9.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/87

(1)

Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (3), Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (4), Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5) in Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (6) zahtevajo, da revizijo letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov opravi ena ali več oseb, ki so pooblaščene za opravljanje takih revizij.

(2)

Pogoji za podelitev dovoljenja osebam, odgovornim za opravljanje obvezne revizije, so bili določeni v Osmi direktivi Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 o dovoljenjih za osebe, pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin (7).

(3)

Zaradi pomanjkanja usklajenosti pristopa do obvezne revizije v Skupnosti je Komisija v svojem sporočilu iz leta 1998 „Obvezna revizija v Evropski uniji: pot naprej“ (8) predlagala ustanovitev Odbora za revizijo, ki bi lahko oblikoval nadaljnje ukrepe v tesnem sodelovanju računovodske stroke in držav članic.

(4)

Na podlagi dela tega odbora je Komisija 15. novembra 2000 izdala Priporočilo o zagotavljanju kakovosti obvezne revizije v EU: minimalne zahteve (9) in 16. maja 2002 Priporočilo o neodvisnosti zakonitih revizorjev v EU: zbirka temeljnih načel (10).

(5)

Cilj te direktive je doseči visoko raven, čeprav ne popolno, uskladitve zahtev za obvezne revizije. Država članica, ki zahteva obvezno revizijo, lahko določi strožje zahteve, razen če je v tej direktivi določeno drugače.

(6)

Revizorske kvalifikacije zakonitih revizorjev, ki so pridobljene na podlagi te direktive, bi se morale šteti za enakovredne. Zato države članice ne bi mogle več vztrajati, da morajo večino glasovalnih pravic v revizijskem podjetju imeti revizorji z dovoljenjem države članice ali da mora imeti večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja dovoljenje države članice.

(7)

Obvezna revizija zahteva ustrezno znanje na področjih, kot so pravo družb, davčno in socialno pravo. To znanje bi bilo treba preskusiti, preden zakoniti revizor iz druge države članice pridobi dovoljenje.

(8)

Za zaščito tretjih oseb bi morali biti vsi revizorji in revizijska podjetja z dovoljenjem vpisani v javno dostopnem registru, ki vsebuje osnovne podatke o zakonitih revizorjih in revizijskih podjetjih.

(9)

Zakoniti revizorji bi se morali držati najvišjih etičnih standardov. Zato bi morali delovati v skladu s poklicno etiko, ki pokriva vsaj njihovo funkcijo zastopanja javnega interesa, neoporečnost in nepristranskost, strokovno usposobljenost in primerno skrbnost. Funkcija zastopanja javnega interesa zakonitega revizorja pomeni, da se na kakovost njegovega dela zanaša širša skupnost oseb in ustanov. Visoka kakovost revizije prispeva k urejenemu delovanju trgov z izboljšanjem neoporečnosti in učinkovitosti računovodskih izkazov. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s poklicno etiko kot minimalne standarde. Pri tem se lahko upoštevajo načela iz Kodeksa etike računovodskih strokovnjakov Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC).

(10)

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja spoštujejo zasebnost svojih strank. Zato bi jih morala zavezovati stroga pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, ki pa ne bi smela ovirati pravilnega izvajanja te direktive. Ta pravila o zaupnosti bi morala veljati tudi za vsakega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri določeni revizijski nalogi.

(11)

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morali biti pri opravljanju obveznih revizij neodvisni. Lahko obvestijo revidirani subjekt o zadevah, ki izhajajo iz revizije, toda morali bi se vzdržati sodelovanja v postopkih notranjega odločanja v revidiranem subjektu. Če se znajdejo v položaju, ko so nevarnosti za njihovo neodvisnost, celo po uporabi varoval za omilitev teh nevarnosti, prevelike, bi morali odstopiti od revizijskega posla ali pa ga zavrniti. Ugotovitev, da neki odnos ogroža revizorjevo neodvisnost, je lahko različna, če se nanaša na odnos med revizorjem in revidiranim subjektom ali če se nanaša na odnos med mrežo in revidiranim subjektom. Če določbe nacionalne zakonodaje določajo ali dopuščajo, da je zadruga v smislu člena 2(14) ali podoben subjekt kot v členu 45 Direktive 86/635/EGS član neprofitnega revizijskega subjekta, bi objektivna, razumna in informirana stranka ne mogla sklepati, da odnos, ki temelji na članstvu, ogroža neodvisnost zakonitega revizorja, pod pogojem, da ta revizijski subjekt ob izvajanju revizije v eni od svojih članic poskrbi, da revizorji, ki izvajajo revizijo, in tiste osebe, ki bi lahko vplivale na obvezno revizijo, ravnajo po načelu neodvisnosti. Primeri ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe so neposredni ali posredni finančni interes za revidirani subjekt in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo. Tudi višina honorarjev, prejetih od enega revidiranega subjekta, in/ali struktura honorarjev lahko ogrozita neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja. Vrste zaščitnih ukrepov za omilitev ali odstranitev te ogroženosti vključujejo prepovedi, omejitve, druge usmeritve in postopke ter razkritje. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morala zavrniti kakršno koli dodatno nerevizijsko storitev, ki bi lahko ogrozila njihovo neodvisnost. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe o neodvisnosti kot minimalne standarde. Ob tem bi Komisija lahko upoštevala načela iz zgoraj navedenega Priporočila z dne 16. maja 2002. Za določanje neodvisnosti revizorjev mora biti koncept „mreže“, v kateri delujejo revizorji, jasen. V tem oziru je treba upoštevati različne okoliščine, kot so primeri, v katerih lahko strukturo opišemo kot mrežo, ker je usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov. Merila za dokazovanje obstoja mreže se presojajo in tehtajo na osnovi vseh razpoložljivih dejanskih okoliščin, kot je na primer obstoj skupnih stalnih naročnikov.

