Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32004R0881

    Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji)

    UL L 164, 30.4.2004, p. 1–43 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 14/06/2016; razveljavil 32016R0796

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/881/oj

    32004R0881



    Uradni list L 164 , 30/04/2004 str. 0001 - 0043


    Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta

    z dne 29. aprila 2004

    o ustanovitvi Evropske železniške agencije

    (Uredba o Agenciji)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije [1],

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

    v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], v luči skupnega besedila, ki ga je spravni odbor odobril 23. marca 2004,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1) Postopno vzpostavljanje evropskega železniškega območja brez meja zahteva ukrepanje Skupnosti na področju tehničnih predpisov za železnice glede tehničnih in varnostnih vidikov, pri čemer so oboji neločljivo povezani.

    (2) Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti [5] predvideva postopno uporabo pravic dostopa do infrastrukture za vsakega prevoznika z licenco v železniškem prometu v Skupnosti, ki želi opravljati blagovne storitve.

    (3) Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu [6] določa, da morajo imeti vsi prevozniki v železniškem prometu licenco, in da licenca, izdana v državi članici, velja v vsej Skupnosti.

    (4) Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala [7] določa nov okvir s ciljem vzpostaviti evropsko železniško območje brez meja.

    (5) Tehnične in operativne razlike med železniškimi sistemi držav članic so razdelile nacionalne železniške trge na posamezne sektorje in preprečile dinamičen razvoj tega sektorja na evropski ravni. Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti [8] in Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti [9] opredeljujeta bistvene zahteve in vzpostavljata mehanizem za opredelitev obveznih tehničnih specifikacij za interoperabilnost.

    (6) Hkratno uresničevanje ciljev glede varnosti in interoperabilnosti zahteva precejšnje tehnično delo, ki ga mora voditi specializirani organ. Zato je treba v okviru obstoječih institucionalnih okvirov in ob upoštevanju ravnotežja moči v Skupnosti ustanoviti evropsko agencijo, odgovorno za železniško varnost in interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu "Agencija"). Z ustanovitvijo takšne agencije se zagotovi skupno in visoko strokovno obravnavanje ciljev na področju varnosti in interoperabilnosti evropskega železniškega omrežja, kar prispeva k oživljanju železnic in k splošnim ciljem skupne prometne politike.

    (7) Da bi spodbudila vzpostavitev evropskega železniškega območja brez meja in pomagala pri oživljanju železniškega sektorja s krepitvijo njegovih bistvenih prednosti na področju varnosti, bi Agencija morala prispevati k razvoju pristne evropske železniške kulture in izoblikovati pomembno orodje za dialog, posvetovanje in izmenjavo med vsemi dejavniki v železniškem sektorju, z ustreznim upoštevanjem njihovih posameznih pristojnosti.

    (8) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnici) [10] predvideva razvoj skupnih varnostnih kazalnikov, skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod. Razvoj teh orodij zahteva neodvisno tehnično znanje in izkušnje.

    (9) Za poenostavitev postopkov za izdajanje varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu je bistveno, da se pripravi usklajen format varnostnih spričeval in usklajen format vlog za varnostna spričevala.

    (10) Direktiva o varnosti na železnici predvideva preverjanje nacionalnih varnostnih ukrepov s stališča varnosti in interoperabilnosti. V ta namen je bistvenega pomena mnenje, ki temelji na neodvisnem in nepristranskem strokovnem znanju in izkušnjah.

    (11) Na področju varnosti je pomembno zagotoviti čim večjo preglednost in učinkovit pretok informacij. Analiza rezultatov poslovanja, ki temelji na skupnih kazalnikih in ki povezuje vse dejavnike v sektorju, še ne obstaja in takšno orodje bi bilo treba vpeljati. Kar zadeva statistiko, je potrebno tesno sodelovanje z Eurostatom.

    (12) Nacionalne železniške varnostne organizacije, zakonodajalci in drugi nacionalni organi bi morali imeti možnost, da zahtevajo neodvisno tehnično mnenje, kadar potrebujejo podatke, ki se nanašajo na več držav članic.

    (13) Direktiva 2001/16/ES določa, da je treba pripraviti prvo skupino tehničnih specifikacij za interoperabilnost najpozneje do 20. aprila 2004. Komisija je dodelila nalogo za izvedbo tega dela Evropskemu združenju za železniško interoperabilnost (AEIF), ki združuje izdelovalce železniške opreme in upravljavce ter izvajalce infrastrukture. Treba bi bilo izvesti potrebne ukrepe, da se ohranijo izkušnje, ki so jih pridobivali strokovnjaki iz industrije v okviru Evropskega združenja za železniško interoperabilnost. Nadaljevanje dela in razvoj tehničnih specifikacij za interoperabilnost sčasoma zahteva trajni tehnični okvir.

    (14) Interoperabilnost vseevropske mreže bi bilo treba povečevati in novi investicijski projekti, izbrani z namenom, da jih podpre Skupnost, bi morali biti v skladu s ciljem interoperabilnosti, določenim v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega transportnega omrežja [11].

    (15) Da bi bilo zagotovljeno nadaljevanje, bi se morale delovne skupine, ki naj bi jih Agencija ustanovila, ustrezno opreti na sestavo Evropskega združenja za železniško interoperabilnost, dopolnjenega z dodatnimi člani.

