12.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/11

(1)

Na podlagi informacij, ki jih je Komisija zbrala, je z dopisom z dne 22. oktobra 2003 (D/56772) zaprosila Grčijo, naj posreduje informacije o več ukrepih iz osnutka zakona „Ukrepi za razvoj in socialno politiko – objektivnost davčnega nadzora in druge določbe“, da bi ugotovila, v kolikšnem obsegu pomenijo pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES. V skladu z določbami enega od osnutkov ukrepov lahko nekatera podjetja ustanovijo poseben rezervni sklad, oproščen davkov, v višini do 35 % svojega dobička, da bi izvajala naložbe v enaki višini. Komisija je Grčijo tudi spomnila, da jo mora na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES pred izvajanjem vseh ukrepov, ki pomenijo pomoč, uradno obvestiti o njih.

(2)

Z dopisom z dne 27. novembra 2003 (A/38170) so grški organi posredovali nekatere informacije, za katere je prosila Komisija. Ker je Grčija predložila nepopolne podatke, je Komisija z dopisom z dne 3. decembra 2003 (D/57817) grške organe spomnila na svoje zaprosilo in pooblastilo v skladu s členom 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2), na podlagi katerega lahko Grčiji odredi predložitev zahtevanih podatkov. Nato so grški organi z dopisoma z dne 8. decembra 2003 (A/38600) in 21. januarja 2004 (A/30440) Komisiji predložili dodatna pojasnila. Vendar pa so bili njihovi odgovori zelo splošni in premalo podrobni, da bi na podlagi njih Komisija lahko ocenila ukrepe glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES.

(3)

15. januarja 2004 je Grčija sprejela zakon 3220/2004 „Ukrepi za razvoj in socialno politiko – objektivnost davčnega nadzora in druge določbe“, ki je začel veljati 30. januarja 2004, ko je bil objavljen v Uradnem listu Grčije št. 3220/2004 (FEK A 15).

(4)

Z dopisom z dne 13. maja 2004 (COM(2004) 1894) je Komisija na podlagi člena 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 sprejela odredbo o predložitvi podatkov. Z dopisom z dne 14. maja 2004 je Komisija grške organe uradno obvestila o tej odločitvi.

(5)

Z dopisom z dne 17. junija 2004, evidentiranim 23. junija 2004 (CAB(2004)1647), so grški organi predložili del informacij, potrebnih za oceno skladnosti zadevnega ukrepa s členom 88(3) Pogodbe ES.

(6)

Z dopisi z dne 7. (D/56332) in 21. septembra 2004 (D/56733) ter 27. januarja 2005 (D/50744) je Komisija Grčijo zaprosila za dodatna pojasnila. Grčija je z dopisi z dne 6. decembra 2004, evidentiranim 13. decembra 2004 (A/39659), 11. januarja 2005, evidentiranim 17. januarja 2005 (A/30523), in 25. aprila 2005, evidentiranim 29. aprila 2005 (A/33595), predložila dodatna pojasnila.

(7)

Z dopisom z dne 13. julija 2005 je Komisija grške organe obvestila, da namerava na podlagi člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 izdati odredbo o začasnem odlogu. Z dopisom z dne 25. julija 2005, evidentiranim 29. julija 2005 (A36189), so grški organi predlagali razveljavitev ukrepa, ki pa bi veljala samo za prihodke in dobičke, prirasle po 1. januarju 2005, medtem ko bi ukrep še vedno veljal za prihodke in dobičke, prirasle pred tem datumom.

(8)

Z dopisom z dne 20. oktobra 2005 (3) je Komisija sporočila Grčiji, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede ukrepa pomoči. V tej odločitvi, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4), je Komisija pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(9)

Z dopisoma z dne 18. novembra 2005 in 21. decembra 2005, evidentiranima 22. novembra 2005 (A/39597) oziroma 23. decembra 2005 (A/40796), je Grčija Komisijo zaprosila za podaljšanje roka za predložitev pripomb o odločitvi Komisije z dne 20. oktobra 2005.

(10)

Z dopisoma z dne 25. novembra 2005 in 12. januarja 2006 je Komisija odobrila podaljšanje zadevnega roka.

(11)

Z dopisom z dne 30. januarja 2006, evidentiranim 31. januarja 2006 (A/30817), je Grčija predložila dodatna pojasnila in zaprosila za tretje podaljšanje roka, ki ga Komisija ni odobrila.

(12)

S telefaksom z dne 14. februarja 2006, evidentiranim istega dne (A/31227), je Komisijo za podaljšanje roka za predložitev pripomb o odločitvi z dne 20. oktobra 2005 zaprosila tretja stranka, Zveza grških industrij. Z dopisom z dne 20. februarja 2006 je Komisija zavrnila odobritev tega podaljšanja, saj po njenem mnenju predpisani rok za predložitev pripomb, ki v skladu s členom 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 navadno ni daljši od enega meseca, zadostuje. Poleg tega stranka v svoji prošnji za podaljšanje roka ni navedla nobene posebne utemeljitve.

(13)

S telefaksom z dne 28. februarja 2006, evidentiranim istega dne (A32693), je Zveza grških industrij (FGI) kot zainteresirana tretja stranka predložila svoje pripombe.

(14)

Z elektronsko pošto z dne 6. aprila 2006, evidentirano istega dne (A/32693), ter z dopisoma z dne 16. junija 2006 in 26. oktobra 2006, evidentiranima 20. junija 2006 (A/34774) oziroma 30. oktobra 2006 (A/38658), je Grčija predložila dodatna pojasnila. V dopisu z dne 16. junija 2006 je Grčija sporočila, da je informacije, ki jih je poslala v dopisu z dne 6. aprila 2006, treba obravnavati v tem postopku in ne kot ločeno notifikacijo.

(15)

Nameni člena 2 grškega zakona 3220/2004 (v nadaljevanju „ukrep“ ali „shema“) so pospeševanje regionalnega gospodarskega razvoja v Grčiji, večje zaposlovanje in podjetništvo ter izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

(16)

Pravna podlaga sheme je grški zakon 3220/2004 „Ukrepi za razvoj in socialno politiko – objektivnost davčnega nadzora in druge določbe“ (5) (v nadaljevanju „zakon 3220/2004“), ki je začel veljati 28. januarja 2004, ko je bil objavljen v Uradnem listu Grške vlade (FEK A 15). Grški organi dodatno navajajo, da so ustrezni upravičeni stroški, intenzivnosti pomoči, upravičena podjetja in projekti določeni v zakonu 2601/1998 (6) o regionalnem razvoju (v nadaljevanju „zakon 2601/1998“).

(17)

Pomoč v obliki posebnega rezervnega sklada, oproščenega davkov, ki ga je ustanovil upravičenec, znaša do 35 % njegovega skupnega nerazdeljenega dobička v letu 2004. Poleg tega se lahko sklad ustanovi v višini do 50 % dobička iz leta 2003 po odbitku dobička iz leta 2002, ali če so podjetja v letu 2003 izvedla upravičeno naložbo, se lahko rezervni sklad ustanovi največ v višini te naložbe, vendar pa znesek ne sme preseči 35 % skupnega nerazdeljenega dobička v letu 2003. Pomoč se dodeli, ko grški davčni organi prejmejo davčno napoved upravičenca. To se je zgodilo v prvi polovici let 2004 in 2005. Sklad lahko uporabljajo podjetja iz člena 3 zakona 2601/1998 ne glede na to, katero kategorijo proračunskih knjig imajo ali kje so ustanovljena. Namen rezerve je izvajati naložbe, ki so najmanj takega obsega kot sklad, v treh letih po njegovi ustanovitvi.

(18)

Po preteku treh let od ustanovitve rezervnega sklada, oproščenega davkov, se celotni znesek rezerve za upravičene naložbe uporabi za povečanje kapitala podjetja in je oproščen davka na dohodek. Prvo leto triletnega obdobja morajo upravičenci vsaj tretjino posebnega rezervnega sklada porabiti za naložbe. Del sklada, ki se v treh letih ne uporabi za naložbe, se razglasi za pozen dodatni dohodek in obdavči v skladu s splošnimi davčnimi določbami s pribitkom zakonsko določenih obresti. Zakonsko določena obrestna mera za znesek, zapadel v plačilo, znaša vsaj 1 % na mesec, tj. vsaj 12 % na leto, in je tako precej višja od referenčne obrestne mere v višini 4,43 % za pomoč, dodeljeno v letu 2004, in 4,08 % za pomoč, dodeljeno v letu 2005 (7).