(12)

V primerih samopregledovanja ali koristoljubja, kadar je to potrebno zaradi zaščite neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, bi se morala država članica in ne zakoniti revizor ali revizijsko podjetje odločiti, ali naj zakoniti revizor oziroma revizijsko podjetje odstopi od revizijskega posla ali ga zavrne. Vendar pa to ne bi smelo povzročiti položaja, v katerem bi imele države članice splošno dolžnost, da zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem preprečijo opravljanje nerevizijskih storitev za njihove naročnike revizije. Da se ugotovi, ali je primerno, da v primerih samopregledovanja ali koristoljubja zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zaradi zaščite neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ne bi smel izvajati obveznih revizij, bi bilo treba upoštevati, ali je revidirani subjekt javnega interesa izdal prenosljive vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (11).

(13)

Pomembno je zagotoviti stalno visoko kakovost vseh obveznih revizij, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti. Zato bi morale vse obvezne revizije potekati v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Ukrepe za izvajanje teh standardov v Skupnosti bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). Tehnični odbor ali skupina za revizijo bi morala pomagati Komisiji pri ocenjevanju tehnične ustreznosti vseh mednarodnih revizijskih standardov in bi morala vključevati tudi sistem javnih nadzornih organov držav članic. Da bi dosegli najvišjo stopnjo usklajenosti, lahko države članice predpišejo dodatne nacionalne revizijske postopke ali zahteve le, če to izhaja iz posebnih nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obvezne revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih ne vsebujejo sprejeti mednarodni revizijski standardi. Države članice lahko ohranijo dodatne revizijske postopke, dokler revizijski postopki ali zahteve niso vsebovani v naknadno sprejetih mednarodnih revizijskih standardih. Če bi sprejeti mednarodni revizijski standardi vseeno vsebovali revizijske postopke, izvajanje katerih bi povzročilo posebno pravno kolizijo z nacionalno zakonodajo zaradi posebnih nacionalnih zahtev v zvezi z obsegom obvezne revizije, lahko države članice izločijo del mednarodnih revizijskih standardov, ki so v koliziji, dokler so le-ti v koliziji, če se uporabljajo ukrepi iz člena 26(3). Vsak dodatek ali izločitev s strani držav članic mora prispevati k visoki stopnji verodostojnosti letnih računovodskih izkazov družb in koristiti javnemu interesu. Zgoraj navedeno pomeni, da lahko države članice na primer zahtevajo dodatno revizorjevo poročilo za nadzorni svet ali predpišejo druge zahteve na področju poročanja in revizije, ki temeljijo na nacionalnih pravilih o upravljanju družb.

(14)

Da bi Komisija sprejela mednarodni revizijski standard za uporabo v Skupnosti, mora biti le-ta sprejet na mednarodni ravni in nastati ob sodelovanju vseh zainteresiranih strank po jasnem, odprtem in preglednem postopku, prispevati k verodostojnosti in kvaliteti letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov ter koristiti splošnemu evropskemu interesu. Potrebo po sprejetju mednarodnega stališča o revizijskih postopkih kot dela standarda bi bilo treba za vsak posamezni primer oceniti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. Komisija bi morala zagotoviti, da je pred začetkom postopka sprejetja opravljen pregled, s katerim se preveri, ali so te zahteve izpolnjene, in poroča članom odbora, ustanovljenim s to direktivo, o rezultatih pregleda.

