PRILOGA I

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, TEME IN DEJAVNOSTI

UVOD

Sedmi okvirni raziskovalni program Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) za za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja je sestavljen iz dveh delov, ki ustrezata „posrednim“ ukrepom v zvezi z raziskavami fuzijske energije ter jedrsko cepitvijo in zaščito pred sevanjem ter „neposrednim“ raziskovalnim dejavnostim SRS.

I.A.   RAZISKAVE FUZIJSKE ENERGIJE

Cilj

Razvijanje osnov znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko odgovorne in gospodarno izvedljive, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER kot pomemben korak na poti k temu cilju.

Utemeljitev

Pri dobavi energije v Evropi se kažejo resni primanjkljaji glede na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ocene. Potrebni so predvsem ukrepi za reševanje vprašanj v zvezi z varnostjo oskrbe, podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem, ob čemer je istočasno treba zagotoviti, da prihodnja gospodarska rast ni ogrožena.

Poleg prizadevanj EU na področju raziskav obnovljivih virov energije lahko fuzija v naslednjih nekaj desetletjih, namreč po tržni uveljavitvi komercialnih fuzijskih reaktorjev, pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe EU z energijo. Uspešen razvoj fuzije bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive; to naj bi se izvedlo v obdobju približno trideset do petintrideset let in glede na tehnološki in znanstveni napredek.

V okviru strategije za dosego dolgoročnega cilja je glavna prednostna naloga izgradnja reaktorja ITER (ogromnega eksperimentalnega objekta, ki bo dokazal znanstveno in tehnično izvedljivost fuzijske energije), temu pa bo sledila izgradnja „predstavitvene“ fuzijske elektrarne DEMO. To bo spremljal dinamičen program raziskav in razvoja za podporo reaktorju ITER in za razvijanje fuzijskih materialov, tehnologij in fizike, potrebnih za elektrarno DEMO. To bi vključevalo evropsko industrijo, združenja za fuzijo in tretje države, zlasti podpisnice Sporazuma ITER.

Dejavnosti

1.   Izgradnja reaktorja ITER

Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno tehnično in administrativno pomoč, izdelavo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje.

2.   Raziskave in razvoj za pripravo obratovanja reaktorja ITER

Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil ustrezne naprave in vire fuzijskega programa, tj. reaktor JET in druge naprave magnetne konfinacije — že obstoječe, prihodnje ali tiste v gradnji (tokamaki, stelaratorji, RFP). Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z njim in pripravil njegovo obratovanje preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti.

3.   Tehnološke dejavnosti za pripravo elektrarne DEMO

Sem spada pospešen razvoj fuzijskih materialov in ključnih tehnologij za fuzijo, vključno z moduli oblog, ter vzpostavitev posebne projektne skupine, ki bo pripravila izgradnjo mednarodne eksperimentalne obsevalne naprave za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij (International Fusion Materials Irradiation Facility — IFMIF) za preverjanje primernosti materialov za elektrarno DEMO. Vključeno bo testiranje materialov s pomočjo obsevanja, oblikovanje materialov, študije načrta zasnove za elektrarno DEMO ter študije o varnosti, okoljskih in družbeno-ekonomskih vidikih fuzijske energije.

4.   Dolgoročne raziskovalne in razvojne dejavnosti

Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme in usklajevanje civilnih raziskovalnih dejavnosti držav članic na področju inercialne konfinacije v okviru dejavnosti s stalnim stikom.

5.   Človeški viri, izobraževanje in usposabljanje

Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj, zlasti v povezavi s fiziko in inženiringom fuzije.

6.   Infrastrukture

Izgradnja mednarodnega projekta za raziskave fuzijske energije ITER bo del novih raziskovalnih infrastruktur velike evropske razsežnosti.

7.   Postopki prenosa tehnologije

ITER bo zahteval nove in bolj prilagodljive organizacijske strukture, ki bodo omogočile hiter prenos postopka inovacij in ustvarjenega tehnološkega napredka na industrijo, da se bodo lahko sprejeli izzivi, ki bodo evropsko industrijo naredili bolj konkurenčno.

