v skladu s stopnjami dobička, prej uporabljenimi za izdelke, podobne splošnemu blagu.

(66)

Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti pa so navedli, da 15,3-odstotna stopnja dobička ni primerna za odpravo škode, saj so omenjeni proizvajalci v preteklosti dosegli še višje stopnje dobička, in sicer v okolju brez nižanja cen, ki ga povzroči dampinški izvoz. Izjavili so, da 15,3-odstotna stopnja dobička ne bi zadostovala za to, da bi proizvajalci Skupnosti lahko investirali v obsegu, potrebnem za izpolnjevanje obveznih okoljskih standardov in za obnovo ali ponovni zagon zaprtih proizvodnih zmogljivosti. Navedeno je bilo, da bi takšna prenovitev proizvodnje Skupnosti proizvajalcem Skupnosti omogočila zadostitev povečanega povpraševanja po koksu 80+. Zadevni proizvajalci Skupnosti pa niso predstavili natančne vrednosti stopnje dobička, ki bi zanje bila razumna.

(67)

Najprej se ugotovi, da je bilo ob upoštevanju revidiranih ugotovitev glede dobičkonosnosti, omenjenih v uvodni izjavi 25, ugotovljeno, da je tehtana povprečna dobičkonosnost v obdobju 2003 do 2005 znašala dejansko 13,1 % in ne 15,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe.

(68)

Drugič, metodologija, uporabljena za določitev stopnje odprave škode, je bila po prejetih pripombah ponovno preverjena. Ocenjeno je bilo, da bi leta, uporabljena kot merilo, morda res lahko bila nereprezentativna v običajnih okoliščinah, če je bilo leto 2004 izjemno dobro leto v smislu dobičkov (15 %) zaradi velikega pomanjkanja kitajskega koksa 80+ na trgu. Ta izjemna situacija se je spet pojavila leta 2005 (16,2 %). Na drugi strani pa je bila industrija Skupnosti v letu 2003 verjetno še vedno v procesu okrevanja od prejšnjega dampinga, kar se je pokazalo v nižji stopnji dobička (8,1 %). Ciljni dobiček v višini 10,5 %, uporabljen v prejšnji preiskavi, je temeljil na treh zaporednih letih (1995 do 1997) v času pred večjo uveljavitvijo kitajskega uvoza na trgu. Zato se zdi, da primerneje odseva dobičkonosnost, ki jo ta vrsta industrije lahko doseže v okolju brez dampinškega uvoza.

(69)

V zvezi s trditvami nekaterih proizvajalcev Skupnosti glede stopnje dobička, potrebne za naložbe, se ugotovi, da to merilo pri določitvi stopnje odprave škode ni pomembno. Dejansko mora biti stopnja dobička pri izračunu ciljne cene, ki bo odpravila zadevno škodo, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko razumno dosegla pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. v okolju brez dampinškega uvoza.

(70)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi industrija Skupnosti v okolju brez dampinškega uvoza lahko razumno pričakovala stopnjo dobička pred obdavčitvijo v višini 10,5 %, ta stopnja dobička pa je bila uporabljena v dokončnih ugotovitvah.

(71)

Kitajske uvozne cene, prilagojene za izračun stopnje nelojalnega nižanja cen (glej uvodni izjavi 20 in 21), so bile za OP primerjane z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgih Skupnosti. Neškodljiva cena je rezultat prilagoditve prodajnih cen industrije Skupnosti z namenom odražanja stopnje dobička, kot je zdaj revidirana (glej uvodno izjavo 70). Razlika, ki izhaja iz te primerjave, izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF, je znašala 25,8 %, tj. manj od ugotovljene stopnje dampinga.

(72)

Ker noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni zahteval individualne obravnave, se je za vse izvoznike v LRK izračunala enotna stopnja odprave škode za celo državo.

(73)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji škode.

(74)

Na podlagi zgoraj navedenega znaša dokončna dajatev 25,8 %.

(75)

Začasna uredba je protidampinško dajatev uvedla v obliki minimalne uvozne cene. Glede na to, da premisleki za izbiro MIP kot oblike ukrepa iz uvodne izjave 112 začasne uredbe še vedno veljajo in da proti tej izbiri ni pripomb, se MIP kot oblika ukrepa potrdi.

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, je Komisija nadalje analizirala izvedljivost sistema indeksacije za minimalno uvozno ceno. V ta namen je Komisija preverila različne možnosti indeksacije, zlasti razvoj cene koksnega premoga, glavne surovine koksa 80+. Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti so tudi navedli, da mora biti MIP povezana s stroškom koksnega premoga. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da razvoj cene koksnega premoga ali druge pomembne sestavine nihanja cene koksa 80+ ne pojasni v zadostni meri. Zato je bilo odločeno, da se MIP ne indeksira.

(77)

Višina minimalne uvozne cene je posledica uporabe stopnje škode pri izvoznih cenah, uporabljenih pri izračunu stopnje odprave škode v OP. Tako izračunana dokončna minimalna uvozna cena torej znaša 197 EUR na tono.

(78)

Ker v zvezi z izvajanjem ukrepov ni bilo pripomb, se uvodne izjave 114 do 116 začasne uredbe potrdijo.

(79)

Obstajali so pomisleki glede uporabe teh ukrepov v zvezi z metodo merjenja koksa za določitev deležev koksa 80+ in koksa 80– pri mešanih pošiljkah. Preiskava je pokazala, da uvozniki koksa 80+ nalagajo stroga merila med drugim tudi za velikost in vlažnost in da uvoznik po prihodu kupljenega izdelka v Skupnost izvede kontrolne meritve, s katerimi preveri, ali so ta merila upoštevana. Glavni uporabniki koksa v ES so certificirani po ISO 9001:2000 ali podobnih sistemih upravljanja kakovosti, ki za vsako pošiljko nalagajo certifikate o poreklu in certifikat o skladnosti. Takšne certifikate o skladnosti, ki potrjujejo tudi dimenzijske specifikacije, lahko zahtevajo tudi odgovorni carinski organi za namen preverjanja pravilnosti podrobnosti, vsebovanih v deklaraciji.

(80)

Dva standarda ISO, ki ju uporablja industrija, sta ISO 728:1995 in ISO 18238:2006, ki določata metodo merjenja in metodo vzorčenja koksa za merjenje. Dejstvo, da industrija uvoza že uporablja ta dva standarda, kaže na to, da sta standarda uporabna in zato pomembna za izvajanje teh ukrepov.

(81)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se zdi nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki jo je uvedla začasna uredba, dokončno pobirajo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne dajatve, se zneski, ki so začasno zavarovani in presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve, sprostijo –