    (16) Vzdrževanje voznih sredstev je pomemben del varnostnega sistema. Pravi evropski trg za vzdrževanje železniške opreme ne obstaja zaradi pomanjkanja sistema za certificiranje vzdrževalnih delavnic. To stanje povzroča dodatne stroške v sektorju in ima za posledico prevoze brez tovora. Zato bi bilo treba postopno razvijati evropski certifikacijski sistem za servisne delavnice.

    (17) Poklicna usposobljenost, ki se zahteva za strojevodje, je glavni dejavnik varnosti in interoperabilnosti v Evropi. Ta je tudi predpogoj za prosti pretok delavcev v železniški industriji. To vprašanje bi bilo treba obravnavati z upoštevanjem obstoječega okvira za socialni dialog. Agencija bi morala priskrbeti tehnično podporo, potrebno za upoštevanje tega vidika na evropski ravni.

    (18) Registracija je najprej in predvsem dejanje priznanja zmožnosti voznih sredstev za delovanje v določenih razmerah. Registracija bi morala biti pregledna in nediskriminatorna in bi morala biti v pristojnosti javnih organov. Agencija bi morala zagotoviti tehnično podporo z namenom vzpostavitve registracijskega sistema.

    (19) Da bi se zagotovila čim večja preglednost in enak dostop vsem strankam do pomembnih in ustreznih podatkov, bi morale biti listine, predvidene za postopke interoperabilnosti, dostopne javnosti. Enako velja za dovoljenja in varnostna spričevala. Agencija bi morala zagotoviti učinkovit način izmenjave teh podatkov.

    (20) Pospeševanje inovativnosti na področju varnosti v železniškem prometu in interoperabilnosti je pomembna naloga, ki bi jo Agencija morala spodbujati. Kakršna koli finančna pomoč, zagotovljena s tem v zvezi v okviru dejavnosti Agencije, ne bi smela pripeljati do kakršnega koli izkrivljanja razmer na zadevnem trgu.

    (21) Da bi lahko ustrezno izvajala svoje naloge, bi Agencija morala biti pravna oseba in bi morala imeti neodvisen proračun, ki bi se financiral v glavnem na podlagi prispevka Skupnosti. Da bi bila zagotovljena neodvisnost Agencije pri njenem vsakodnevnem vodenju in pri izdajanju mnenj in priporočil, bi moral imeti njen izvršni direktor polno odgovornost in njeno osebje bi moralo biti neodvisno.

    (22) Da bi bilo zagotovljeno učinkovito izpolnjevanje nalog Agencije, bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru in bi morale imeti potrebna pooblastila za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvajanja, sprejemanje ustreznih finančnih predpisov, vzpostavitev preglednih delovnih postopkov za odločanje Agencije, odobritev njenega delovnega programa, sprejetje njenega proračuna, opredelitev usmeritev za obiske v državah članicah in imenovanje izvršnega direktorja.

    (23) Da bi bila zajamčena preglednost sklepov upravnega odbora, bi morali biti predstavniki zadevnih sektorjev prisotni pri razpravah, vendar brez glasovalne pravice, pri čemer je ta pravica pridržana predstavnikom javnih organov, ki odgovarjajo demokratičnim nadzornim organom. Predstavnike sektorja bi morala imenovati Komisija na podlagi njihove zastopanosti na evropski ravni in sicer za prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, železniško gospodarstvo, delavske sindikate, potnike in uporabnike železniškega prevoza blaga.

    (24) Delo Agencije bi moralo biti pregledno. Treba bi bilo zagotoviti učinkovit nadzor s strani Evropskega parlamenta in v ta namen bi moral imeti Evropski parlament možnost zaslišanja izvršnega direktorja Agencije. Agencija bi morala tudi uporabljati ustrezno zakonodajo Skupnosti v zvezi z javnim dostopom do listin.

    (25) V preteklih letih, ko so se ustanavljale bolj decentralizirane agencije, si je proračunski organ prizadeval za izboljšanje preglednosti in nadzora nad upravljanjem finančnih sredstev Skupnosti, ki so bila tem dodeljena, zlasti v zvezi s proračunsko razdelitvijo postavk, finančnim nadzorom, pristojnostjo za potrditev zaključnega računa, prispevki v sistem pokojninskega zavarovanja in notranjim proračunskim postopkom (kodeks ravnanja). Na podoben način bi morala veljati Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah pod vodstvom Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF) [12] brez omejitev za Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti prevaram [13].

    (26) Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev predlaganega ukrepa, namreč ustanoviti strokovni organ za oblikovanje skupnih rešitev glede zadev v zvezi z železniško varnostjo in interoperabilnostjo, zaradi skupne narave dela, ki ga je treba opraviti, in ker se da potemtakem ta cilj bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je navedeno v tem členu, ta uredba vsebuje samo to, kar je potrebno za doseganje teh ciljev -

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE 1

    NAČELA

    Člen 1

    Ustanovitev in cilji Agencije

    S to uredbo se ustanavlja Evropska železniška agencija, v nadaljnjem besedilu "Agencija".

    Cilj Agencije je na tehničnem področju prispevati k izvajanju zakonodaje Skupnosti, ki ima za cilj izboljšanje konkurenčnega položaja železniškega sektorja s povečevanjem stopnje interoperabilnosti železniških sistemov in razvijanje skupnega pristopa k varnosti evropskega železniškega sistema, z namenom prispevanja k vzpostavitvi evropskega železniškega območja brez meja in k zagotovitvi visoke stopnje varnosti.

