32002L0049

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 25. junija 2002

o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [4] in glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor 8. aprila 2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Del politike Skupnosti je doseči visoko raven varovanja zdravja in varstva okolja, in eden od ciljev, za katerega si Skupnost prizadeva, je zaščita pred hrupom. V Zeleni knjigi o prihodnji politiki o hrupu Komisija obravnava hrup v okolju kot enega glavnih okoljskih problemov v Evropi.

(2) Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 10. junija 1997 [5] o Zeleni knjigi Komisije izrazil podporo tej Zeleni knjigi in zahteval, da se v Direktivi o zmanjšanju hrupa v okolju določijo posebni ukrepi in pobude, omenil pa je tudi pomanjkanje zanesljivih in primerljivih podatkov o različnih virih hrupa.

(3) Skupni kazalec hrupa in skupna metodologija za izračun hrupa ter merjenje okrog letališč sta bila določena v Sporočilu Komisije z dne 1. decembra 1999 o zračnem prometu in okolju. To sporočilo je upoštevano v določbah te direktive.

(4) Določene kategorije emisij hrupa iz proizvodov so že zajete v zakonodaji Skupnosti, kot na primer Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z dopustno ravnjo zvoka in izpušnega sistema motornih vozil [6], Direktiva Sveta 77/311/EGS z dne 29. marca 1977 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z ravnjo hrupa, ki ga zaznavajo vozniki kmetijskih in gozdarskih traktorjev s kolesi [7], Direktiva Sveta 80/51/EGS z dne 20. decembra 1979 o omejevanju emisij hrupa podzvočnih letal [8] kakor tudi direktive, ki jo dopolnjujejo, Direktiva Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali trokolesnih motornih vozil [9] ter Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z emisijami hrupa v okolje zaradi opreme, ki se uporablja na prostem [10].

(5) Ta direktiva je med drugim podlaga za nadaljnji razvoj in dokončanje obstoječih ukrepov Skupnosti glede hrupa, ki ga oddajajo glavni viri, zlasti cestna in železniška vozila ter infrastruktura, zračna plovila, oprema, ki se uporablja na prostem, in industrijska oprema ter premični stroji, ter za razvijanje dodatnih ukrepov v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

(6) Določene vrste hrupa, kot na primer hrup, ki nastaja znotraj prevoznih sredstev, in hrup zaradi domačih aktivnosti, ne spadajo v področje uporabe te direktive.

(7) Skladno z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe, bodo cilji Pogodbe glede visoke ravni varstva okolja in zdravja ljudi lažje uresničljivi, če se bodo ukrepi držav članic dopolnjevali z ukrepi Skupnosti, preko katerih se lahko doseže skupno razumevanje problema hrupa. Podatke o ravneh hrupa v okolju je treba zbirati, primerjati in poročati v skladu s primerljivimi merili. Za to so potrebni usklajeni kazalci in metode vrednotenja kakor tudi merila za uskladitev kartiranja hrupa. Taka merila in postopke lahko najbolje določi Skupnost.

(8) Uvesti je treba skupne metode ocenjevanja za "okoljski hrup" in določiti opredelitev za "mejne vrednosti" glede na usklajene kazalce, ki omogočajo določitev ravni hrupa. Države članice določijo dejanske številke mejnih vrednosti, pri čemer med drugim upoštevajo potrebo po uporabi načela preventive, da bi zagotovili mirna območja v strnjenih naseljih.

(9) Izbrana skupna kazalca hrupa sta Lden za oceno motnje in Lnight za oceno motnje spanca. Prav tako je koristno dopustiti državam članicam, da uporabljajo dodatne kazalce, da bi spremljale ali nadzirale posebne razmere na področju hrupa.

(10) Na določenih področjih posebnega interesa bi morali uvesti strateško kartiranje hrupa, ker lahko zagotovi podatke za predstavitev ravni hrupa, ki ga je znotraj tistega področja mogoče zaznati.

(11) Akcijski načrti bi morali obravnavati prednostne naloge v tistih področjih posebnega interesa in biti pripravljeni s strani pristojnih organov v posvetovanju z javnostjo.

(12) Če želimo javnosti ponuditi vse informacije, je treba izbrati najbolj primerne poti obveščanja.

(13) Kot podlaga za prihodnjo politiko Skupnosti in za dodatno informiranje javnosti je potrebno zbiranje podatkov in konsolidacija ustreznih poročil za vso Skupnost.

(14) Komisija mora redno vrednotiti izvajanje te direktive.

(15) Tehnične določbe, ki urejajo metode ocenjevanja, je treba, če je potrebno, dopolnjevati in prilagajati tehničnemu napredku in napredku na področju evropske standardizacije.