(15)

V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov je pomembna jasna opredelitev odgovornosti zakonitih revizorjev, ki revidirajo sestavne dele skupine. V ta namen bi moral biti revizor skupine v celoti odgovoren za revizijsko poročilo.

(16)

Za doseganje večje primerljivosti med podjetji, ki uporabljajo enake revizijske standarde, in izboljšanje zaupanja javnosti v revizijsko funkcijo lahko Komisija sprejme skupno revizijsko poročilo za revizijo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih na podlagi odobrenih mednarodnih revizijskih standardov, razen če je bil ustrezen standard za takšno poročilo sprejet na ravni Skupnosti.

(17)

Redni pregledi so dober način doseganja stalne visoke kakovosti obveznih revizij. Zato morajo biti zakoniti revizorji in revizijska podjetja podvrženi sistemu zagotavljanja kakovosti, ki je neodvisen od pregledanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Za uporabo člena 29 o sistemih zagotavljanja kakovosti lahko države članice zahtevajo, da se v primeru, ko imajo posamezni revizorji skupno politiko zagotavljanja kakovosti, upoštevajo le zahteve za revizijska podjetja. Države članice lahko organizirajo sistem zagotavljanja kakovosti na način, ki bo zahteval pregled zagotavljanja kakovosti vsakega revizorja vsaj vsakih 6 let. Glede na to bi moralo biti financiranje sistema zagotavljanja kakovosti brez neprimernih vplivov. Komisija bi morala biti pristojna za sprejem izvedbenih ukrepov v zvezi z organizacijo sistemov zagotavljanja kakovosti in v zvezi s financiranjem v primerih, ko je zaupanje javnosti v sistem zagotavljanja kakovosti močno omajano. Sisteme javnega nadzora držav članic bi se moralo spodbujati, da poiščejo usklajen pristop za izvajanje pregledov zagotavljanja kakovosti, da se zadevne stranke izognejo naložitvi nepotrebnih obremenitev.

(18)

Preiskave in ustrezne kazni prispevajo k preprečevanju in popravljanju neustreznega opravljanja obvezne revizije.

(19)

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja so odgovorni, da svoje delo opravijo z vso potrebno skrbnostjo, in bi zato morali biti odgovorni za finančno škodo, nastalo zaradi pomanjkanja potrebne skrbnosti. Vendar je lahko sposobnost revizorjev in revizijskih podjetij za pridobitev kritja poklicnega zavarovanja odvisna od tega, ali zanje velja neomejena finančna odgovornost. Komisija namerava proučiti te zadeve ob upoštevanju dejstva, da so ureditve odgovornosti držav članic lahko bistveno različne.

(20)

Države članice bi morale organizirati učinkovit sistem javnega nadzora za zakonite revizorje in revizijska podjetja na podlagi nadzora v matični državi. Ureditve javnega nadzora bi morale omogočiti učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti v zvezi z nadzornim delovanjem držav članic. Sistem javnega nadzora bi morale upravljati osebe, ki niso aktivni revizorji, vendar imajo potrebno znanje na področjih obvezne revizije. Ti neaktivni revizorji so lahko strokovnjaki, ki niso bili nikoli povezani s samim poklicem revizorja, ali bivši revizorji, ki so ta poklic opustili. Vendar pa lahko države članice dovolijo manjšini aktivnih revizorjev, da sodelujejo pri upravljanju sistema javnega nadzora. Pristojni organi držav članic bi morali medsebojno sodelovati, kadar je to potrebno za izvajanje nadzora nad zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji, katerim so podelili dovoljenja. Tako sodelovanje lahko pomembno prispeva k zagotavljanju stalne visoke kakovosti obveznih revizij v Skupnosti. Ker je pomembno zagotoviti učinkovito sodelovanje in usklajenost na evropski ravni med pristojnimi organi, imenovanimi s strani držav članic, imenovanje enega samega subjekta, odgovornega za zagotavljanje sodelovanja, ne sme vplivati na možnost vsakega posameznega organa, da neposredno sodeluje z drugimi pristojnimi organi držav članic.

(21)

Da se zagotovi skladnost s členom 32(3) o načelih javnega nadzora, se šteje, da ima neaktivni revizor znanje na področjih obvezne revizije zaradi preteklih delovnih izkušenj ali znanja vsaj enega predmeta iz člena 8.

(22)

Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje imenuje skupščina delničarjev ali članov revidiranega subjekta. Za zaščito neodvisnosti revizorja je pomembno, da mora biti njegova razrešitev mogoča le iz utemeljenih razlogov, ki jih je treba sporočiti organu ali organom, odgovornim za javni nadzor.

(23)

Subjekti javnega interesa so bolj vidni in pomembnejši z gospodarskega vidika, zato morajo za obvezne revizije njihovih letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov veljati strožje zahteve.