(19)

Da je podjetje upravičeno do sheme, mora biti dejavno v enem od 23 sektorjev, opredeljenih v členu 3 zakona 2601/1998. Prvi sektor, proizvodnja (8), vključuje proizvodnjo tekstilnih materialov, kovin in avtomobilov (9). Drugi sektorji so trajnostna energijska proizvodnja (10), razvoj uporabnih raziskav in tehnologije (11), storitve visoke tehnologije (12), razvoj programske opreme (13), kakovostne storitve (14), rudarstvo (15), kamnolomstvo in kamnoseštvo ter obdelava mineralov in marmorja (16), intenzivno kmetijstvo in ribištvo (17), kmetijske in živilskopredelovalne zadruge (18), pakiranje kmetijskih izdelkov in rib (19), razvoj mest (20), javna parkirišča (21), podjetja za tekoči plin in goriva (22), prevoz na oddaljena neobalna območja (23), velike mešane družbe (24), velike mednarodne trgovske družbe (25), trgovska podjetja (26), terapevtski in rehabilitacijski centri ter domovi za invalide (27), posebna turistična podjetja (28), samostani za ustanovitev mladinskih hotelov in kulturnih centrov (29), strojništvo (30), podjetja v zgradbah pod spomeniškim varstvom, s tradicionalno proizvodnjo ali imenom s poreklom (31). Podjetja, ki so dejavna v proizvodnem sektorju ter intenzivnem kmetijstvu in ribištvu, lahko shemo uporabljajo tudi za svoje dejavnosti zunaj Grčije (32). Mednarodna trgovska podjetja lahko shemo uporabljajo za svoje dejavnosti v Grčiji in zunaj Skupnosti (33).

(20)

V členu 3 zakona 2601/1998 je za vsak sektor določen tudi poseben niz odhodkov, ki jih je mogoče odvesti iz sklada. Do sheme so upravičena samo podjetja, ki izvajajo naložbe iz kategorije iz člena 3 zakona 2601/1998. Grški organi so potrdili, da ukrep velja za vsa podjetja, ustanovljena kjer koli v Grčiji, ne glede na to, ali so domača ali tuja ali nova ali stara.

(21)

Pomoč zadeva naložbe in poslovne stroške, ki so povezani s poslovnimi dejavnostmi, opredeljenimi v členu 3 zakona 2601/1998. Pri stroških za naložbe se ne razlikuje med začetnimi in nadomestnimi naložbami. Investicijski projekti se lahko pretežno nanašajo na:

(22)

Stroški poslovanja lahko pretežno vključujejo:

(23)

Davčna oprostitev se ujema s celoto davka na dobiček pravnih oseb, ki je dodeljen rezervnemu skladu. Stopnja davka na dobiček pravnih oseb, ki se uporablja, je 35 %. Vsaj tretjino rezerve je treba porabiti prvo leto po ustanovitvi, medtem ko je preostalo rezervo treba porabiti najpozneje v treh letih. Da bi izračunali največjo intenzivnost pomoči, se pomoč in odhodki diskontirajo na vrednost ob koncu prvega leta. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti, je referenčna obrestna mera in diskontna stopnja Skupnosti (72), ki je za Grčijo veljala v trenutku dodelitve pomoči ter je leta 2004 znašala 4,43 % in leta 2005 4,08 %. Največji mogoči intenzivnosti pomoči sta tako 37,05 % oziroma 36,89 % (73).

(24)

V zakonu 3220/2004 je izrecno izključena kumulacija s pomočjo, dodeljeno po zakonu 2601/1998. Grški organi so potrdili, da shem pomoči, ki bi podpirale iste upravičene stroške, ni.

(25)

Podjetja iz člena 3 zakona 2601/1998 lahko iz dobička, nastalega samo v letih 2003 in 2004, v skladu s členom 2 zakona 3220/2004 oblikujejo posebno rezervo, oproščeno davkov. Zakon ne omenja proračuna sheme, in če vzamemo, da je shema davčna ugodnost, skupni prihodki, ki se jim vlada odreka, niso omejeni ter so odvisni od prejšnjih dobičkov in upravičenih naložb, izvedenih v letih 2005–2007, in povezanih terjatev.

(26)

Komisija meni, da je nepriglašena shema pomoči državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Vključuje državna sredstva, upravičencem nudi ugodnosti, je selektivna in ima vpliv na trgovino. Ukrep pomeni nezakonito pomoč, ker je nov in se je izvajal brez predhodne priglasitve Komisiji.

(27)

Komisija je proučila shemo ob upoštevanju člena 87 Pogodbe ES in še zlasti, kadar se te določbe uporabljajo, v skladu s posebnimi pravili o državni pomoči. Komisija ima resne pomisleke glede tega, ali ukrep izpolnjuje merila katerega koli pravila, ki se uporablja, in zato o združljivosti ukrepa s skupnim trgom.

(28)

Kot zainteresirana tretja stranka je pripombe predložila Zveza grških industrij (v nadaljevanju „FGI“).

(29)

FGI je najprej navedla, da je Komisija z zavrnitvijo njene prošnje za podaljšanje roka za predložitev pripomb zelo omejila njene pravice.

(30)

Nato je FGI navedla, da je ukrep splošen in ni selektiven. Tudi če so nekateri vidiki ukrepa selektivni, je bil rezervni sklad, oproščen davkov, ustanovljen, da bi podprl posebne vrste stroškov za naložbe katerega koli podjetja, zato ga je treba šteti za splošen davčni ukrep.

(31)

Nato je FGI trdila, da je ukrep veljavna pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Po mnenju FGI zakon 3220/2004 zgolj prilagaja metodo za ustanovitev rezervnega sklada, ki je del sheme državne pomoči, določene z zakonom 2601/1998, ki jo je Komisija odobrila.

(32)

FGI meni, da je z zakonom 3220/2004 uvedena tehnična prilagoditev, tj. možnost oblikovanja rezerve, oproščene davkov, pred naložbo, ki konkretno ne vpliva na obseg, višino ali učinek sheme.

(33)

FGI tudi misli, da večja skupina upravičencev, večji proračun in višje naložbe, na katere se sklicuje Komisija, niso neposredne posledice spremembe metode oblikovanja rezerve.

(34)

Tudi če bi bilo druge spremembe, ki so uvedene z zakonom 3220/2004, treba šteti za novo pomoč, bi jo bilo treba po mnenju FGI obravnavati kot neodvisno spremembo veljavne sheme pomoči. Tako bi bilo treba priglasiti samo nove zadevne določbe in se razvrstitev spremenjene sheme kot veljavne pomoči ne bi spreminjala (74).

(35)

FGI meni, da so razlogi Komisije v njeni odločitvi o sprožitvi postopka nejasni in dvoumni in da Komisija ni izpolnila svoje obveznosti navedbe razlogov za sprejetje v skladu s členom 253 Pogodbe ES, če je svojo odločitev sprejela na podlagi drugih dejavnikov.

(36)

FGI kritizira dejstvo, da v odločitvi o sprožitvi postopka ni obrazložen izračun intenzivnosti pomoči, ki bi omogočal primerjavo z intenzivnostjo pomoči po zakonu 2601/1998.

(37)

Tudi če Komisija meni, da bi bilo neodvisne spremembe treba priglasiti kot novo pomoč, bi morala po mnenju FGI njihovo združljivost oceniti posebej za vsakega posameznega upravičenca (75). Ob tem bi morala Komisija kot okvir, ki ga v tem postopku ni mogoče spremeniti, še zlasti upoštevati svojo prejšnjo odločitev o tem, da je zakon 2601/1998 združljiva pomoč.

(38)

Po mnenju grških organov dejstvo, da je bila preučevana pomoč uvedena z drugim zakonom in ne z zakonom 2601/1998, v skladu s sodno prakso Sodišča (76) ni zadosten razlog za to, da bi jo lahko imenovali nova pomoč.

(39)

Grčija trdi, da s členom 2(2) zakona 3220/2004 ni spremenjen čas, v katerem je izvedena naložba.

(40)

Poleg tega Grčija navaja, da sprememba časa, v katerem podjetja ustanovijo rezervni sklad, ni neposredno povezana s povečanjem števila upravičencev.

(41)

Po mnenju Grčije tudi ni neposredne povezave med širitvijo obsega upravičencev in izkrivljanjem konkurence.

(42)

Poleg tega se grškim organom zdi, da je podjetja, ki so upravičenci po zakonu 3220/2004, potrebno razdeliti v dve kategoriji:

(43)

Nazadnje Grčija trdi, da so razlogi, s katerimi Komisija ukrep, uveden z zakonom 3220/2004, opisuje kot novo pomoč, nejasni in neprimerni, kar je v nasprotju s členom 253 Pogodbe ES.

(44)

Po mnenju grških organov naložbe iz rezervnega sklada, oproščenega davkov, izpolnjujejo pogoje za vključitev v naslednje okvire dovoljene državne pomoči:

(45)

Pomoč podjetjem v težavah in izvozna pomoč sta izključeni, in tuja podjetja, ustanovljena v Grčiji, lahko uporabljajo zadevni ukrep.

(46)

Grški organi so v svoj odgovor vključili tudi osnutek zakonodajnega predloga o vključitvi ukrepa v veljavne okvire o državni pomoči. V njem predlagajo, da se rezervni skladi, oproščeni davkov, z veljavnostjo za nazaj obravnavajo kot državna pomoč in da se ustanovi nacionalni organ, ki bi naknadno preučil skladnost vsakega posameznega primera s pravili Skupnosti o državni pomoči.

(47)

Kot pravijo grški organi, je 3 315 podjetij prejelo znesek, nižji od 100 000 EUR, zato se ti primeri lahko obravnavajo kot del sheme de minimis. Glede preostalih 320 podjetij se je začelo preučevanje vsakega posameznega primera, ki še vedno traja.