    Pri uresničevanju teh ciljev Agencija v celoti upošteva postopek širitve Evropske unije in posebne omejitve v zvezi z železniškimi povezavami s tretjimi državami.

    Agencija nosi izključno odgovornost v zvezi z nalogami in pooblastili, ki so ji dodeljena.

    Člen 2

    Vrste dejavnosti Agencije

    Agencija lahko:

    (a) pošilja priporočila Komisiji v zvezi z uporabo členov 6, 7, 12, 14, 16, 17 in 18;

    (b) izdaja mnenja Komisiji v skladu s členi 8, 13 in 15 ter zadevnim organom v državah članicah, v skladu s členom 10.

    Člen 3

    Sestava delovnih skupin

    1. Za pripravo priporočil, predvidenih v členih 6, 7, 12, 14, 16, 17 in 18, Agencija ustanovi omejeno število delovnih skupin. Te delovne skupine vzamejo za podlago strokovno znanje in izkušnje, ki so jih razvijali strokovnjaki iz železniškega sektorja, zlasti izkušnje, ki jih je pridobilo Evropsko združenje za železniško interoperabilnost (AEIF), ter na drugi strani strokovno znanje in izkušnje pristojnih nacionalnih organov. Agencija zagotovi, da so njene delovne skupine pristojne in reprezentativne in da so v njih ustrezno zastopani tisti sektorji industrije in tisti uporabniki, na katere vplivajo ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga na podlagi priporočil, ki jih nanjo naslovi Agencija. Delo delovnih skupin je pregledno.

    Kadarkoli delo, predvideno v členih 6, 12, 16 in 17, neposredno vpliva na delovne pogoje, zdravje in varnost delavcev v industriji, predstavniki delavskih organizacij sodelujejo v ustreznih delovnih skupinah.

    2. Agencija pošlje sprejeti delovni program predstavniškim organom železniškega sektorja, ki delujejo na evropski ravni. Seznam teh organov sestavi Odbor, naveden v členu 21 Direktive 96/48/ES. Vsak organ in/ali skupina organov pošlje Agenciji seznam najbolj usposobljenih strokovnjakov, pooblaščenih za njihovo zastopanje v vsaki delovni skupini.

    3. Nacionalni varnostni organi, opredeljeni v členu 16 Direktive o varnosti v železniškem prometu, imenujejo svoje predstavnike v delovne skupine, v katerih želijo sodelovati.

    4. Agencija lahko, če je potrebno, doda delovnim skupinam neodvisne strokovnjake, priznane kot pristojne na zadevnem področju.

    5. Delovnim skupinam predseduje predstavnik Agencije.

    Člen 4

    Posvetovanje socialnih partnerjev

    Kadarkoli delo, predvideno v členih 6, 7, 12, 16 in 17, neposredno vpliva na družbeno okolje ali na delovne pogoje delavcev v industriji, se Agencija posvetuje s socialnimi partnerji v okviru Odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom 98/500/ES [14].

    Ta posvetovanja se organizirajo, preden Agencija predloži Komisiji svoja priporočila. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je v vsakem času pripravljena razložiti svoja priporočila. Agencija pošlje Komisiji mnenja, izražena v Odboru za sektorski dialog, Komisija pa odboru, navedenem v členu 21 Direktive 96/48/ES.

    Člen 5

    Posvetovanje z uporabniki železniškega prevoza blaga in potniki

    Kadarkoli delo, predvideno v členih 6 in 12, neposredno vpliva na uporabnike železniškega prevoza blaga in potnike, se Agencija posvetuje z organizacijami, ki jih zastopajo. Seznam organizacij, s katerimi se je treba posvetovati, pripravi odbor, naveden v členu 21 Direktive 96/48/ES.

    Ta posvetovanja se organizirajo, preden Agencija predloži svoje predloge Komisiji. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je vedno pripravljena razložiti svoje predloge. Agencija pošlje Komisiji mnenja, ki so jih izrazile zadevne organizacije, Komisija pa odboru, navedenem v členu 21 Direktive 96/48/ES.

    POGLAVJE 2

    VARNOST

    Člen 6

    Tehnična podpora

    1. Agencija priporoči Komisiji skupne varnostne metode in skupne varnostne cilje, predvidene v členih 6 in 7 Direktive o varnosti na železnici.

    2. Agencija priporoči Komisiji na zahtevo Komisije ali odbora, navedenega v členu 21 Direktive 96/48/ES, ali na svojo pobudo druge ukrepe na področju varnosti.

    3. V prehodnem obdobju pred sprejetjem skupnih varnostnih ciljev, skupnih varnostnih metod in tehničnih specifikacij za interoperabilnost, kakor tudi v zvezi z zadevami glede opreme in infrastrukture, ki niso zajete v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, lahko Agencija predloži Komisiji kakršno koli ustrezno priporočilo. Agencija zagotovi doslednost med temi priporočili in tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, ki že obstajajo ali so pripravljene.

    4. Agencija predloži podrobno analizo stroškov in koristi v podporo priporočil, ki jih predloži v skladu s tem členom.

    5. Agencija organizira in omogoča sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi in preiskovalnimi organi, opredeljenimi v členih 16 in 21 Direktive o varnosti na železnici.

    Člen 7

    Varnostna spričevala

    Kar zadeva uporabo členov 10 in 15 Direktive o varnosti na železnici v zvezi z uskladitvijo varnostnih spričeval, Agencija pripravi in priporoči usklajen format varnostnih spričeval, vključno z elektronsko različico, ter usklajen format vlog za varnostna spričevala, vključno s seznamom bistvenih podatkov, ki jih je treba predložiti.