(16) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [11] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

1. Cilj direktive je opredeliti skupni pristop z namenom, da se predvsem izognemo, preprečimo ali zmanjšamo škodljive učinke, vključno z motnjami zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu. V ta namen naj se postopoma izvajajo naslednji ukrepi:

(a) določitev izpostavljenosti okoljskemu hrupu s kartiranjem hrupa po metodah ocenjevanja, ki so skupne državam članicam;

(b) zagotovitev, da so informacije o okoljskem hrupu in njegovem vplivu dostopne javnosti;

(c) države članice naj sprejmejo akcijske načrte, ki bodo temeljili na rezultatih kartiranja hrupa, z namenom, da se prepreči in zmanjša okoljski hrup, kjer je to potrebno in zlasti, kadar stopnje izpostavljenosti lahko povzročajo škodljive vplive za zdravje ljudi, in da se ohrani kakovost okoljskega hrupa, kjer je ta dobra.

2. Prav tako je cilj te direktive, da se zagotovi podlaga za uvajanje ukrepov Skupnosti, katerih cilj je zmanjšanje emisij hrupa glavnih virov zlasti cestnih in železniških vozil, cestne in železniške infrastrukture, zračnih plovil, opreme, ki se uporablja na prostem, in industrijske opreme ter premičnih strojev. Komisija v ta namen predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezne zakonodajne predloge najkasneje 18. julija 2006. Predlogi morajo upoštevati rezultate poročila, navedenega v členu 10(1).

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za okoljski hrup, kateremu so ljudje izpostavljeni zlasti v urbanih območjih, javnih parkih ali drugih mirnih območjih v strnjenih naseljih, v mirnih območjih na prostem, blizu šol, bolnišnic in v bližini drugih stavb in območij, ki so občutljiva na hrup.

2. Direktiva se ne uporablja za hrup, ki ga povzroča izpostavljen človek sam, hrup zaradi domačih dejavnosti, hrup, ki ga proizvajajo sosedje, hrup na delovnem mestu, hrup, ki nastane znotraj prevoznih sredstev, ali hrup zaradi vojaških dejavnosti na vojaških območjih.

Člen 3

Opredelitve

V tej direktivi pomenijo:

(a) "okoljski hrup" nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človeške dejavnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva, cestni, železniški in zračni promet, ter hrup z območij z industrijsko dejavnostjo, kot na primer tistih, določenih v Prilogi I Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja [12];

(b) "škodljivi učinki" negativne učinke na zdravje ljudi;

(c) "motnja" stopnjo motenosti zaradi okoljskega hrupa, kot je določena s pomočjo rezultatov študij na terenu;

(d) "kazalec hrupa" fizikalno lestvico za opis okoljskega hrupa, ki je v razmerju s škodljivim učinkom;

(e) "ocenjevanje" katero koli metodo za izračun, napoved, ocenitev ali merjenje vrednosti kazalca hrupa ali ustreznih škodljivih učinkov;

(f) "Lden" (kazalec hrupa dan-večer-noč) kazalec hrupa za celovito motnjo, kot je dodatno opredeljeno v Prilogi I;

(g) "Lday" (kazalec hrupa dan) kazalec hrupa za motnjo v dnevnem obdobju, kot je dodatno opredeljeno v Prilogi I;

(h) "Levening" (kazalec hrupa večer) kazalec hrupa za motnjo v večernem obdobju, kot je dodatno opredeljeno v Prilogi I;

(i) "Lnight" (kazalec nočnega hrupa) kazalec hrupa za motnjo spanca, kot je dodatno opredeljeno v Prilogi I;

(j) "razmerje med odmerkom in učinkom" razmerje med vrednostjo kazalca hrupa in škodljivim učinkom;

(k) "strnjeno naselje" del ozemlja, razmejenega s strani držav članic, ki ima več kot 100000 prebivalcev in takšno gostoto prebivalstva, za katero država članica meni, da je urbanizirano območje;

(l) "mirno območje v strnjenem naselju" območje, ki ga pristojni organ razmeji in ni izpostavljeno vrednosti Lden ali drugemu ustreznemu kazalcu hrupa, večjem od določene vrednosti, ki jo je določila država članica, ne glede na upoštevani vir hrupa;

(m) "mirno območje na prostem" območje, ki ga pristojni organ razmeji in ni moteno zaradi hrupa, ki ga povzročajo promet, industrija ali rekreacijske dejavnosti;

(n) "glavna cesta" regionalno, nacionalno ali mednarodno cesto, ki jo je določila država članica in ki jo prevozi več kot tri milijone vozil letno;

(o) "glavna železniška proga" železniško progo, ki jo je določila država članica in ki jo prevozi več kot 30000 vlakov letno;

(p) "glavno letališče" civilno letališče, ki ga je določila država članica, ki ima več kot 50000 premikov letno (za premik se šteje tako vzlet kot pristanek), razen tistih, ki se izvajajo za usposabljanje na lahkih zračnih plovilih;