(48)

Na podlagi že opravljenih pregledov pomenijo naložbe, ki bi po mnenju grških organov lahko izpolnjevale RAG:

(49)

Grški organi menijo, da bi bila negativna odločitev in posledično povračilo pomoči za državo katastrofalna. Grški organi so predlagali, da bi Komisija v skladu s sodno prakso SES izjemoma lahko upoštevala nesprejemljive finančne posledice svoje sodbe in omejila njene posledice (86).

(50)

Komisija meni, da preučevani ukrep izpolnjuje vse štiri kumulativne pogoje, da se lahko šteje za pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, kot je tudi natančneje obrazloženo v sporočilu Komisije o uporabi pravil glede državne pomoči pri ukrepih v zvezi z neposredno obdavčitvijo ustvarjenega dohodka (87).

(51)

Skladno s sodno prakso Sodišča ukrep, s katerim organi nekaterim podjetjem odobrijo davčno oprostitev, zaradi katere so, čeprav ne vključuje prenosa državnih sredstev, osebe, za katere oprostitev velja, v ugodnejšem finančnem položaju kot drugi davkoplačevalci, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (88).

(52)

Prvič, ukrep vključuje državna sredstva, saj se Grčija odreka davčnim prihodkom, ki ji pripadajo.

(53)

Drugič, ukrep daje upravičencem ugodnost, saj jim omogoča, da do 35 % dobička za leto 2004 (finančno leto 2005) in do 50 % dobička za leto 2003 (finančno leto 2004), ki jim ostane po odbitku dobička iz leta 2002 (finančno leto 2003), porabijo za ustanovitev rezervnega sklada, oproščenega davkov. Dejstvo, da del dobička upravičencev ni obdavčen, jih razbremenjuje stroškov, ki jih morajo praviloma poravnati iz svojega proračuna. Če se rezervni sklad ne uporabi in se za odloženo plačilo davka ne obračunajo obresti ali se obračunajo obresti, nižje od referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj Skupnosti, ki veljajo za Grčijo, razlika med davčnim dolgom, vključno z obrestnimi referenčnimi obrestmi, in dejanskim zneskom, ki ga je treba plačati, prav tako pomeni ugodnost.

(54)

Rezervni sklad, ki ni bil uporabljen, se v skladu z grško zakonodajo obdavči po zakonsko določeni obrestni meri. Zakonsko določena obrestna mera za znesek, zapadel v plačilo, znaša vsaj 1 % na mesec, kar je vsaj 12 % na leto, in je tako precej višja od referenčne obrestne mere v višini 4,43 % za pomoč, dodeljeno v letu 2004, in 4,08 % za pomoč, dodeljeno v letu 2005 (89). Zato davčni prihodki, ki se jim je odrekla država in so bili vloženi v sklad ter so obdavčeni po zakonsko določeni obrestni meri, ne pomenijo ugodnosti in zato ne izpolnjujejo pogojev za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, saj niso ugodnejši od posojila po tržnih pogojih, za katera se podjetjem, ki niso v težavah, obrestna mera določi skladno s sporočilom Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (90) in je enaka referenčni obrestni meri, ki se ji po možnosti prišteje 400 osnovnih točk ali več, če odgovornost ni zavarovana.

(55)

Tretjič, ukrep je selektiven, saj daje prednost samo podjetjem, ki opravljajo poslovne dejavnosti iz člena 3 zakona 2601/1998. Do ukrepa so upravičena samo podjetja iz sektorjev, ki so na seznamu, ne pa tudi podjetja iz sektorjev, ki niso bili vključeni na seznam. Poleg tega morajo v skladu s členom 3 zakona 2601/1998 nekateri sektorji, da postanejo upravičeni do ugodnosti, sprejeti sekundarno zakonodajo. Kot pravijo grški organi, taka sekundarna zakonodaja ni bila sprejeta. Nazadnje, za vsak sektor velja poseben seznam upravičenih dejavnosti, kar pomeni, da so podjetja iz različnih sektorjev do ukrepa upravičena v različnem obsegu. Zato je ukrep selektiven celo znotraj sektorjev, ki so našteti v členu 3 zakona 2601/1998. Trditev grških organov in tretje stranke, da je ta shema splošen davčni ukrep, je zato neutemeljena.

(56)

Četrtič, ukrep vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami. Ker ukrep daje prednost upravičencem, lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenčnost. Poleg tega so dejavnosti iz člena 3 zakona 2601/1998 dejansko predmet trgovine znotraj Skupnosti. Zato ni izključeno, da upravičenci do ukrepa ne bodo nadaljevali gospodarske dejavnosti, ki vključuje trgovino med državami članicami. Zato shema pomoči lahko vpliva na trgovino in izkrivlja konkurenco.

(57)

Iz zgoraj navedenega sledi, da je zadevni ukrep shema državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ne sme se pozabiti niti na to, da je Komisija za zakon 2601/1998, na katerega se sklicujejo grški organi, že menila, da je shema državne pomoči, vendar ga je razglasila za združljivega (91).

(58)

V skladu s členom 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 „nezakonita pomoč“ pomeni novo pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 93(3) [zdaj 88(3)] Pogodbe. V skladu s členom 1(c) iste uredbe „nova pomoč“ pomeni vsako pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči.

(59)

V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča je treba spremembo veljavne pomoči obravnavati kot novo pomoč, prvotna shema pa se v novo shemo pomoči spremeni samo, kadar sprememba vpliva na njeno dejansko vsebino. Vsebinske spremembe veljavne sheme ni, kadar je novi element mogoče jasno ločiti od prvotne sheme (92).

(60)

Vendar pa ta ukrep pomeni nekatere bistvene postopkovne in materialne razlike.

(61)

Prvič, ta ukrep je bil ne samo zamenjava veljavnih ukrepov, ampak nov samostojni ukrep, saj ni odpravil ali zamenjal nobenega prejšnjega ukrepa. Poleg tega se ukrepi niso uporabljali naknadno.

(62)

Grški organi so, kot je omenjeno zgoraj, potrdili, da je bistveni cilj določb člena 2 zakona 3220/2004 dopolniti zakon 2601/1998, ki ga je Komisija leta 1999 v primeru NN 59/A/1998 v skladu s smernicami RAG (93) odobrila kot nacionalni sistem za regionalni razvoj. Opozoriti je treba, da je bil zakon 2601/1998 februarja 2005 razveljavljen. Kljub temu Komisija ugotavlja, da je ta ukrep nova pomoč.

(63)

Prvič, zakon 3220/2004 velja za vrsto projektov v številnih sektorjih. Sklicuje se na seznam upravičenih sektorjev in projektov iz člena 3 zakona 2601/1998. Vendar pa v njem ni izrecno navedeno, da spreminja zakon 2601/1998. Poleg tega sta ti določbi veljali vzporedno, saj je zakon 3220/04 začel veljati 28. januarja 2004, ukrep pomoči po zakonu 2601/1998 pa je prenehal veljati 23. decembra 2004, medtem ko je bil zakon 2601/1998 razveljavljen februarja 2005. Čeprav se obdobja, v katerih so bili v skladu z obema shemama ustanovljeni skladi, niso prekrivala, pa so se prekrivala obdobja uporabe ukrepov, saj sta oba zakona veljala za dobiček iz let 2003 in 2004. Dejstvo, da sta se oba ukrepa uporabljala vzporedno, kaže, da eden od ukrepov ni spremenil ali nadomestil drugega. Zato ta ukrep trenutno ni samo nadomestilo ali nadaljevanje ukrepa, odobrenega v primeru NN 59/A/1998 (94), ampak pomeni ločeno shemo pomoči.

(64)

Drugič, spremenjen je bil postopek za dodelitev pomoči, kar vpliva na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, da dobijo pomoč.

(65)

V skladu z zakonom 2601/1998 je bilo treba prošnjo za pomoč nasloviti na grške organe, ki so morali pred dodelitvijo pomoči ugoditi prošnji. Odločba o odobritvi zakona 2601/1998 (95) grške organe zavezuje, da preverijo omejitve glede kumulacije in kombinacije pomoči, upoštevanje okvira R&R iz leta 1996, okoljskih smernic iz leta 1994, izključitev opreme za prevoz v transportnem sektorju in izključitev izvozne pomoči. Poleg tega so imeli organi po prejemu prošnje dolžnost in možnost preveriti ta vprašanja.

(66)

V skladu z zakonom 3220/2004 je bilo oblikovanje posebne davkov oproščene rezerve dovoljeno neposredno na podlagi določb o davku na dohodek, ne da bi moral upravičenec grškim organom predložiti posebne podatke o upravičenih dejavnostih. Grški organi tudi niso imeli možnosti zavrniti pomoči na podlagi svojih obveznosti v postopku, ki se je končal z odobritvijo pomoči, dodeljene po zakonu 2601/1998.

(67)

V skladu z odločbo o odobritvi zakona 2601/1998 so morali grški organi potrditi konec naložbe, preden so podjetja lahko oblikovala neobdavčeni rezervni sklad. Upravičenci so morali tako najprej uporabiti svoja finančna sredstva, šele nato pa so bili upravičeni do pomoči. Zakon 3220/2004 ne vsebuje podobne obveznosti.