I.B.   JEDRSKA FISIJA IN ZAŠČITA PRED SEVANJEM

Cilj

Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili praktične rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, spodbujanje zlasti varnejšega, z vidika virov učinkovitejšega in stroškovno učinkovitega izkoriščanja jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.

Utemeljitev

Jedrska energija prispeva tretjino v EU porabljene električne energije in je, glede na to, da je najpomembnejši vir električne energije za pokrivanje osnovnih obremenitev, ki med delovanjem jedrskih elektrarn ne proizvaja CO2, pomemben predmet razprave o sredstvih za boj proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Evropski jedrski sektor kot celota je zaznamovan z najmodernejšo tehnologijo in zagotavlja visoko strokovno zaposlitev za več sto tisoč ljudi. Naprednejša jedrska tehnologija lahko nudi možnost znatnih izboljšav v učinkovitosti in uporabi virov ter istočasno zagotavlja še višjo raven varnosti in proizvaja manj odpadkov kot sedanji koncepti.

Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. V Skupnosti si je treba še naprej prizadevati, da bosta med prednostnimi nalogami zagotavljanje izjemnih varnostnih standardov in izboljšanje zaščite pred sevanjem. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z katerima potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, čeprav so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in inženiringa obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in upravljanjem.

Raziskave bodo potrebne tudi za odkrivanje novih znanstvenih in tehnoloških možnosti in za prožen odziv na nove politične potrebe, ki nastajajo v času trajanja okvirnega programa.

Dejavnosti

1.   Ravnanje z radioaktivnimi odpadki

V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti glede vseh preostalih ključnih vidikov na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev.

2.   Reaktorski sistemi

Raziskave v podporo nadaljnjemu varnemu delovanju vseh zadevnih vrst obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus, ob upoštevanju novih izzivov, kot je podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), tudi v primeru hudih nesreč; raziskave za oceno potenciala prihodnjih reaktorskih sistemov z vidika varnosti in ravnanja z odpadki (kratkoročno in srednjeročno) ter ob tem vzdrževanje visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU, in bistveno izboljšano dolgoročno ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

3.   Zaščita pred sevanjem

Raziskave, zlasti v zvezi s tveganji ob majhnih dozah, medicinskimi uporabami in ravnanjem v primeru nesreč, da bi zagotovili znanstveno osnovo za močan, uravnotežen in družbeno sprejemljiv sistem zaščite, ki ne bo neupravičeno omejeval koristnih in široko razširjenih uporab sevanja v medicini in industriji. Raziskave za zmanjšanje posledic jedrskega in radiološkega terorizma in nedovoljene uporabe jedrskega materiala.

4.   Infrastrukture

Podpiranje razpoložljivosti in medsebojnega sodelovanja raziskovalnih infrastruktur, kot so naprave za testiranje materialov, podzemni raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnih dosežkov, inovacij in varnosti v evropskem jedrskem sektorju.

5.   Človeški viri, mobilnost in usposabljanje

Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet (na primer s skupnimi usposabljanji) z namenom zagotavljanja dolgoročne razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev in zaposlenih v jedrskem sektorju.

II.   JEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA (SRS)

Cilj

Zagotoviti znanstveno in tehnično podporo, usmerjeno na uporabnike, pri oblikovanju politike Skupnosti na jedrskem področju, priskrbeti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik in se na prožen način odzivati na nove zahteve politike.

Utemeljitev

SRS podpira cilje evropske strategije za dobavo energije, zlasti glede pomoči pri doseganju ciljev iz Kjota. Skupnost je na mnogih področjih jedrske tehnologije priznano usposobljena in to temelji na trdni osnovi preteklih uspehov na tem področju. SRS zagotavlja koristno podporo politikam Skupnosti in prispeva k novim gibanjem na področju jedrskega raziskovanja, kar temelji na njegovem znanstveno-strokovnem znanju in izkušnjah, na njegovem vključevanju v mednarodno raziskovalno skupnost ter na sodelovanju z drugimi raziskovalnimi središči in razširjanju znanja. SRS ima usposobljeno osebje ter najsodobnejše objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela in si s kakovostjo svojega znanstvenega in tehničnega delovanja prizadeva za ohranitev vodilnega položaja evropskih raziskav. Skupno raziskovalno središče podpira politiko Skupnosti glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost, saj omogoča dostop do svojih infrastruktur tudi drugim raziskovalcem, usposablja mlade znanstvenike in spodbuja njihovo mobilnost ter tako ohranja jedrsko strokovno znanje in izkušnje v Evropi. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu.