    Člen 8

    Nacionalni varnostni predpisi

    1. Na zahtevo Komisije Agencija izvede tehnično preverjanje novih nacionalnih varnostnih predpisov, predloženih Komisiji, v skladu s členom 8 Direktive o varnosti na železnici.

    2. Agencija preveri združljivost zgoraj navedenih predpisov z veljavnimi skupnimi varnostnimi metodami, opredeljenimi v Direktivi o varnosti na železnici, in s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost. Agencija tudi preveri, ali ti predpisi omogočajo uresničevanje skupnih varnostnih ciljev, opredeljenih v navedeni direktivi.

    3. Če Agencija meni, ob upoštevanju razlogov, ki jih navede država članica, da katerikoli od teh predpisov bodisi ni združljiv s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost ali s skupnimi varnostnimi metodami ali da ne omogoča uresničitve skupnih varnostnih ciljev, Agencija predloži mnenje Komisiji v roku dveh mesecev od predložitve predpisov Agenciji s strani Komisije.

    Člen 9

    Spremljanje izvajanja varnosti

    1. Agencija vzpostavi mrežo z nacionalnimi organi, odgovornimi za varnost in nacionalnimi organi, odgovornimi za preiskave, kakor je predvideno v Direktivi o varnosti v železniškem prometu, z namenom opredelitve vsebine skupnih varnostnih kazalnikov, navedenih v Prilogi I k tej direktivi, in zbiranja pomembnih in ustreznih podatkov o varnosti na železnici.

    2. Na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov, nacionalnih poročil o varnosti in nezgodah ter lastnih podatkov, Agencija predloži vsaki dve leti poročilo o izvajanju varnosti, ki se objavi. Prvo takšno poročilo se objavi v tretjem letu delovanja Agencije.

    3. Agencija uporabi podatke, ki jih je zbral Eurostat in sodeluje z Eurostatom z namenom, da se izogne kakršnemu koli podvajanju dela in da zagotovi metodološko doslednost med skupnimi varnostnimi kazalniki in kazalniki, uporabljenimi pri drugih načinih prevoza.

    Člen 10

    Tehnična mnenja

    1. Nacionalni regulatorni organi, navedeni v členu 30 Direktive 2001/14/ES, lahko zahtevajo od Agencije tehnično mnenje, ki zadeva varnostne vidike vprašanj, ki so pritegnila njihovo pozornost.

    2. Odbori, predvideni v členu 35 Direktive 2001/14/ES in členu 11a Direktive 91/440/EGS, lahko zahtevajo od Agencije tehnično mnenje, ki zadeva varnostne vidike znotraj njihovih ustreznih področij pristojnosti.

    3. Agencija poda svoje mnenje v roku dveh mesecev. Agencija to mnenje objavi v različici, iz katere se odstrani vso komercialno zaupno gradivo.

    Člen 11

    Javna zbirka podatkov o listinah

    1. Agencija odgovarja za hranjenje javne zbirke podatkov za naslednje listine:

    (a) dovoljenja, izdana v skladu z Direktivo 95/18/ES;

    (b) varnostna spričevala, izdana v skladu s členom 10 Direktive o varnosti na železnici;

    (c) poročila o preiskavah, poslana Agenciji v skladu s členom 24 Direktive o varnosti na železnici;

    (d) nacionalni varnostni predpisi, sporočeni Komisiji v skladu s členom 8 Direktive o varnosti na železnici.

    2. Nacionalni organi, odgovorni za izdajo listin, navedenih v odstavku 1(a) in (b), obvestijo Agencijo v roku enega meseca od vsake posamezne odločitve o izdaji, podaljšanju, spremembi ali razveljavitvi listin.

    3. Agencija lahko doda tej javni zbirki podatkov vsako javno listino ali povezavo, pomembno za cilje te uredbe.

    POGLAVJE 3

    INTEROPERABILNOST

    Člen 12

    Tehnična podpora, ki jo zagotovi Agencija

    Agencija prispeva k razvoju in uresničevanju železniške interoperabilnosti v skladu z načeli in opredelitvami, določenimi v direktivah 96/48/ES in 2001/16/ES. V ta namen Agencija:

    (a) organizira in vodi, na podlagi pooblastila Komisije, delo delovnih skupin, navedenih v členu 3, ki pripravljajo tehnične specifikacije za interoperabilnost in pošlje Komisiji osnutek tehničnih specifikacij za interoperabilnost;

    (b) zagotavlja, da so tehnične specifikacije za interoperabilnost prilagojene tehničnemu napredku in tržnim gibanjem ter družbenim zahtevam in predlaga Komisiji spremembe tehničnih specifikacij za interoperabilnost, ki se ji zdijo potrebne;

    (c) zagotavlja usklajenost med razvojem in posodabljanjem tehničnih specifikacij za interoperabilnost na eni strani ter razvojem evropskih standardov, ki se izkažejo kot potrebni za interoperabilnost na drugi strani ter ohranja ustrezne stike z evropskimi organi za standarde;

    (d) pomaga Komisiji pri organiziranju in omogočanju sodelovanja priglašenih organov, kakor so navedeni v členu 20(5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES;

    (e) sporoča in pošilja Komisiji priporočila v zvezi z delovnimi pogoji celotnega osebja, ki opravlja varnostno kritične naloge.