(24)

Revizijska komisija in učinkovit sistem notranjega kontroliranja prispevata k zmanjšanju finančnih in operativnih tveganj ter tistih tveganj, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, in izboljšujeta kakovost računovodskega poročanja. Države članice bi lahko upoštevale Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih ali nadzornih direktorjev družb, ki kotirajo, in o odborih nadzornega sveta (13), ki določa, kako naj bi se ustanovile in delovale revizijske komisije. Države članice lahko določijo, da naloge, dodeljene revizijski komisiji ali telesu, ki izvaja enakovredne naloge, lahko izvaja upravno ali nadzorno telo kot celota. Glede na dolžnosti revizijske komisije v skladu s členom 41 zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne bi smelo biti na noben način podrejeno komisiji.

(25)

Države članice se lahko tudi odločijo, da zahteva za revizijsko komisijo ne velja za subjekte javnega interesa, ki so kolektivna naložbena podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu. Ta možnost upošteva dejstvo, da kjer kolektivno naložbeno podjetje deluje le za namen združevanja sredstev, zaposlitev revizijske komisije ne bo vedno primerna. Računovodsko poročanje in s tem povezana tveganja niso primerljiva s tistimi drugih subjektov javnega interesa. Razen tega delujejo kolektivna naložbena podjetja za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in njihove družbe za upravljanje v strogo določenem zakonodajnem okolju ter jih upravljajo posebni mehanizmi, kot so kontrole, ki jih izvajajo njihovi skrbniki. Za tista kolektivna naložbena podjetja, ki niso usklajena z Direktivo 85/611/EGS (14), vendar so predmet enakih zaščitnih ukrepov, kot je predvideno v tej zadnji direktivi, se državam članicam v tem posebnem primeru dovoli, da jim omogočijo enako obravnavo kot kolektivnim naložbenim podjetjem, ki so usklajena s Skupnostjo.

(26)

Da se okrepi neodvisnost revizorjev subjektov javnega interesa, se morajo ključni revizijski partnerji, ki opravljajo revizijo teh subjektov, izmenjevati. Za organizacijo izmenjave bi morale države članice zahtevati zamenjavo enega ali več ključnih revizijskih partnerjev, ki imajo opravka z revidiranim subjektom, pri čemer omogočijo revizijskemu podjetju, s katerim so povezani ključni revizijski partnerji, da je še naprej zakoniti revizor tega subjekta. Kjer država članica oceni, da je za dosego zasledovanih ciljev to primerno, lahko ta država članica kot drugo možnost zahteva zamenjavo revizijskega podjetja brez poseganja v člen 42(2).

(27)

Medsebojna povezanost kapitalskih trgov narekuje potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti opravljenega dela revizorjev iz tretjih držav v zvezi s kapitalskim trgom Skupnosti. Zato bi morali biti zadevni revizorji registrirani, da so tako vključeni v preglede zagotavljanja kakovosti ter sistem preiskav in kazni. Odstopanja na podlagi vzajemnosti bi bilo treba omogočiti s poenotenim preverjanjem, ki ga v sodelovanju z državami članicami opravi Komisija. V vsakem primeru bi moral subjekt, ki je izdal prenosljive vrednostne papirje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, zmeraj pregledati revizor, ki je ali registriran v državi članici ali pod nadzorom pristojnih organov v tretji državi, iz katere prihaja revizor, če Komisija ali država članica potrdi, da ta tretja država izpolnjuje zahteve, enakovredne zahtevam Skupnosti na področju načel nadzora, sistemov zagotavljanja kakovosti ter sistemov preiskave in kazni kakor tudi vzajemnosti. Če ena država članica meni, da je sistem zagotavljanja kakovosti tretje države enakovreden njenemu, to še ne pomeni, da morajo druge države članice sprejeti to oceno, niti s tem ne vpliva na odločitev Komisije.

(28)

Zapletenost revizij mednarodnih skupin zahteva dobro sodelovanje pristojnih organov držav članic in tistih v tretjih državah. Zato bi morale države članice pristojnim organom tretjih držav prek pristojnih nacionalnih organov zagotoviti dostop do revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov. Da se zaščitijo pravice prizadetih strank ter da se hkrati olajša dostop do teh papirjev in dokumentov, bi morale države članice pristojnim organom tretjih držav, ki prejmejo soglasje nacionalnih pristojnih organov, omogočiti neposredni dostop. Eno od zadevnih meril za omogočanje dostopa je presoja izpolnjevanja zahtev, ki jih določi Komisija, s strani pristojnih organov v tretjih državah. Dokler ni take odločitve Komisije, lahko brez poseganja v njeno odločitev države članice ocenijo, ali so zahteve izpolnjene.