(68)

Glede utemeljitve grških organov, da je bilo vsaj v nekaterih primerih pomoč mogoče dobiti po zakonu 2601/1998, je treba pripomniti, da ta utemeljitev ni pomembna, saj je bil postopek za novi ukrep drugačen in lažji ter so bila merila za prejem pomoči in ugodnosti pomoči za vse morebitne upravičence manj stroga.

(69)

Prvič, v skladu z odločitvijo Komisije v primeru NN 59/A/1998 (96) po zakonu 2601/1998 je bila do pomoči upravičena samo prvotna naložba, edina izjema je bila pomoč za tekoče poslovanje za preselitev na industrijska območja, medtem ko je po zakonu 3220/2004 mogoče dodeliti pomoč za tekoče poslovanje tudi za nadomestno naložbo in drugo pomoč za tekoče poslovanje za katero koli upravičeno dejavnost. V skladu z zakonom 2601/1998 je moralo podjetje naložbo, za katero je prejelo pomoč, obdržati pet let, medtem ko je v členu 2(9) zakona 3220/2004 zahtevano samo, da podjetje investicijsko blago ali osnovna sredstva iz člena 2(2) obdrži tri koledarska leta.

(70)

Poleg tega so bile v skladu z zakonom 2601/1998 mogoče štiri oblike pomoči:

(71)

V zakonu 3220/2004 niso predvidene prve tri oblike pomoči iz zgornjih odstavkov 70(a), (b) in (c). Poleg tega je neobdavčene rezerve mogoče porabiti za vse upravičene odhodke v višini do 100 %, ne glede na področje in višino upravičenih stroškov za naložbe.

(72)

Drugič, v primerjavi z rokom odhodkov za upravičene dejavnosti se je spremenilo obdobje, v katerem se ustanovi davkov oproščeni sklad. Po zakonu 2601/1998 je bilo davkov oproščene rezervne sklade mogoče ustanoviti v letu odhodkov za upravičeno dejavnost ali do deset let pozneje. Po zakonu 3220/2004 pa bi se skladi lahko ustanovili eno do tri leta pred odhodki za upravičeno dejavnost. Novi ukrep je zaradi denarnega toka dosti ugodnejši, saj podjetjem omogoča, da davčno oprostitev uporabljajo pred naložbo. Poleg tega ukrep deluje tako, da različno vpliva na možnosti upravičencev, da se začno ukvarjati z upravičenimi projekti. Število upravičencev do nove sheme se lahko poveča zaradi tistih podjetij, ki v skladu s prejšnjim ukrepom niso bila dovolj likvidna, da bi vnaprej financirala svoje projekte, kar pa so lahko storila, ko so bila v skladu z novim zakonom oproščena davkov. V zvezi s tem ni pomembno, ali so se celotni proračun za pomoč ali ugodnosti za nekatera podjetja povečali. Za ugotovitev, da je ukrep nova pomoč, zadostuje dejstvo, da so, gledano v celoti, skupni pogoji za novi ukrep manj restriktivni.

(73)

V svojih pisnih pripombah se grški organi močno opirajo na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 9. avgusta 1994 v zadevi C-44/93 Namur Les Assurances du credit  (97). V tem primeru je Sodišče razsodilo, da se dejstvo, da lahko ukrep v hipotetičnih primerih povzroči povečanje proračuna za pomoč, ne sme obravnavati kot znak za to, da je ukrep nova pomoč, če je pomoč dodeljena v skladu s predhodnimi zakonskimi določbami, ki so ostale nespremenjene. Komisija meni, da ta analiza jasno kaže, da so določbe zakona 3220/2004 precej drugačne od določb zakona 2601/1998. Skladno s tem Komisija meni, da sodba za ta primer ni pomembna.

(74)

Grški organi tudi trdijo, da širitev obsega upravičencev ne izkrivlja konkurence. Vendar pa lahko v skladu z dobro uveljavljeno sodno prakso Sodišča in prakso Komisije vsaka državna pomoč v sektorjih, v katerih vlada konkurenca, povzroči izkrivljanje konkurence. Zato jo je treba priglasiti Komisiji, da ta oceni združljivost take pomoči.

(75)

Nazadnje, v nasprotju s trditvijo grških organov, da so utemeljitve Komisije iz njene odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave nejasne in neprimerne, je treba pripomniti, da je Komisija v svoji odločitvi navedla dva razloga, zaradi katerih je menila, da je ukrep nova pomoč: (1) drugačna zakonska podlaga in (2) drugačen instrument, ki uporablja drugačen časovni okvir ustanovitve sklada in bi zato lahko drugače vplival na notranji trg. Komisija je navedla tudi primer: instrument je omogočil večjo skupino upravičencev in povečanje proračuna. Komisija meni, da je bila taka navedba razlogov za zadevni primer primerna, saj je z njo jasno in nedvoumno razkrila svoje razloge tako, da so jih osebe, na katere je naslovila svojo odločitev, iz nje lahko razbrale.

(76)

Komisija meni, da so bili na podlagi zgornje analize ugotovljeni številni kazalniki, ki kažejo, da je shemo, določeno z zakonom 3220/2004, treba ustrezno obravnavati kot novo shemo pomoči. Zlasti je shema, ki je določena s tem zakonom, nekaj časa obstajala hkrati s shemo, ki je določena z zakonom 2601/1998, v njej pa so določeni drugačni pogoji in postopek za dodelitev pomoči.

(77)

Vendar pa je, tudi če bi se zakon 3220/2004 lahko obravnaval kot sprememba prejšnje sheme, jasno, da so spremembe, ki jih uvaja ta zakon, vsebinske, saj vplivajo na oceno združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom (98) in niso samo formalne ali upravne. Poleg tega spremembe veljajo za vse upravičence in upravičene dejavnosti. Zato je nova shema v celoti spremenila instrument pomoči in je tako ni mogoče jasno ločiti od veljavne pomoči.

(78)

V nasprotju s trditvami grških organov zato ukrep v celoti pomeni novo pomoč.

(79)

Grški organi pred izvajanjem ukrepa tega niso priglasili in so ga začeli izvajati v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES. Zato je ukrep nezakonita pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe sveta (ES) št. 659/1999.

(80)

Ob ugotovitvi, da shema vključuje državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba ugotoviti, ali je ukrep združljiv s skupnim trgom.

(81)

Komisija je preučila shemo ob upoštevanju člena 87 Pogodbe ES in še zlasti, kadar se te določbe uporabljajo, na podlagi:

Pomoč je bila ocenjena v skladu s predpisi, ki so se uporabljali ob njeni dodelitvi.

(82)

Med predhodno preiskavo so grški organi dali številne izjave o omejitvi pri dodelitvi pomoči, s katerimi so poskušali ublažiti pomanjkljivosti združljivosti s smernicami RAG. Med drugim so se zavezali, da bodo upoštevali Večsektorski okvir za velike investicijske projekte in pomoči ne bodo dodelili podjetjem v težavah. Vendar pa upravičencem ugodnost daje neposredno zakon, ne da bi bilo potrebno izpolnjevanje kakšnega dodatnega pogoja ali upravna presoja. Samo nekaj sektorjev in projektov, ki se podpirajo, za svojo učinkovitost zahteva sekundarno zakonodajo. Razen v tistih okoliščinah, v katerih je treba sprejeti sekundarno zakonodajo, se zdi, da grški organi davkoplačevalcem ne morejo naložiti nobenih obveznosti, s katerimi bi uveljavljali svoje zakonsko priznane pravice. Zato se te obveznosti pri oceni ukrepa ne morejo upoštevati.

(83)

Komisija ne more sprejeti utemeljitev grških organov in tudi ne utemeljitev FGI (108). Zlasti glede utemeljitve grških organov, da je pomoč podjetjem, ki so bila do ustanovitve davkov oproščenega rezervnega sklada upravičena že v skladu s prejšnjo shemo, veljavna pomoč, Komisija opozarja, da upravičenost do veljavne sheme ne upravičuje pomoči nove sheme. Grški organi so v svojem odgovoru na odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave predlagali ustanovitev nacionalnega organa, ki bi naknadno preučil skladnost vsakega posameznega primera s pravili Skupnosti o državni pomoči. Komisija odgovarja, da je preučevanje združljivosti te pomoči njena posebna pravica, zato tega predloga ne more sprejeti.

(84)

Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (109) (v nadaljevanju „Uredba de minimis“) se za shemo ne more uporabljati v celoti. Zakon ne vsebuje določbe, s katero bi se višina pomoči, ki jo lahko prejme upravičenec, omejila na 100 000 EUR (110). Poleg tega nista upoštevani določbi člena 3 Uredbe (ES) št. 69/2001 o kumulaciji in spremljanju.

(85)

Posebne določbe za de minimis pomoč v ribiškem in kmetijskem sektorju so določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (111). Ta uredba je začela veljati 1. januarja 2005 in velja za pomoči, dodeljene pred njenim začetkom veljavnosti, če posamezne pomoči izpolnjujejo vse pogoje iz členov 1 in 3 Uredbe.