    Člen 13

    Spremljanje dela priglašenih organov

    Ne glede na odgovornost držav članic do priglašenih organov, ki jih imenujejo, lahko Agencija na zahtevo Komisije spremlja kakovost dela priglašenih organov. Komisiji predloži mnenje, če to ustreza.

    Člen 14

    Spremljanje interoperabilnosti

    1. Agencija na zahtevo Komisije priporoči postopke za izvajanje interoperabilnosti železniških sistemov s tem, da omogoča usklajenost med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture in še zlasti z organizacijo prehodov med sistemi.

    2. Agencija spremlja napredek interoperabilnosti železniških sistemov. Vsaki dve leti predloži in objavi poročilo o napredku interoperabilnosti. Prvo takšno poročilo se objavi v drugem letu delovanja Agencije.

    Člen 15

    Interoperabilnost vseevropskega omrežja

    Na zahtevo Komisije Agencija preveri s stališča interoperabilnosti vsak železniški infrastrukturni projekt, za katerega se zahteva finančna podpora Skupnosti. Agencija poda mnenje o skladnosti projekta z ustreznimi tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost v roku dveh mesecev od zahteve. To mnenje v celoti upošteva odstopanja, predvidena v členu 7 Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES.

    Člen 16

    Certificiranje vzdrževalnih delavnic

    Agencija v treh letih od začetka svojih dejavnosti razvije evropski sistem za certificiranje vzdrževalnih delavnic za vozna sredstva in izda priporočila za izvajanje sistema.

    Ta priporočila se nanašajo zlasti na naslednje postavke:

    - strukturirani sistem upravljanja,

    - osebje s potrebno usposobljenostjo,

    - naprave in orodja,

    - tehnična dokumentacija in predpisi za vzdrževanje.

    Člen 17

    Poklicna usposobljenost

    1. Agencija pripravi priporočila v zvezi z določitvijo skupnih enotnih meril za poklicno usposobljenost in ocenjevanje osebja, vključenega v delovanje in vzdrževanje železniškega sistema. Pri tem da prednost strojevodjem in inštruktorjem. Agencija se posvetuje s predstavniki socialnih partnerjev v skladu z dogovori, določenimi v členu 4.

    2. Agencija pripravi priporočila z namenom vzpostavitve sistema za akreditiranje izobraževalnih središč.

    3. Agencija spodbuja in podpira izmenjavo strojevodij in inštruktorjev med železniškimi podjetji iz različnih držav članic.

    Člen 18

    Registracija voznih sredstev

    Agencija pripravi in priporoči Komisiji standarden format nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14 direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

    Člen 19

    Register listin o interoperabilnosti

    1. Agencija hrani javni seznam naslednjih listin, predvidenih v direktivah 2001/16/ES in 96/48/ES:

    (a) ES-izjave o verifikaciji podsistemov;

    (b) ES-izjave o skladnosti sestavnih delov;

    (c) pooblastila za dajanje v promet, vključno z ustreznimi registrskimi številkami;

    (d) registri infrastrukture in voznih sredstev.

    2. Zadevni organi predložijo te listine Agenciji, ki določi v dogovoru z državami članicami praktične postopke za njihovo predložitev.

    3. Pri pošiljanju listin iz odstavka 1 lahko zadevni organi navedejo, katerih listin se javnosti ne sme razkriti iz varnostnih razlogov.

    4. Agencija pripravi elektronsko zbirko podatkov za listine, pri čemer v celoti upošteva odstavek 3. Ta zbirka podatkov je dostopna javnosti na spletni strani.

    POGLAVJE 4

    ŠTUDIJE IN SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI

    Člen 20

    Študije

    Kadar izvajanje nalog, določenih v tej uredbi, tako zahteva, Agencija naroči študije, ki jih financira iz lastnega proračuna.

    Člen 21

    Spodbujanje inovativnosti

    Komisija lahko poveri Agenciji v skladu z delovnim programom in proračunom Agencije spodbujanje inovacij, namenjenih izboljšanju železniške interoperabilnosti in varnosti, zlasti uporabo novih informacijskih tehnologij ter sistemov za sledenje.

    POGLAVJE 5

    NOTRANJA SESTAVA IN DELOVANJE

    Člen 22

    Pravni status

    1. Agencija je organ Skupnosti. Ima status pravne osebe.

    2. Agencija ima v vsaki državi članici najširšo možno pravno sposobnost, dodeljeno pravnim osebam v skladu z njihovimi zakoni. Zlasti lahko pridobi ali razpolaga s premičninami in nepremičninami in je lahko stranka v sodnih postopkih.

    3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

    Člen 23

    Privilegiji in imunitete

    Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti se uporablja za Agencijo in njeno osebje.

    Člen 24

    Osebje

    1. Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in predpisi, ki so jih institucije Evropskih skupnosti skupno sprejele za namene uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, se uporabljajo za osebje Agencije.

    2. Ne glede na člen 26 Agencija izvaja pooblastila, ki so bila na podlagi navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev dodeljena organu za imenovanja in pogodbenemu organu v zvezi z njenim osebjem.

    3. Ne glede na člen 26(1) osebje Agencije sestavljajo:

    - začasni uslužbenci, ki jih Agencija zaposli za največ pet let izmed strokovnjakov iz sektorja na podlagi njihove usposobljenosti in izkušenj na področju varnosti ter interoperabilnosti železnic,

    - uradniki, ki jih Komisija ali države članice dodelijo ali začasno premestijo za največ pet let,

    in

    - drugi uslužbenci, kakor so opredeljeni v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti za opravljanje izvedbenih ali tajniških nalog.