(29)

Razkritje podatkov iz členov 36 in 47 mora biti v skladu s pravili prenosa osebnih podatkov tretjim državam, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (15).

(30)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES in ob upoštevanju deklaracije Komisije in Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah.

(31)

Evropski parlament bi moral imeti tri mesece časa od prvega posredovanja osnutka predlogov sprememb in izvedbenih ukrepov za njihovo preučitev in oblikovanje mnenja. V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih bi bilo možno ta čas skrajšati. Če pa Evropski parlament v tem času sprejme resolucijo, bi morala Komisija osnutek predlogov ali ukrepov ponovno preučiti.

(32)

Ker ciljev te direktive, in sicer zahteve, da se uporablja en sklop mednarodnih revizijskih standardov, posodobitev zahtev o izobrazbi, opredelitev poklicne etike ter tehnična izvedba sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in med temi organi in organi tretjih držav, potrebna za dosego ciljev nadaljnje okrepitve in usklajevanja kakovosti obvezne revizije v Skupnosti ter omogočanje sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami zaradi okrepitve zaupanja v obvezno revizijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)

Za zagotovitev večje preglednosti razmerja med zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem in revidiranim subjektom bi bilo treba direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS spremeniti tako, da se zahteva razkritje stroškov revizije in stroškov nerevizijskih storitev v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom in konsolidiranim računovodskim izkazom.

(34)

Direktivo 84/253/EGS bi bilo treba razveljaviti, ker ne vsebuje celovitega sklopa pravil za zagotavljanje ustrezne revizijske infrastrukture, kot so javni nadzor, disciplinarni sistemi in sistemi za zagotavljanje kakovosti, ter ker ne zagotavlja posebnih pravil za regulativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami. Za zagotovitev pravne varnosti pa mora biti jasno opredeljeno, da se zakoniti revizorji in revizijska podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 84/253/EGS štejejo za imetnike dovoljenj v skladu s to direktivo —

1.

„obvezna revizija“ je revizija letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja Skupnosti;

2.

„zakoniti revizor“ je fizična oseba, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij;

3.

„revizijsko podjetje“ je pravna oseba ali kateri koli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij;

4.

„revizijski subjekt tretje države“ je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države;

5.

„revizor tretje države“ je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države;

6.

„revizor skupine“ je/so zakoniti revizor/zakoniti revizorji ali revizijsko podjetje/revizijska podjetja, ki izvaja/izvajajo obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov;

7.

„mreža“ je večja struktura:

8.

„podružnica revizijskega podjetja“ je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem;

9.

„revizijsko poročilo“ je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS in člena 37 Direktive 83/349/EGS, ki ga je izdal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje;

10.

„pristojni organi“ so organi ali telesa, določena z zakonodajo, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve in/ali nadzora; sklicevanje na „pristojni organ“ v posameznem členu je sklicevanje na organ ali telo/telesa, odgovoren/odgovorna za naloge iz navedenega člena;

11.

„mednarodni revizijski standardi“ so Mednarodni standardi revidiranja (MSR) ter z njimi povezana stališča in standardi, če so povezani z obvezno revizijo;

12.

„mednarodni računovodski standardi“ so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB);

13.

„subjekti javnega interesa“ so subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, kreditne institucije v smislu točke 1 člena 1 Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (16) in zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS. Države članice lahko za subjekte javnega interesa imenujejo tudi druge družbe, na primer subjekte, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih javni pomen;

14.

„zadruga“ je evropska zadruga, kot je določena v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (17), ali katera koli druga zadruga, za katero se na podlagi zakonodaje Skupnosti zahteva obvezna revizija, kot so kreditne institucije, določene v točki 1 člena 1 Direktive 2000/12/ES, ter zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS;

15.

„neaktivni revizor“ je vsaka fizična oseba, ki vsaj tri leta pred sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim;

16.

„ključni revizijski partner/ključni revizijski partnerji“ je/so:

(a)

fizične osebe, ki izvajajo obvezne revizije v imenu revizijskega podjetja, morajo izpolnjevati vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12 ter morajo imeti dovoljenje zakonitega revizorja v zadevni državi članici;

(b)

večino volilnih pravic v subjektu morajo imeti revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Za obvezne revizije zadrug in podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS lahko države članice določijo druge posebne določbe v zvezi z volilnimi pravicami;

(c)

večino – do največ 75 % – članov upravnega ali poslovodnega telesa subjekta morajo sestavljati revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Kjer tako telo nima več kot dveh članov, mora eden izmed članov izpolnjevati vsaj pogoje te točke;

(d)

podjetje mora izpolnjevati pogoje iz člena 4.