(86)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1860/2004 je navedeno, da pomoč, dodeljena za kmetijske ali ribiške izdelke, ki ne presega zgornje meje 3 000 EUR na upravičenca v katerem koli obdobju treh let, v najvišjem znesku, ki je določen za posamezno državo članico (za Grčijo znesek za kmetijske izdelke znaša 34 965 000 EUR oziroma 2 036 370 EUR za ribiške izdelke), ni državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, če ni določena na podlagi cene ali količine izdelkov, danih na trg, ali povezana z izvozom (vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo) ali odvisna od uporabe domačih izdelkov v breme uvoženih izdelkov. Znotraj sheme, ki jo določa zakon 3220/2004, se pomoči, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, ne šteje za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(87)

Zakon ne vsebuje določbe, s katero bi se višina pomoči, ki jo lahko prejme upravičenec, omejila na 3 000 EUR ali bi omejila največjo višino de minimis pomoči za Grčijo. Poleg tega nista upoštevani določbi člena 3 Uredbe (ES) št. 1860/2004 o kumulaciji in spremljanju.

(88)

Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (112) se lahko v skladu s členom 5(1) Uredbe uporablja za transportni sektor in podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih izdelkov, če pomoč izpolnjuje vse pogoje, določene v členih 1 in 2. V skladu s tema dvema členoma je treba višino pomoči, ki jo lahko prejme upravičenec, omejiti na najvišje upravičene zneske, določene v členu 2(2), tj. 200 000 EUR za podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih izdelkov, in 100 000 EUR za podjetja, ki delujejo v transportnem sektorju. Poleg tega ta uredba izključuje podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih izdelkov,

Nazadnje je treba izključiti tudi pomoči za nabavo vozil za cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo.

(89)

Zakon ne vsebuje določbe, s katero bi bila omejena višina pomoči, ki jo lahko prejme upravičenec. Poleg tega nista upoštevani določbi člena 1 in 2 Uredbe (ES) št. 1998/2006.

(90)

Iz tega sledi, da shema ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa Uredba.

(91)

Ukrep je treba najprej preučiti na podlagi smernic RAG. Primarna proizvodnja kmetijskih izdelkov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi, ribiški sektor in premogovništvo so izključeni s področja uporabe smernic RAG. V skladu s tem ukrepom pa je kmetijska proizvodnja v dveh sektorjih, intenzivnem kmetijstvu in ribištvu, ter kmetijska proizvodnja kmetijskih in živilskopredelovalnih zadrug upravičena do pomoči. Poleg tega se premogovništvo lahko finančno podpre v okviru sektorjev rudarstvo, kamnolomstvo in kamnoseštvo ter obdelava mineralov ali marmorja. Zato se pomoč v teh sektorjih nikakor ne more upravičiti na podlagi smernic RAG.

(92)

Na podlagi smernic RAG se lahko pomoč pod različnimi pogoji dovoli za začetno naložbo in višje stroške poslovanja. Iz zakona ni jasno, katero od obeh meril bi se lahko uporabljalo.

(93)

Prvič, v skladu s točko 4.4 smernic RAG se mora začetna naložba nanašati na osnovna sredstva, povezana z ustanovitvijo nove ustanove, širitvijo obstoječe ustanove ali začetkom nove dejavnosti ali nakupom ustanove, ki je bila zaprta ali bi bila zaprta, če ne bi bila kupljena, in ne pripada podjetju v težavah. Po mnenju Komisije upravičeni odhodki za naložbe na podlagi tega ukrepa ne izpolnjujejo pogojev te opredelitve in zato tudi ne pogojev za začetno naložbo. Nadomestna naložba ni izključena iz upravičenih investicijskih projektov, na primer, če se projekti nanašajo na prevozna sredstva znotraj večjega območja tovarne ter za uslužbence, računalnike, pohištvo in opremo, zemeljska dela v rudarstvu ali rabljene tovornjake. Naložbe v zgradbe in opremo, namenjeno za nastanitev in socialne potrebe zaposlenih, se ne zdijo produktivne. V sektorju prevoza na neobalna nedostopna oddaljena območja projekti, povezani z opremo za prevoz, vključujejo opremo za prevoz v standardni osnovi, kar je v nasprotju s smernicami RAG (113). Nakup programske opreme in nadaljnji razvoj programske opreme do 60 % celotne naložbe poleg standardne osnove presega mejo 25 % naložb v nematerialna sredstva. Tudi drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se programska oprema lahko vključi med upravičene stroške, niso določeni (114). Poleg tega razvoj programske opreme, ker pomeni tekoče poslovanje v sektorju razvoja programske opreme, izpolnjuje pogoje za stroške poslovanja v tem sektorju. V skladu s členom 3(2) zakona 2601/1998 se pomoč za naložbe lahko dodeli tudi za dejavnosti zunaj Grčije. Vendar pa je to v nasprotju s smernicami RAG.

(94)

Poleg tega največja intenzivnost pomoči, ki za ta ukrep znaša do 37,05 % in 36,89 % upravičenih stroškov za leti 2004 oziroma 2005, presega največje intenzivnosti pomoči, določene v karti regionalnih pomoči za Grčijo (115). Zlasti se zdi, da bodo zgornje meje intenzivnosti pomoči na območjih A in B grške karte regionalnih pomoči lahko presežene za projekte v skladu s členom 5 zakona 2601/1998 (tj. 35 %), katere koli projekte, ki so sofinancirani v skladu z okvirom podpore Skupnosti (116) (tj. 35 %), in druge projekte (regionalna pomoč ni predvidena za območja A, 18,4 % je predvideno za območja B). Na območjih C in D bodo lahko presežene zgornje meje za turistične projekte (tj. 33,2 %) in druge projekte (35,1 %).

(95)

Ukrep ne vsebuje obveznosti ohranitve začetne naložbe za obdobje vsaj pet let, kot je določeno v točki 4.10 smernic RAG.

(96)

Drugič, pomoč za tekoče poslovanje v skladu s točko 4.15 smernic RAG je lahko izjemoma upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju, če je njena višina sorazmerna razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti. Vendar pa Komisija ni prejela takih podatkov in ima resne pomisleke glede tega, da lahko ta zelo široki ukrep, ki pokriva celotno ozemlje Grčije in številne široko opredeljene sektorje, reši posebne regionalne razvojne probleme.

(97)

Zato Komisija ugotavlja, da shema kot celota, ki ne upošteva obsega, opredelitve začetne naložbe in intenzivnosti pomoči, ni skladna na podlagi smernic RAG. Poleg tega ni bila nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi sheme, že od začetka povezana z zakonsko obveznostjo ohranitve začetne naložbe za obdobje vsaj pet let v regiji, ki prejema pomoč. Nobena posamezna pomoč za tekoče poslovanje ni bila upravičena že na samem začetku. Zato se nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi te sheme, ne more šteti za skladno na podlagi smernic RAG.

(98)

V skladu z okvirom MSF (2002) je treba priglasiti vse regionalne pomoči za naložbe, če predlagana pomoč presega največjo dovoljeno pomoč, ki jo je v skladu z znižano lestvico zgornjih mej za regionalno pomoč po okviru MSF mogoče prejeti za naložbo v višini 100 milijonov EUR. Ta ukrep ne izključuje pomoči za velike naložbe, ne vsebuje obveznosti priglasitve posameznih takih primerov in v takih primerih ne uporablja nižjega praga za pomoč.

(99)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev okvira MSF in tako ni skladen na podlagi okvira MSF. Poleg tega mora shema, da je lahko skladna na podlagi okvira MSF (2002), izpolnjevati pogoje smernic RAG. Kot je bilo prikazano v prejšnjem poglavju, shema teh pogojev ne izpolnjuje. Zlasti ni bila nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi sheme, od začetka povezana z zakonsko obveznostjo ohranitve začetne naložbe za obdobje vsaj pet let v regiji, ki prejema pomoč. Zato se nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi te sheme, ne more šteti za skladno na podlagi okvira MSF (2002).

(100)

Grški organi so pojasnili, da ukrep ni veljal za podjetja v težavah. Dejansko so ga lahko uporabljala samo dobičkonosna podjetja. Zato je skladnost te sheme na podlagi smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje izključena. Zato se nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi te sheme, ne more razglasiti za skladno na podlagi teh smernic.

(101)

Komisija je tudi ocenila, ali bi se za pomoč za nekatere projekte lahko ugotovilo, da je skladna na podlagi okoljskih smernic. Komisija je na podlagi okoljskih smernic lahko ocenila naslednje naložbe: naložbe v okoljske namene (117), uvedbo in prilagoditev okoljskih tehnologij, naložbe v obnovljive energetske vire, soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), varčevanje z energijo ter vzpostavitev in nadgradnjo naprav za recikliranje.

(102)

V skladu s točko 28 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti malim ali srednje velikim podjetjem v treh letih po sprejetju novih obveznih standardov Skupnosti. Ta shema pomoči ne povezuje z uvedbo novih standardov Skupnosti in ne opredeljuje jasno stroškov naložb.

(103)

V skladu s točko 29 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti, če to podjetjem omogoči, da dosežejo okoljske standarde, višje od standardov Skupnosti. Ta shema pomoči ne pogojuje z doseganjem standardov, višjih od standardov Skupnosti, in ne opredeljuje jasno stroškov naložb.