    4. Strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, ki jih je Agencija organizirala, ne pripadajo osebju Agencije. Njihove potne stroške in dnevnice, ki temeljijo na predpisih in merilih, ki jih je sprejel upravni odbor, krije Agencija.

    Člen 25

    Ustanovitev in pooblastila upravnega odbora

    1. Ustanovi se upravni odbor.

    2. Upravni odbor:

    (a) imenuje izvršnega direktorja v skladu s členom 31;

    (b) sprejme do 30. aprila v vsakem letu splošno poročilo Agencije za prejšnje leto in ga pošlje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

    (c) sprejme ob upoštevanju mnenja Komisije do 31. oktobra v vsakem letu delovni program Agencije za prihodnje leto in ga pošlje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Ta delovni program je sprejet brez pridržka do letnega proračunskega postopka Skupnosti. Če Komisija v 15 dneh od datuma sprejetja delovnega programa izrazi svoje nestrinjanje s programom, upravni odbor ponovno preveri program in ga sprejme z morebitnimi spremembami v drugem branju, bodisi z dvotretjinsko večino glasov, ki vključuje predstavnike Komisije, ali pa ga predstavniki držav članic sprejmejo soglasno;

    (d) opravlja svoje naloge glede na proračun Agencije v skladu s poglavjem 6;

    (e) določi postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja;

    (f) opredeli politiko obiskov, ki naj bi bili izvedeni v skladu s členom 33;

    (g) izvaja disciplinsko pristojnost nad izvršnim direktorjem in načelniki enot iz člena 30(3);

    (h) določi svoja postopkovna pravila.

    Člen 26

    Sestava upravnega odbora

    1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in štirje predstavniki Komisije, ter šest predstavnikov brez glasovalne pravice, pri čemer ti predstavljajo naslednje skupine na evropski ravni:

    - prevoznike v železniškem prometu,

    - upravljavce infrastrukture,

    - železniško gospodarstvo,

    - delavske sindikate,

    - potnike,

    - uporabnike železniškega prevoza blaga,

    in ki jih Komisija imenuje na podlagi ožjega izbora treh imen, ki jih predložijo njihove ustrezne evropske organizacije.

    Člani odbora so imenovani na podlagi njihove stopnje ustreznih izkušenj in strokovnega znanja.

    2. Vsaka država članica in Komisija imenujeta po tri člane upravnega odbora ter njihove namestnike.

    3. Mandat traja pet let in se lahko enkrat podaljša.

    4. Če je primerno, se določi udeležba predstavnikov iz tretjih držav, pogoji za njihovo udeležbo pa se določijo z dogovori, navedenimi v členu 36(2).

    Člen 27

    Predsedujoči upravnega odbora

    1. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsedujočega in njegovega namestnika. Namestnik predsedujočega nadomesti predsedujočega v primeru, ko predsedujoči ne more izpolniti svojih nalog.

    2. Mandat predsedujočega in njegovega namestnika traja tri leta in se lahko enkrat podaljša. Vendar če njuno članstvo v upravnem odboru preneha kadarkoli v času trajanja mandata predsedujočega ali njegovega namestnika, samodejno preneha tudi mandat na ta datum.

    Člen 28

    Sestanki

    1. Sestanke upravnega odbora sklicuje njegov predsedujoči. Izvršni direktor Agencije je navzoč na sestankih.

    2. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Sestane se tudi na zahtevo predsedujočega, na zahtevo Komisije, na zahtevo večine njegovih članov ali ene tretjine predstavnikov držav članic v odboru.

    Člen 29

    Glasovanje

    Razen če je drugače določeno, upravni odbor sprejme svoje odločitve z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Vsak član, ki ima pravico glasovati, ima po en glas.

    Člen 30

    Naloge in pooblastila izvršnega direktorja

    1. Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog, ne glede na ustrezne pristojnosti Komisije in upravnega odbora.

    2. Izvršni direktor:

    (a) pripravi delovni program in ga po posvetovanju s Komisijo predloži upravnemu odboru;

    (b) sklene potrebne dogovore v zvezi z izvajanjem delovnega programa in se, kolikor je le mogoče, odzove na zahteve Komisije po pomoči v zvezi z nalogami Agencije v skladu s to uredbo;

    (c) stori vse potrebno, zlasti kar zadeva sprejetje notranjih upravnih navodil in objavo odredb, da zagotovi, da Agencija deluje v skladu s to uredbo;

    (d) vzpostavi učinkovit sistem spremljanja, ki omogoča primerjavo rezultatov Agencije z njenimi operativnimi cilji ter vzpostavi sistem rednega ocenjevanja, ki ustreza priznanim strokovnim standardom. Na tej podlagi izvršni direktor pripravi vsako leto osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu odboru;

    (e) izvaja pooblastila, določena v členu 24(2), v zvezi z osebjem Agencije;

    (f) pripravi osnutek poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije v skladu s členom 38 in izvaja proračun v skladu s členom 39.

    3. Izvršnemu direktorju lahko pomaga eden ali več načelnikov enote. Če je izvršni direktor odsoten ali ne more izpolniti svojih nalog, ga nadomesti eden od načelnikov enote.