(a)

splošna računovodska teorija in načela;

(b)

pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;

(c)

mednarodni računovodski standardi;

(d)

finančna analiza;

(e)

stroškovno in poslovodno računovodstvo;

(f)

obvladovanje tveganja in notranje kontroliranje;

(g)

revidiranje in strokovno znanje;

(h)

pravne zahteve in strokovni standardi v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;

(i)

mednarodni revizijski standardi;

(j)

poklicna etika in neodvisnost.

(a)

pravo družb in upravljanje podjetij;

(b)

pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih;

(c)

davčno pravo;

(d)

civilno in gospodarsko pravo;

(e)

pravo o socialni varnosti in delovno pravo;

(f)

informacijska tehnologija in računalniški sistemi;

(g)

poslovna, splošna in finančna ekonomija;

(h)

matematika in statistika;

(i)

temeljna načela finančnega upravljanja podjetij.

(a)

15 let zaposlena v poklicnih dejavnostih, v katerih je pridobila dovolj izkušenj na področjih financ, prava in računovodstva, in je opravila izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7; ali

(b)

7 let zaposlena v poklicnih dejavnostih na teh področjih ter je opravila praktično usposabljanje iz člena 10 in izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7.

(a)

ime, naslov in registracijsko številko;

(b)

če pride v poštev, ime, naslov, spletni naslov in registracijsko številko revizijskega podjetja/podjetij, v katerem je zakoniti revizor zaposlen ali s katerim je povezan kot partner ali kako drugače;

(c)

vse ostale registracije zakonitega revizorja pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizorja v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje ter, če pride v poštev, registracijsko številko/registracijskimi številkami.

(a)

ime, naslov in registracijsko številko;

(b)

pravno obliko;

(c)

podatke za kontakt s podjetjem, glavno kontaktno osebo in, kjer pride v poštev, spletni naslov;

(d)

naslov vsakega urada v državi članici;

(e)

ime in registracijsko številko vseh zakonitih revizorjev, ki so zaposleni v revizijskem podjetju ali pa so z revizijskem podjetjem povezani kot partnerji ali kako drugače;

(f)

imena in službene naslove vseh lastnikov ali delničarjev;

(g)

imena in službene naslove vseh članov upravnega ali poslovodnega telesa;

(h)

če pride v poštev, navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov včlanjenih in pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni;

(i)

vse ostale registracije kot revizijsko podjetje pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizijski subjekt v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje in, če pride v poštev, registracijsko številko/registracijskimi številkami.

(a)

nevarnostmi in varovali iz odstavka 2;

(b)

okoliščinami, v katerih je pomen nevarnosti iz odstavka 2 takšen, da ogroža neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja;

(c)

vprašanjem, ali se lahko v primerih samopregledovanja in koristoljubja iz drugega pododstavka odstavka 2 izvajajo obvezne revizije ali ne.

(a)

niso pod vplivom ali niso določena z zagotavljanjem dodatnih storitev, izvedenih za revidirani subjekt;

(b)

niso predmet kakršnih koli pogojev.

(a)

so bili razviti s primerno predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo ter so splošno mednarodno sprejeti; in

(b)

prispevajo k visoki stopnji verodostojnosti in kakovosti letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z načeli iz člena 2(3) Direktive 78/660/EGS in člena 16(3) Direktive 83/349/EGS; ter

(c)

koristijo splošnemu evropskemu interesu.

(a)

revizor skupine nosi popolno odgovornost za revizijsko poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih;

(b)

revizor skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil/so ga opravili revizor/revizorji iz tretjih držav, zakoniti revizor/zakoniti revizorji, revizijski subjekt/revizijski subjekti tretje države ali revizijsko podjetje/revizijska podjetja za namen revizije skupin. Dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, mora biti takšna, da lahko primeren pristojni organ ustrezno pregleda delo revizorja skupine;

(c)

kadar revizor/revizorji ali revizijski subjekt/revizijski subjekti iz tretje države, s katero ni bil sklenjen sporazum o sodelovanju iz člena 47, revidira/revidirajo sestavni del skupine podjetij, je revizor skupine odgovoren, da organom za javni nadzor zagotovi dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil/so ga opravili revizor/revizorji ali revizijski subjekt/revizijski subjekti iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo skupine. Da bi to lahko zagotovil, ohrani revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem/revizorji ali revizijskim subjektom/revizijskimi subjekti o primernem in neomejenem dostopu na zahtevo ali ukrepa kako drugače. Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšni oviri.