Namen jedrskih dejavnosti SRS je zadostiti zahtevam raziskav in razvoja, ki so v podporo tako Komisiji kot tudi državam članicam. Cilj tega programa je razvijanje in zbiranje znanja, zagotavljanje prispevkov k razpravi o proizvodnji jedrske energije, njeni varnosti in zanesljivosti, njeni trajnosti in nadzoru, njenih grožnjah in izzivih, vključno z oceno inovativnih/prihodnjih sistemov.

Dejavnosti

Dejavnosti SRS bodo osredotočene na:

Poleg tega bo SRS spodbujalo na dejstvih zasnovano razpravo in utemeljeno sprejemanje odločitev glede nabora energetskih virov, da se ustrezno zadovoljijo evropske potrebe po energiji (vključno z obnovljivimi viri energije in jedrsko energijo).

PRILOGA II

SHEME FINANCIRANJA

Ob upoštevanju pravil za udeležbo, določenih za izvajanje 7. okvirnega programa, bo Skupnost preko vrste shem financiranja podpirala dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi posebnih programov. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celem Sedmem okvirnem programu.

1.   SHEME FINANCIRANJA NA PODROČJU FUZIJSKE ENERGIJE

Posebna narava dejavnosti pri raziskavah na področju fuzijske energije zahteva uporabo posebnih režimov. Finančna podpora bo namenjena dejavnostim, ki se izvajajo na podlagi postopkov, določenih v:

Poleg zgoraj navedenih dejavnosti se lahko sprejme ukrepe za spodbujanje in razvijanje človeških virov, štipendij, integriranih infrastrukturnih pobud ter tudi posebne podporne ukrepe, zlasti za usklajevanje raziskav fuzijske energije, izvajanje študij v podporo tem dejavnostim, podporo publikacijam, izmenjavo informacij; in usposabljanje z namenom spodbujanja prenosa tehnologije.

2.   SHEME FINANCIRANJA NA DRUGIH PODROČJIH

Dejavnosti Sedmega okvirnega programa na področjih, ki ne zadevajo fuzijske energije, se bodo financirale preko vrste shem financiranja. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celem Sedmem okvirnem programu.

V odločbah o posebnih programih, delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov bodo po potrebi navedeni:

Kadar se lahko uporabi različne sheme financiranja, se lahko v delovnih programih določi, katera shema financiranja se bo uporabila za temo, v zvezi s katero so predloženi predlogi.

Sheme financiranja so naslednje:

Skupnost bo sheme financiranja izvajala v skladu z določbami uredbe, ki bo predvidoma sprejeta v zvezi s pravili za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz, z ustreznimi instrumenti državne pomoči, zlasti okvirom Skupnosti za državno pomoč raziskavam in razvoju, ter tudi z mednarodnimi predpisi na tem področju. V skladu s tem mednarodnim okvirom bo treba zagotoviti možnost prilagajanja obsega in oblike finančne udeležbe za vsak posamezen primer, zlasti če je na voljo financiranje iz drugih virov javnega sektorja, vključno z drugimi viri financiranja s strani Skupnosti, kot je Evropska investicijska banka (EIB).

V primeru udeležencev pri posrednih ukrepih s sedežem v regijah, ki zaostajajo v razvoju (konvergenčne regije in najbolj oddaljene regije (1)), bodo zbrana dopolnilna sredstva iz strukturnih skladov, kadar bo to mogoče in ustrezno.

3.   NEPOSREDNI UKREPI — SKUPNO RAZISKOVALNO SREDIŠČE

Skupnost bo opravljala dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče in so označene kot neposredni ukrepi.

(1)  Konvergenčne regije so regije, določene v členu 5 predloga uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu — COM(2004) 492. Sem spadajo regije s „konvergenčnim ciljem“, regije, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada in najbolj oddaljene regije.