    Člen 31

    Imenovanja osebja Agencije

    1. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi sposobnosti in dokumentiranih upravljavskih in vodstvenih sposobnosti ter usposobljenosti in izkušenj, pomembnih za železniški sektor. Upravni odbor sprejme svojo odločitev na podlagi štiri petine glasov vseh svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Komisija lahko predlaga kandidata ali kandidate.

    Pravica za odpustitev izvršnega direktorja pripada upravnemu odboru v skladu z istim postopkom.

    2. Izvršni direktor imenuje druge člane osebja Agencije v skladu s členom 24.

    3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

    Člen 32

    Zaslišanje izvršnega direktorja

    Vsako leto izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu splošno poročilo o dejavnostih Agencije. Evropski parlament ali Svet lahko prav tako kadarkoli zaprosita za zaslišanje izvršnega direktorja o katerikoli temi, ki se nanaša na dejavnosti Agencije.

    Člen 33

    Obiski v državah članicah

    1. Da bi opravljala naloge, ki so ji poverjene v skladu s členi 8, 9, 10, 13 in 15, lahko Agencija izvede obiske držav članic v skladu z usmeritvijo, ki jo opredeli upravni odbor. Nacionalni organi držav članic olajšajo delo osebju Agencije.

    2. Agencija obvesti zadevno državo članico o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uradnikov Agencije in datumu, ko naj bi se obisk začel. Uradniki Agencije, pooblaščeni za izvedbo takšnih obiskov, to storijo na podlagi predložitve sklepa izvršnega direktorja, v katerem so navedeni namen in cilji njihovega obiska.

    3. Ob koncu vsakega obiska Agencija pripravi poročilo in ga pošlje Komisiji ter zadevni državi članici.

    Člen 34

    Odgovornost

    1. Pogodbena odgovornost Agencije se ureja z zakonom, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

    2. Sodišče Evropskih skupnosti ima sodno pristojnost za izdajo sodbe, na podlagi katere koli arbitražne klavzule, vsebovane v pogodbi, ki jo je Agencija sklenila.

    3. V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija, v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakoni držav članic, povrne vso škodo, ki jo povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje pri opravljanju njihovih nalog.

    4. Sodišče Evropskih skupnosti ima sodno pristojnost v sporih, ki se nanašajo na odškodnino, navedeno v odstavku 3.

    5. Osebno odgovornost osebja do Agencije urejajo določbe, navedene v kadrovskih predpisih ali pogojih za zaposlitev, ki zanj veljajo.

    Člen 35

    Jeziki

    1. Upravni odbor odloča o jezikovnih dogovorih za Agencijo. Na zahtevo člana upravnega odbora se ta odločitev sprejme soglasno. Države članice lahko naslavljajo Agencijo v jeziku Skupnosti po svoji izbiri.

    2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

    Člen 36

    Sodelovanje tretjih držav

    1. Agencija je odprta za sodelovanje evropskih držav, ki so sklenile sporazume s Skupnostjo, na podlagi katerih so zadevne države sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba.

    2. V skladu z ustreznimi določbami zgoraj navedenih sporazumov, se sprejmejo dogovori, ki določijo podrobna pravila za sodelovanje teh držav pri delu Agencije, zlasti vrsta in obseg takšnega sodelovanja. Ti dogovori med drugim vključujejo določbe o finančnih prispevkih in osebju. Lahko predvidijo zastopanje na upravnem odboru brez glasovanja.

    Člen 37

    Preglednost

    Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do listin Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [15] se nanaša na listine, ki jih hrani Agencija.

    Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvedbo Uredbe (ES) št. 1049/2001 do 1. oktobra 2004.

    Sklepi, ki jih sprejme Agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pred sodiščem Evropskih skupnosti, v skladu s členoma 195 in 230 Pogodbe, kakor je ustrezno.

    POGLAVJE 6

    FINANČNE DOLOČBE

    Člen 38

    Proračun

    1. Načrti vseh prihodkov in odhodkov Agencije se pripravljajo za vsako finančno leto, ki ustreza koledarskemu letu, in se določijo v proračunu Agencije. Prihodki in odhodki so v ravnovesju.

    2. Prihodke Agencije sestavljajo:

    - prispevek Skupnosti,

    - katerikoli prispevek iz tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije, kakor je predvideno v členu 36,

    - stroški objav, izobraževanja in vseh drugih storitev, ki jih Agencija nudi.

    3. Odhodki Agencije vključujejo izdatke za osebje ter upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

    4. Upravni odbor vsako leto predloži na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor, poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije za naslednje finančno leto. Upravni odbor pošlje Komisiji to poročilo, ki vključuje osnutek organizacijske sheme, najpozneje do 31. marca.

    5. Komisija pošlje to poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu "proračunskemu organu") skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

    6. Na podlagi poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Komisija vključi v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije finančni načrt, ki se ji zdi potreben glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki naj bi bremenil splošni proračun, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

    7. Proračunski organ odobri Agenciji dodelitev proračunskih sredstev za subvencijo. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo za Agencijo.

    8. Proračun sprejme upravni odbor. Proračun postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Če je primerno, se ustrezno prilagodi.

    9. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o svoji nameri za izvedbo katerega koli projekta, ki bi lahko imel pomembne finančne posledice za proračunska sredstva, zlasti katerih koli projektov, ki se nanašajo na lastnino, kakor na primer najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo. Kadar izpostava proračunskega organa sporoči svojo namero o izdaji mnenja o projektu, pošlje svoje mnenje upravnemu odboru v roku šestih tednov od datuma obvestila o projektu.