(a)

sistem zagotavljanja kakovosti je organiziran tako, da je neodvisen od pregledovanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter je predmet javnega nadzora, kot je opredeljen v poglavju VIII;

(b)

financiranje sistema zagotavljanja kakovosti je varno in brez vsakega možnega čezmernega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij;

(c)

sistem zagotavljanja kakovosti ima ustrezna sredstva;

(d)

osebe, ki izvajajo preglede zagotavljanja kakovosti, imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije in računovodskega poročanja v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja kakovosti;

(e)

izbira ocenjevalcev za posebne naloge pregleda zagotavljanja kakovosti je izvedena v skladu z objektivnim postopkom, ki zagotavlja, da med ocenjevalci in zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ki ga pregledujejo, ni navzkrižja interesov;

(f)

pregled zagotavljanja kakovosti, podprt z ustrezno preiskavo izbranih revizijskih arhivov, vključuje oceno skladnosti z uporabljenimi revizijskimi standardi in zahtevami za neodvisnost, oceno količine in kakovosti porabljenih sredstev, zaračunanih plačil za revizijske storitve in sistema notranjega obvladovanja kakovosti v revizijskem podjetju;

(g)

pregled zagotavljanja kakovosti je predmet poročila, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda zagotavljanja kakovosti;

(h)

pregled zagotavljanja kakovosti se izvaja vsaj vsakih šest let;

(i)

skupni rezultati sistema zagotavljanja kakovosti so objavljeni enkrat letno;

(j)

zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v razumnem obdobju začne upoštevati priporočila pregledov kakovosti.

(a)

podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij;

(b)

sprejemom etičnih poklicnih standardov, standardov obvladovanja kakovosti znotraj revizijskih podjetij in revizijskih standardov; ter

(c)

stalnim izobraževanjem, zagotavljanjem kakovosti ter preiskovalnimi in disciplinskimi sistemi.

(a)

posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice ali krši nacionalna varnostna pravila; ali

(b)

pred organi naslovljene države so sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim zakonitim revizorjem ter revizijskim podjetjem; ali

(c)

pristojni organi naslovljene države so zaradi enakih dejanj že izrekli končno sodbo istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.

(a)

bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice; ali

(b)

so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred organi naslovljene države članice; ali

(c)

je proti takim osebam za enaka dejanja že izrečena končna sodba s strani pristojnih organov naslovljene države članice.

(a)

opis pravne strukture in lastništva;

(b)

kjer revizijsko podjetje pripada mreži, opis mreže ter njene pravne in strukturne ureditve;

(c)

opis upravne strukture revizijskega podjetja;

(d)

opis sistema notranjega obvladovanja kakovosti revizijskega podjetja in izjavo upravnega ali poslovodnega organa o učinkovitosti njegovega delovanja;

(e)

navedbo, kdaj je bil opravljen zadnji pregled zagotavljanja kakovosti iz člena 29;

(f)

seznam subjektov javnega interesa, za katere je revizijsko podjetje v zadnjem poslovnem letu izvedlo obvezno revizijo;

(g)

izjavo o postopkih zagotavljanja neodvisnosti podjetja, ki potrjuje tudi, da je bil opravljen notranji pregled spoštovanja zahtev za neodvisnost;

(h)

izjavo o politiki revizijskega podjetja v zvezi s stalnim izobraževanjem zakonitih revizorjev iz člena 13;

(i)

finančne podatke, ki kažejo na pomembnost revizijskega podjetja, kot so skupni promet, razdeljen na plačila od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter plačila za druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne storitve v zvezi z davki in druge storitve, ki niso povezane z revizijo;

(j)

podatki o osnovi za prejemke partnerjev.

(a)

spremlja postopek računovodskega poročanja;

(b)

spremlja učinkovitost notranjega kontroliranja v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja;

(c)

spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;

(d)

pregleduje in spremlja neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, zlasti zagotavljanje dodatnih storitev revidiranemu subjektu.

(a)

tistih subjektih javnega interesa, ki so odvisna podjetja v smislu člena 1 Direktive 83/349/EGS, če subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4 tega člena na ravni skupine;

(b)

tistih subjektih javnega interesa, ki so kolektivna naložbena podjetja, kakor je določeno v členu 1(2) Direktive 85/611/EGS. Države članice lahko izvzamejo tudi subjekte javnega interesa, katerih edini cilj so skupne naložbe kapitala, zagotovljenega s strani javnosti, ki delujejo v skladu z načelom razpršitve tveganja in si ne prizadevajo za pravno ali poslovno nadzorovanje katerega koli izdajatelja njihovih naložb, pri čemer so ta kolektivna naložbena podjetja pooblaščena in jih nadzorujejo pristojni organi ter opravljajo funkcijo depozitarja, ki opravlja funkcije, enakovredne tistim iz Direktive 85/611/EGS;