(104)

V skladu s točko 30 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti za prihranke energije. Ta shema ne opredeljuje jasno stroškov naložb.

(105)

V skladu s točko 31 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti za kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije, če je pretvorbena učinkovitost posebej velika. Ta shema pomoči ne pogojuje s posebej veliko pretvorbeno učinkovitostjo, ne opredeljuje jasno stroškov naložb in nujno ne upošteva ustreznih največjih intenzivnosti pomoči iz smernic.

(106)

V skladu s točko 32 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti za spodbujanje obnovljivih virov energije, če ni obveznih standardov Skupnosti. Vendar pa v tej shemi obnovljivi viri energije niso jasno opredeljeni, zato ni jasno, v kolikšnem obsegu se uporablja točka 32 smernic. Poleg tega shema ne opredeljuje jasno stroškov naložb in ni jasno, ali upošteva ustrezne največje intenzivnosti pomoči.

(107)

Tudi če bi bila naložba v skladu s to točko upravičena, Grčija ni pokazala, da upravičeni stroški izpolnjujejo pogoje iz točk 36 in 37 okoljskih smernic, ki opredeljujeta zadevne naložbe in upravičene stroške.

(108)

V skladu s točko 38 okoljskih smernic je pomoč mogoče dodeliti za sanacijo onesnaženih industrijskih predelov, kadar oseba, ki je odgovorna za onesnaženje, ni znana ali se ji stroški ne morejo naložiti. Ta shema pomoči ne pogojuje s tem, da mora biti oseba, ki je odgovorna za onesnaženje, neznana, ali s tem, da se ji stroški ne morejo naložiti.

(109)

V skladu s točko 39 okoljskih smernic je pomoč za naložbe mogoče dodeliti, če podjetje, ustanovljeno v mestnem okolju ali na območju v okviru programa Natura 2000, zakonito opravlja dejavnosti, ki povzročajo večje onesnaževanje, in se mora zaradi takšne lokacije preseliti na bolj primerno območje. Pri tem mora biti vzrok za spremembo lokacije varstvo okolja, spremembo je treba odrediti z upravno ali sodno odločbo, podjetje pa mora izpolnjevati najstrožje okoljske standarde, ki se uporabljajo na njegovi novi lokaciji. Intenzivnost pomoči je lahko največ 30 % upravičenih stroškov ali 40 % upravičenih stroškov za mala ali srednje velika podjetja. Upravičeni stroški so stroški, povezani z nakupom zemljišča ali gradnjo ali nakupom novega obrata enake zmogljivosti, kot je bila zmogljivost zapuščenega obrata, brez kakršnih koli ugodnosti, ki so posledica preselitve. Kakršne koli prihranke stroškov ali ugodnosti, ki so posledica večje zmogljivosti v prvih petih letih delovanja, ali stroške tehnično primerljive naložbe, ki ne zagotavlja enake ravni varstva okolja, bi bilo treba odšteti od upravičenih stroškov pomoči za naložbe. Vendar pa ta shema ne predvideva takih znižanj upravičenih stroškov. Ta shema pomoči ne pogojuje z navedenimi omejitvami, tj. z obveznostjo preselitve in upravičenimi stroški. Shema ne upošteva največje intenzivnosti pomoči, ki za velika podjetja znaša 30 %. Poleg tega pri preselitvah ne izključuje pomoči za tekoče poslovanje.

(110)

Glede odhodkov za vzpostavitev in nadgradnjo naprav za proizvodnjo surovin in drugih materialov iz embalaže in že porabljenih izdelkov shema ne izključuje uporabe pomoči za recikliranje materialov iz virov, ki niso od upravičenca. To ni v skladu z načelom „onesnaževalec plača“, po katerem podjetje izvede naložbo, da izboljša svoje zapise o okolju in zmanjša svoje onesnaževanje (118). Zato se okoljske smernice ne uporabljajo za vzpostavitev in nadgradnjo naprav za recikliranje, ki se bodo uporabljale za recikliranje materialov iz virov, ki niso od upravičenca. Ker Komisija ni imela možnosti, da bi ta ukrep ocenila na podlagi okoljskih smernic, ga je ocenila neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES. V preteklosti je Komisija take primere ocenjevala po treh dodatnih merilih: (1) pomoč prvotnih onesnaževalcev ne sme razbremeniti njihovih obveznosti, ki jih imajo po pravu Skupnosti, (2) obdelani materiali v nasprotnem primeru ne bi bili zbrani ali bi bili obdelani do okolja manj prijazno, (3) projekti morajo biti inovativni, tj. uporabljena tehnologija mora biti „sodobnejša od stanja tehnike“ (119). V skladu s shemo pomoč za odhodke za vzpostavitev in nadgradnjo naprav za proizvodnjo surovin in drugih materialov iz embalaže in že porabljenih izdelkov ne izpolnjuje nujno treh zgoraj omenjenih dodatnih meril.

(111)

Poleg tega ni izključena dodelitev pomoči za tekoče poslovanje za uvedbo in prilagoditev okoljskih tehnologij. Ta pomoč bi bila lahko upravičena samo, če bi bila dodeljena za ravnanje z odpadki, varčevanje z energijo, obnovljivo energijo ali sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Pomoč bi morala izpolnjevati pogoje iz točk od 43 do 67 okoljskih smernic. Vendar pa na podlagi ukrepa pomoč za tekoče poslovanje ni dodeljena za opredeljene namene in ukrep tudi ne izpolnjuje ustreznih pogojev.

(112)

Komisija ima še vedno pomisleke, ki jih je imela ob sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe, zato sheme ne more razglasiti za združljivo.

(113)

Zato Komisija ugotavlja, da shema ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev okoljskih smernic ali člena 87(3)(c) Pogodbe ES, kot izhaja iz prakse Komisije, in zato ni skladna na podlagi okoljskih smernic in člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Poleg tega je Komisija preučila vse točke okoljskih smernic in svoje prakse v skladu s členom 87(3)(c) in ugotovila, da grški organi niso dokazali, da bi bila katera koli posamezna pomoč od svoje dodelitve skladna na podlagi teh smernic ali prakse Komisije v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES (120).

(114)

V skladu z zadnjo alineo člena 10.3 Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije z dne 30.12.2006 (121) je Komisija za oceno nezakonite državne pomoči uporabila veljavni okvir v času, ko je bila pomoč dodeljena, tj. okvir R&R (122).

(115)

Nekateri projekti so po možnosti povezani z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, zato jih je Komisija preučila tudi glede na okvir R&R. Med njimi so ustanovitev, dozidava ali posodobitev laboratorijev za uporabne raziskave, nadaljnji razvoj programske opreme, študije za uvajanje nove tehnologije, inovacije in inovativni prototipi ter registracija patentov.

(116)

Komisija ugotavlja, da pomoč za zgoraj omenjene projekte na pomembno področje uporabe okvira R&R lahko spada samo v obsegu, v katerem ti projekti vključujejo raziskovalne dejavnosti, kot so opredeljene v Prilogi I k okviru R&R. Poleg tega Komisija meni, da projekti ne pokrivajo izključno raziskav in razvoja, kot sta opredeljena v Prilogi I k okviru R&R. Iz besedila zakona izhaja, da ni nujno, da upravičeni stroški v skladu z ukrepom ustrezajo upravičenim stroškom v skladu z okvirom R&R.

(117)

Poleg tega je zgornja meja intenzivnosti pomoči, ki se na splošno uporablja za Grčijo in znaša 35 % (25 % osnovna intenzivnost + 10 % za območja iz člena 87(3)(a)), kadar se raziskovalni projekti ali razvoj patentov, za katere se prejema pomoč, nanašajo na predkonkurenčni razvoj, pri katerem se ne uporabljajo dodatne premije, presežena, saj je največja intenzivnost pomoči v skladu z ukrepom do 37,05 % za leto 2004 oziroma do 36,89 % za leto 2005. V skladu s pravili o državni pomoči stroški registracije patenta niso upravičeni do pomoči, če je prosilec veliko podjetje. V skladu s shemo pa velika podjetja lahko prejmejo pomoč za registracijo patentov.

(118)

Preden se pomoč dodeli velikim podjetjem, je treba ugotoviti in preveriti spodbujevalni učinek. Ta pogoj okvira R&R se je uporabljal za vse pomoči R&R velikim podjetjem, vključno z davčno pomočjo. Vendar pa shema ne predvideva, da se spodbujevalni učinek ugotavlja, preden se dodeli pomoč. Ker podjetja, ki so prejemala pomoč, niso bila zavezana, povečati obseg dejavnosti R&R, tudi dejstvo, da bi bila posledica pomoči v nekaterih podjetjih lahko povečanje obsega dejavnosti R&R, ne more upravičiti spodbujevalnega učinka, saj bi bila to lahko posledica zunanjih dejavnikov in ne pomoči.

(119)

Poleg tega v kmetijskem sektorju ni mogoče najti dokazov, da so izpolnjeni štirje pogoji iz Sporočila Komisije iz leta 1998 o spremembi Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (123).