    Člen 39

    Izvedba in nadzor proračuna

    1. Izvršni direktor izvaja proračun Agencije.

    2. Najpozneje do 1. marca, ki sledi vsakemu finančnemu letu, računovodja Agencije pošlje računovodji Komisije začasne obračune, skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Računovodja Komisije združi začasne obračune ustanov in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 splošne finančne uredbe.

    3. Najpozneje do 31. marca, ki sledi vsakemu finančnemu letu, računovodja Komisije pošlje začasne obračune Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Poročilo o proračunskem in finančnem poslovanju za finančno leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

    Računsko sodišče preveri te obračune v skladu s členom 248 Pogodbe. Vsako leto objavi poročilo o dejavnostih Agencije.

    4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnim obračunom Agencije v skladu s členom 129 splošne finančne uredbe izvršni direktor pripravi končne obračune Agencije na svojo odgovornost in jih predloži upravnemu odboru s prošnjo za mnenje.

    5. Upravni odbor izda mnenje o končnih obračunih Agencije.

    6. Najpozneje do 1. julija, ki sledi vsakemu finančnemu letu, izvršni direktor pošlje končne obračune Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

    7. Končni obračuni se objavijo.

    8. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

    9. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse podatke, potrebne za nemoteno izvajanje postopka potrditve zaključnega računa za zadevno finančno leto, v skladu s členom 146(3) splošne finančne uredbe.

    10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, pri čemer odloča s kvalificirano večino, da razrešnico izvršnemu direktorju v zvezi z izvajanjem proračuna za leto N in sicer do 30. aprila v letu N + 2.

    Člen 40

    Finančna uredba

    Finančne predpise, veljavne za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ti se ne smejo razlikovati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 [16], razen če je takšno razlikovanje posebej potrebno za poslovanje Agencije in če je Komisija dala predhodno soglasje.

    Člen 41

    Boj proti goljufijam

    1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se v celoti uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

    2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF) in takoj sprejme potrebne določbe, veljavne za vso osebje Agencije.

    3. Sklepi o finančnih in izvedbenih sporazumih in instrumenti, ki iz njih izhajajo, izrecno navajajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF, če je potrebno, izvedeta preglede na kraju samem prejemnikov finančnih sredstev Agencije.

    POGLAVJE 7

    SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

    Člen 42

    Začetek dejavnosti Agencije

    Agencija začne delovati v roku 24 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.

    Člen 43

    Ocenjevanje

    Pet let potem, ko Agencija prevzame svoje dolžnosti, Komisija izvede ocenjevanje izvajanja te uredbe, rezultatov, ki jih je Agencija dosegla, in njenih delovnih metod. V tej oceni se upoštevajo stališča predstavnikov železniškega sektorja, socialnih partnerjev in organizacij uporabnikov. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo. Komisija predloži, če je potrebno, predlog za spremembo k tej uredbi.

    S tem v zvezi Komisija, če je ustrezno, predloži predlog za revizijo določb te uredbe v luči razvoja dogodkov v zakonodajnih agencijah, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe. Evropski parlament in Svet preučita ta predlog in še zlasti ocenita, ali je treba spremeniti sestavo upravnega odbora, v skladu s splošnim okvirom, ki ga je treba sprejeti za zakonodajne agencije.

    Člen 44

    Ta uredba začne veljati na dan, ki sledi dnevu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 29. aprila 2004

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    P. Cox

    Za Svet

    Predsednik

    M. McDowell

    [1] UL C 126 E, 28.5.2002, str. 323.

    [2] UL C 61, 14.3.2003, str. 131.

    [3] UL C 66, 19.3.2003, str. 5.

    [4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14.1.2003 (UL C 38 E, 12.2.2004, str. 135), Skupno stališče Sveta z dne 26. junija 2003 (UL C 270 E, 11.11.2003, str. 48) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2004 in Sklep Sveta z dne 26. aprila 2004.

    [5] UL 237, 24.8.1991, str. 25. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).

    [6] UL L 143, 27.6.1995, str. 70. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 75, 15.3.2001, str. 26).

    [7] UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2002/844/ES (UL L 289, 26.10.2002, str. 30).

    [8] UL L 235, 17.9.1996, str. 6. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

    [9] UL L 110, 20.4.2001, str. 1.

    [10] UL L 220, 21.6.2004, str. 16.

    [11] UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1346/2001/ES (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).

    [12] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

    [13] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

    [14] Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi odborov sektorskega dialoga, ki spodbujajo dialog med socialnimi partnerji na evropski ravni (UL L 225, 12.8.1998, str. 27).

    [15] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

    [16] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe, navedene v členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, veljavni za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72).

    --------------------------------------------------

    IZJAVA KOMISIJE

    Komisija se sklicuje na svoje sporočilo iz decembra 2002 o okviru za evropske zakonodajne agencije in na svoj predlog za Uredbo o ustanovitvi Evropske železniške agencije. Komisija meni, da bi, v skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2004 o zgoraj navedenem sporočilu, odbor omejenega obsega, sestavljen iz članov, ki bi jih imenovali izvršilni organi Skupnosti, zagotovil boljše delovanje Agencije v razširjeni Evropski uniji. S tem v zvezi se Komisija veseli prejema odgovora Sveta na njeno sporočilo o okviru za zakonodajne agencije. Komisija potrjuje svojo namero, da predloži, ko bo primerno, predlog okvira za evropske agencije, ki bo zajel tudi sestavo upravnega odbora.

    --------------------------------------------------

    Top