(c)

tistih subjektih javnega interesa, katerih edino opravilo je delovati kot izdajatelj s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev, kot je določeno v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (21); v takšnih primerih država članica zahteva, da subjekt javnosti pojasni razloge, zaradi katerih meni, da ni ustrezno imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega telesa, pooblaščenega za opravljanje funkcij revizijske komisije;

(d)

tistih kreditnih institucijah v smislu člena 1(1) Direktive 2000/12/ES, katerih delnice nimajo dovoljenja za trgovanje na reguliranem trgu nobene države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES in ki so na stalen in ponavljajoč način izdajale le dolžniške vrednostne papirje, če skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev ostane pod 100 000 000 EUR in niso objavile prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.

(a)

vsako leto revizijski komisiji pisno potrdijo svojo neodvisnost od revidiranega subjekta javnega interesa;

(b)

vsako leto razkrijejo revizijski komisiji vse dodatne storitve, ki so jih opravili za revidirani subjekt; in

(c)

razpravljajo z revizijsko komisijo o nevarnostih za njihovo neodvisnost in varovalih za ublažitev teh nevarnosti, kot so jih dokumentirali v skladu s členom 22(3).

(a)

izpolnjujejo pogoje, ki so enakovredni tistim iz člena 3(3);

(b)

večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;

(c)

revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;

(d)

se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz odstavka 1 izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 in tudi v skladu z zahtevami, določenimi v členih 22, 24 in 25, ali v skladu z enakovrednimi standardi in zahtevami;

(e)

na svoji spletni strani objavijo letno pregledno poročilo, ki vključuje podatke iz člena 40, ali izpolnijo enakovredne zahteve po razkritjih.

(a)

svoje ocene enakovrednosti iz odstavka 2; in

(b)

glavne elemente dogovorov o sodelovanju s sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav in kazni v tretjih državah na podlagi odstavka 1.

(a)

so ti revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti povezani z revizijo družb, ki so izdale vrednostne papirje v zadevni tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v zadevni tretji državi;

(b)

prenos teh dokumentov poteka od domačih pristojnih organov k pristojnim organom zadevne tretje države na njihovo zahtevo;

(c)

pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve, ki so priznane za ustrezne glede na odstavek 3;

(d)

obstajajo delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti med zadevnimi pristojnimi organi;

(e)

prenos osebnih podatkov v tretjo državo je v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.

(a)

pristojni organi zagotovijo obrazložitev namena zahteve po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih;

(b)

za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države, ki so prejemniki podatkov, veljajo dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti;

(c)

pristojni organi tretje države lahko uporabljajo revizijske delovne papirje in druge dokumente le za izvajanje svojih funkcij javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32;

(d)

se zahtevo pristojnih organov tretje države po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih, ki jih poseduje revizor ali revizijsko podjetje, lahko zavrne:

(a)

so pristojni organi v zadevni tretji državi uvedli preiskave;

(b)

prenos ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih morajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja spoštovati v zvezi s prenosom revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov k svojim domačim pristojnim organom;

(c)

obstajajo delovni dogovori s pristojnimi organi zadevne tretje države, ki pristojnim organom države članice omogočajo vzajemni neposredni dostop do revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov revizijskih subjektov navedene tretje države;

(d)

pristojni organ – prosilec tretje države predhodno obvesti domači pristojni organ zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja o vsaki neposredni zahtevi po podatkih in navede razloge zanjo;

(e)

se upoštevajo pogoji iz odstavka 2.

(a)

v členu 43(1) se doda naslednja točka:

(b)

odstavek 1 člena 44 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko dovolijo družbam iz člena 11, da sestavijo skrajšana pojasnila o računovodskih izkazih brez zahtevanih podatkov iz člena 43(1)(5) do (12), (14)(a) in (15). Vendar morajo ta pojasnila v celoti razkriti podatke, določene v členu 43(1)(6), za vse zadevne postavke.“;

(c)

odstavek 2 člena 45 se nadomesti z:

„2.   Odstavek 1(b) se uporablja tudi za podatke, določene v členu 43(1)(8).

Države članice lahko dovolijo podjetjem iz člena 27, da opustijo razkritje podatkov, določenih v členu 43(1)(8). Države članice lahko podjetjem iz člena 27 dovolijo tudi, da opustijo razkritje podatkov, določenih v členu 43(1)(15), če so ti podatki dostavljeni sistemu javnega nadzora iz člena 32 Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (23).