(120)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev okvira R&R in tako ni skladen na podlagi tega okvira. Poleg tega nobena posamezna pomoč, ki je bila na podlagi te sheme dodeljena velikim podjetjem, od začetka ni bila pogojena s spodbujevalnim učinkom. Grški organi niso dokazali, da je bila katera koli posamezna pomoč od svoje dodelitve skladna na podlagi okvira R&R. Zato se nobena posamezna pomoč, dodeljena na podlagi te sheme, ne more šteti za skladno na podlagi okvira R&R.

(121)

Komisija je pomoč za usposabljanje, povezano z uvedbo sistemov za postopek avtomatizacije (124), usposabljanje za uporabo programske opreme (125) in drugo usposabljanje (126) ocenila na podlagi uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za usposabljanje.

(122)

Iz besedila zakona ni mogoče ugotoviti, ali upravičeni stroški v skladu z ukrepom ustrezajo upravičenim stroškom v skladu z uredbo o skupinskih izjemah pri pomoči za usposabljanje. Če je usposabljanje, za katero se prejema pomoč, posebno za to podjetje, je zgornja meja intenzivnosti pomoči za velika podjetja, ki znaša 35 % (25 % osnovna intenzivnost + 10 % za območja iz člena 87(3)(a)), lahko presežena, saj največja intenzivnost pomoči v skladu z ukrepom znaša do 37,05 % za leto 2004 oziroma 36,89 % za leto 2005.

(123)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne izpolnjuje navedenih pogojev uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za usposabljanje in ga tako ni mogoče šteti za skladnega na podlagi uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za usposabljanje.

(124)

Komisija ugotavlja, da ukrep ne predvideva razlikovanja pri višini pomoči ali upravičenih sektorjih in projektih na podlagi velikosti upravičenca. Zato se ukrep v celoti ne more šteti za skladnega na podlagi uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za mala in srednje velika podjetja. Vendar pa se lahko, kadar je pomoč na podlagi ukrepa dodeljena malim in srednje velikim podjetjem, kot so opredeljena v Prilogi I k uredbi o skupinskih izjemah pri pomoči za mala in srednje velika podjetja, uporabi uredba o skupinskih izjemah.

(125)

Za pomoč za naložbe malim in srednje velikim podjetjem v Grčiji, ki je na svojem celotnem ozemlju upravičena do regionalnih pomoči na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES, veljajo 15 % višje zgornje meje intenzivnosti pomoči, kot so zgornje meje v skladu s smernicami RAG. To velja za vse investicijske projekte iz odstavka 21 te odločbe, razen za naložbe v kmetijski sektor, naložbe v prevozna sredstva v transportnem sektorju (127) in naložbe, usmerjene v tujino (128). Zgornje meje intenzivnosti pomoči so kršene pri projektih z izjemo turizma, mehaničnih delavnic na območjih A in B grške karte regionalnih pomoči (za območja A regionalna pomoč ni predvidena, za območja B je predvidenih 18,4 % z dodatnimi 15 % za mala in srednje velika podjetja). Poleg tega je pogoj, da se uporabi tak višji prag, da naložba ostane v regiji prejemnika najmanj pet let. Vendar pa ukrep ne vsebuje tega pogoja. V transportnem sektorju stroški prevoznih sredstev in opreme za prevoz niso vključeni v upravičene stroške.

(126)

Za tuje neposredne naložbe zunaj Grčije se malim podjetjem pomoč lahko dodeli samo do zgornje meje intenzivnosti pomoči 15 % in do zgornje meje 7,5 % srednje velikim podjetjem. V skladu s sedanjim ukrepom pa sta lahko preseženi obe zgornji meji.

(127)

Mala in srednje velika podjetja so lahko upravičena do pomoči za študije za uvajanje nove tehnologije, študije za uvedbo postopka in certificiranje izdelkov, študije o organizaciji in trgih ter študije o upravičenosti do pomoči. Vendar pa v skladu z ukrepom ni treba, da te storitve opravijo zunanji svetovalci. Zato ni izključeno, da so take študije stalna ali občasna dejavnost, kar pa spada k običajnemu poslovanju.

(128)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne izpolnjuje navedenih pogojev uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za mala in srednje velika podjetja, in tako ni skladen na podlagi uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za mala in srednje velika podjetja.

(129)

V kmetijskem sektorju je potrebna analiza na dveh ravneh: za predelavo in trženje ter primarno proizvodnjo, kar pomeni, da je v obeh primerih ustrezna zakonodaja Skupnosti, ki jo je treba upoštevati, zakonodaja, ki se je uporabljala ob dodelitvi pomoči, tj. Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju „kmetijske smernice“) in Uredba komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (129).

(130)

Pri primarni proizvodnji so ustrezne določbe, ki jih je treba upoštevati na podlagi ukrepov, upravičenih stroškov in stroškov poslovanja, opredeljenih v zakonu 3220/2004, določbe točk 4.1, 13 in 14 kmetijskih smernic, ki obravnavajo prav pomoč za naložbe, pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih izdelkov ter pomoč za zagotavljanje tehnične podpore.

(131)

V skladu s točko 4.1 kmetijskih smernic so upravičeni stroški naložb lahko gradnja, pridobitev ali izboljšanje nepremičnin, novi stroji in oprema (vključno z računalniško programsko opremo) in splošni stroški (kot so honorarji za arhitekte, inženirje in svetovalce, študije izvedljivosti, pridobitev patentov in licenc) do 12 % zneska drugih navedenih stroškov. Razen za letne rastline je dovoljena pomoč za nakup rastlin. Stopnje pomoči, določene v isti točki, so 40 % upravičenih stroškov na „običajnih“ območjih in 50 % na območjih z omejenimi možnostmi, z dodatnimi petimi odstotki za mlade kmete, ki so naložbo izvedli v petih letih od ustanovitve.

(132)

Da so kmetije upravičene do pomoči, morajo izpolnjevati tudi minimalne okoljske standarde, standarde za ravnanje z živalmi in higienske standarde, naložbe pa morajo biti usmerjene na izdelke, za katere je mogoče najti normalne prodajne možnosti, skupna višina upravičenih stroškov pa ne sme presegati zgornje meje za skupno naložbo, upravičeno do podpore, ki jo je država članica določila v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (130).

(133)

Pri premestitvi kmetijskih poslopij se lahko predvidi več možnosti:

(134)

Kadar se naložbe izvajajo iz okoljskih razlogov, se stopnji pomoči 40 % ali 50 % na območjih z omejenimi možnostmi v skladu s točko 4.1.2.4 kmetijskih smernic lahko poveča za 20 ali 25 %, če je naložba večja od najmanjših veljavnih zahtev Skupnosti. V tem primeru mora biti povečanje omejeno na dodatne upravičene stroške, ki so potrebni, da se doseže zadevni cilj, in ne velja za naložbe, s katerimi se poveča proizvodno zmogljivost.

(135)

V skladu s točko 13 kmetijskih smernic pomoč za uvedbo postopka in certificiranje izdelkov ter s tem povezanih študij ne sme preseči 100 000 EUR na upravičenca v katerem koli obdobju treh let ali pri malih in srednje velikih podjetjih 50 % upravičenih stroškov, in sicer tiste vrednosti, ki je večja.

(136)

V skladu s točko 14 kmetijskih smernic pomoč za usposabljanje ne sme preseči 100 000 EUR na upravičenca v katerem koli obdobju treh let ali pri malih ali srednje velikih podjetjih 50 % upravičenih stroškov, in sicer tiste vrednosti, ki je večja. Poleg tega morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji: pomoč mora biti na razpolago vsem upravičencem na zadevnem območju in če storitve opravljajo skupine proizvajalcev ali podporne službe drugih kmetijskih organizacij, ne sme biti omejena na člane zadevne skupine ali organizacije in mora biti prispevek za upravne stroške skupine ali organizacije omejen na stroške opravljanja storitev.

(137)

Na podlagi informacij, ki so na razpolago Komisiji, se zdi, da intenzivnosti pomoči, izračunane za shemo (37,05 % za leto 2004 in 36,89 % za leto 2005), ne presegajo intenzivnosti pomoči, določenih v različnih točkah kmetijskih smernic, navedenih zgoraj, vendar pa ni mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz točk od 131 do 136 te odločbe, razen pri ukrepih premestitve, kadar določbe sheme izpolnjujejo predpise, opisane v točki 133. Zlasti

(138)

Komisija ima še vedno pomisleke, ki jih je imela ob sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe, zato sheme ne more razglasiti za združljivo.

(139)

Pomoči za predelavo in trženje kmetijskih izdelkov ureja točka 4.2 kmetijskih smernic, ki vsebuje dva niza predpisov:

(140)

V obravnavanem primeru se uporablja samo prvi niz predpisov, saj sheme, na podlagi katere so predvidene pomoči za predelavo in trženje kmetijskih izdelkov, Komisija ni odobrila, ampak ji nasprotuje.

(141)

Kot pri primarni proizvodnji Komisija ugotavlja, da intenzivnosti pomoči, izračunane za shemo, ne presegajo intenzivnosti pomoči, določenih v točki 4.2 kmetijskih smernic, vendar pa ni mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi zgornji pogoji iz prve alinee točke 139 te odločbe. Zlasti

(142)

Komisija ima še vedno pomisleke, ki jih je imela ob sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe, zato sheme ne more razglasiti za združljivo.

(143)

Zato z izjemo ukrepov za premestitev Komisija ugotavlja, da shema ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev kmetijskih smernic, in zato ni skladna na podlagi kmetijskih smernic. Poleg tega po ugotovitvah Komisije grški organi niso dokazali, da je katera koli posamezna pomoč od svoje dodelitve skladna na podlagi teh smernic ali prakse Komisije v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(144)

Do obravnavanega ukrepa so upravičena podjetja, ki se ukvarjajo z ribištvom in ribogojstvom. Projekti državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo so preučeni glede na Smernice za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo. Po začetku veljavnosti grškega zakona 3220/2004, s katerim je bila določena obravnavana shema pomoči, so se smernice 1. januarja 2005 spremenile. Zato je treba za pomoč, dodeljeno pred 1. novembrom 2004, uporabljati Smernice za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo iz leta 2001 (131). Veljavne Smernice iz leta 2004 (132) pa se uporabljajo za pomoč, dodeljeno po 1. novembru 2004.

(145)

Na splošno je treba opozoriti, da Komisija državne pomoči ne more razglasiti za združljivo, če ji zadevna država članica ne sporoči skupne višine pomoči na ukrep in intenzivnosti pomoči. Pri ocenjevanju sheme je treba upoštevati kumulativni učinek za prejemnika vseh državnih subvencij. Obravnavana shema ne zagotavlja takih podrobnosti in ne dopušča take ocene. Poleg tega obravnavana shema ne zagotavlja, da bo država članica preverila, ali upravičenec izpolnjuje pravila skupne ribiške politike.

(146)

V skladu z obema različicama smernic je dodelitev pomoči, ki prejemniku ne nalaga nobenih obveznosti, prepovedana. Te smernice poudarjajo izvajanje nadzora takih pomoči, zlasti pomoči, dodeljenih v obliki davčnih oprostitev. Ker država članica ni predložila informacij za oceno pomoči za ribištvo in ribogojstvo, jih mora Komisija obravnavati kot nezdružljive.

(147)

Pomoči za naložbe mora Komisija pregledati glede na različne vrste upravičencev (ribiče, ribogojstvo, predelavo in trženje). Vsako posamezno uporabo ukrepa je treba oceniti ločeno na podlagi podrobnih pogojev iz Smernic. Informacije iz sheme ne dopuščajo take ocene.

(148)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija člen 2 zakona 3220/2004 v obsegu, v katerem se nanaša na ribištvo in ribogojstvo, razglaša za nezdružljivega. Komisija ima še vedno pomisleke, ki jih je imela ob sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe, zato sheme ne more razglasiti za združljivo. Zato po ugotovitvah Komisije ugotovila, da grški organi niso dokazali, da je katera koli posamezna pomoč od svoje dodelitve skladna na podlagi teh smernic (133).

(149)

V tem primeru ni mogoče uporabiti nobene izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES, saj ukrep ni namenjen ciljem iz teh določb.

(150)

V skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES se kot združljiva s skupnim trgom lahko šteje pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Merila za oceno združljivosti v skladu s tem členom so prikazana v posebnih predpisih, ki so obravnavana zgoraj.

(151)

Glede člena 87(3)(b) Pogodbe ES obravnavana pomoč ni namenjena za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Grčije ali za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(152)

Člen 87(3)(d) Pogodbe ES se nanaša na pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. To se lahko nanaša na pomoč samostanom za gradnjo mladinskih hotelov in kulturnih centrov ter podjetjem v zgradbah pod spomeniškim varstvom, s tradicionalno proizvodnjo ali z imenom s poreklom za popravljanje in obnavljanje zgradb pod spomeniškim varstvom, naložbe v tradicionalne stroje ali certificiranje tradicionalnih izdelkov ali postopkov, ki se štejejo za naravno dediščino. Vendar pa Komisija nima podatkov o naravi teh dejavnosti kot kulturne dediščine, obsegu pomoči in njenem vplivu na trgovinske pogoje. Zato Komisija ne more skleniti, da so ti ukrepi skladni na podlagi člena 87(3)(d) Pogodbe ES.

(153)

Nazadnje je treba preveriti, ali se za pomoč lahko uporabi izjema iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki pravi, da se kot združljiva lahko šteje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Merila za oceno združljivosti v skladu s tem členom so prikazana v posebnih predpisih, ki so obravnavana zgoraj. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje pogojev iz posebnih predpisov, je treba podrobno utemeljiti, česar grški organi niso storili. Zato Komisija ne more skleniti, da so ti ukrepi skladni neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(154)

Ker za shemo pomoči kot celoto in za vse njene dele, razen premestitve kmetijskih poslopij v kmetijskem sektorju, ni mogoče uporabiti nobene izjeme iz Pogodbe, je Komisija sklenila, da shema pomoči ni združljiva s skupnim trgom, razen premestitve kmetijskih poslopij v kmetijskem sektorju in zanjo dodeljene pomoči na podlagi zgornje analize:

(155)

Posamezna pomoč, dodeljena na podlagi sheme, se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom:

(156)

Vse druge posamezne pomoči, dodeljene na podlagi sheme, je treba šteti kot nezdružljive s skupnim trgom.

(157)

V skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč.

(158)

Zahteva se lahko samo vračilo nezdružljive pomoči. Združljivost se ugotavlja za projekt, za katerega se prejema pomoč. Nato se ugotavlja, ali je bila pomoč ob dodelitvi glede na takrat veljavne predpise skladna na podlagi katerih koli pravil Skupnosti o državni pomoči ali veljavnih shem pomoči.

(159)

Ko Komisija odobri priglašeno pomoč, mora biti z ukrepom pomoči zagotovljeno izpolnjevanje vseh pogojev iz predpisov, ki se uporabljajo. Neizpolnjevanje posameznega pogoja pomeni nezdružljivost. Zato se ukrep nezakonite pomoči pri ocenjevanju združljivosti ne obravnava prednostno. Da se lahko sklene, da je pomoč združljiva, morajo biti za to od začetka izpolnjeni vsi materialni pogoji. To pomeni, da s poskusi določanja dodatnih pogojev retroaktivno ni mogoče doseči združljivosti ukrepa pomoči ob dodelitvi pomoči.

(160)

Samo za pomoč na podlagi de minimis uredb (ES) št. 69/2001 in št. 1860/2004, nekaterih določb uredbe o skupinskih izjemah pri pomoči za mala in srednje velika podjetja in usposabljanje ter nekaterih določb kmetijskih smernic bi se morda lahko štelo, da od dodelitve izpolnjuje vse materialne pogoje.

(161)

Glede navedb Grčije, naj Komisija omeji obseg vračila, saj bi to imelo nesprejemljive finančne posledice za Grčijo, Komisija ugotavlja, da lahko v skladu s sodno prakso Sodišča (134) država članica razlog absolutne nemožnosti uporabi samo v obrambi, zakaj ni vrnila pomoči. Vendar pa finančne težave ne pomenijo take absolutne nemožnosti.

(162)

Sodbe v primerih, ki jih navaja Grčija (135), se nanašajo na možnost morebitne omejitve veljavnosti sodbe Sodišča Evropskih skupnosti za nazaj z omejitvijo časovnih učinkov sodbe v izjemnih primerih, če je sodba povzročila resne gospodarske posledice, zlasti zaradi velikega števila pravnih razmerij, sklenjenih v dobri veri, in kadar so bile navedene prakse sprejete zaradi negotovosti določb Skupnosti.

(163)

Trditve Grčije za zadevni ukrep ne veljajo, saj je ukrep nepriglašen in zato neodobren ukrep državne pomoči. Olajševalne okoliščine iz sodne prakse, ki jo navaja Grčija (136), tj. delovanje v dobri veri in negotovost določb Skupnosti, zato upravičeno ne morejo veljati.

(164)

Glede mogoče dobre vere se upravičenci ne morejo sklicevati na dobro vero, kadar niso imeli pravno upravičenih pričakovanj za prejetje pomoči. V skladu z ustaljeno sodno prakso (137) lahko pravno upravičena pričakovanja glede zakonitosti pomoči povzročijo samo ustanove Skupnosti z odločbo o odobritvi ali tako, da ne ukrepajo proti nezdružljivemu ukrepu, čeprav bi morale. Iz postopka pa je razvidno, da je Komisija grškim organom svoje pomisleke glede združljivosti ukrepa sporočila takoj, ko je izvedela za ukrep, samo nekaj mesecev po začetku njegove veljavnosti. Nato je Komisija sprožila preiskavo. Zato se Grčija pri morebitnem vračilu ne more sklicevati na pravno upravičena pričakovanja. Poleg tega se za določbe Skupnosti o državni pomoči ne more trditi, da so negotove.

(165)

Komisija zato zavrača možnost Grčije, da se pri vračilu nezakonite pomoči sklicuje na omejitve ali izjeme –

(a)

seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč na podlagi sheme iz člena 1(1), in skupno višino pomoči, ki jo je prejel vsak upravičenec na podlagi sheme;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti za vračilo), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca;

(c)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izpolnjevanje te odločbe ter

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencem odrejeno vračilo pomoči.