(q) "kartiranje hrupa" predstavitev podatkov o obstoječih ali predvidenih razmerah na področju hrupa v smislu kazalcev hrupa, pri čemer se navedejo kršitve katere koli ustrezne veljavne mejne vrednosti, število prizadetih ljudi na določenem območju ali število stanovanj, ki so izpostavljena določenim vrednostim kazalca hrupa na določenem območju;

(r) "strateška karta hrupa" karto, namenjeno splošni oceni o izpostavljenosti hrupu na določenem območju zaradi različnih virov hrupa ali za celovite napovedi za takšno območje;

(s) "mejna vrednost" vrednost za Lden ali Lnight in kadar je to primerno za Lday in Levening, kot določa država članica, preseganje katere pa pomeni, da morajo pristojni organi preučiti ali izvajati ukrepe za zmanjšanje hrupa; mejne vrednosti so lahko različne za različne vrste hrupa (hrup cestnega, železniškega in zračnega prometa, industrijski hrup, itd.), za različno okolje in različno občutljivost prebivalstva na hrup; lahko so tudi različne za obstoječe razmere in za nove razmere (sprememba razmer zaradi novega elementa, ki se nanaša na vir hrupa ali na uporabo okolja);

(t) "akcijski načrti" načrte za upravljanje hrupa in njegovih posledic, vključno z zmanjšanjem hrupa, če je to potrebno;

(u) "akustično planiranje" nadzor bodočega hrupa z načrtovanimi ukrepi, kot na primer načrtovanje rabe prostora, sistemski inženiring za promet, načrtovanje prometa, zmanjšanje hrupa z ukrepi za zvočno izolacijo in kontrolo virov hrupa;

(v) "javnost" eno ali več fizičnih ali pravnih oseb ter, skladno z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine.

Člen 4

Izvajanje in pristojnost

1. Države članice določijo na ustreznih ravneh pristojne organe in telesa, odgovorne za izvajanje te direktive, še zlasti organe, pristojne za:

(a) izdelavo in, kjer je to primerno, odobritev kart hrupa in akcijskih načrtov za strnjena naselja, glavne ceste, železnice in letališča;

(c) zbiranje kart hrupa in akcijskih načrtov.

2. Država članica da informacije, navedene v odstavku 1, na voljo Komisiji in javnosti najkasneje do 18. julija 2005.

Člen 5

Kazalci hrupa in njihova uporaba

1. Države članice uporabijo kazalca hrupa Lden in Lnight, navedena v Prilogi I, za pripravo in revizijo strateškega kartiranja hrupa skladno s členom 7.

Dokler uporaba skupnih metod ocenjevanja za določanje Lden in Lnight ni obvezna, lahko države članice za ta namen uporabljajo obstoječe nacionalne kazalce hrupa in z njimi povezane podatke, katere je treba spremeniti v zgoraj navedene kazalce. Ti podatki ne smejo biti starejši od treh let.

2. Države članice lahko uporabijo dopolnilne kazalce hrupa za posebne primere, kot so tisti, navedeni v Prilogi I(3).

3. Države članice lahko za akustično planiranje in določanje con hrupa uporabijo druge kazalce hrupa in ne Lden in Lnight.

4. Države članice Komisiji sporočijo informacije o katerihkoli ustreznih mejnih vrednostih, ki veljajo ali so v pripravi na njihovih ozemljih, najkasneje do 18. julija 2005, izražene v Lden ali Lnight in, kadar je primerno, v Lday in Levening, za cestni hrup, železniški hrup in letalski hrup okrog letališč in hrup na področjih, kjer se izvajajo industrijske dejavnosti, skupaj z obrazložitvami o izvajanju mejnih vrednosti.

Člen 6

Metode ocenjevanja

1. Vrednosti Lden in Lnight se določijo s pomočjo metod ocenjevanja, opredeljenih v Prilogi II.

2. Komisija oblikuje skupne metode ocenjevanja za določanje Lden in Lnight skladno s postopkom iz člena 13(2) z revizijo Priloge II. Dokler te metode niso sprejete, lahko države članice uporabljajo metode ocenjevanja, ki so bile prilagojene skladno s Prilogo II in temeljijo na metodah, določenih v njihovi zakonodaji. V takšnem primeru morajo dokazati, da te metode dajejo enakovredne rezultate kot metode, določene v odstavku 2.2. Priloge II.

3. Škodljivi učinki se lahko ocenjujejo s pomočjo razmerja med odmerkom in učinkom, ki so navedeni v Prilogi III.

Člen 7

Strateško kartiranje hrupa

1. Države članice zagotovijo, da bodo najkasneje do 30. julija 2007 pripravile strateške karte hrupa, ki bodo kazale stanje prejšnjega koledarskega leta, in, kjer bo primerno, jih bodo pristojni organi potrdili, za vsa strnjena naselja z več kot 250000 prebivalci in za vse glavne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno, za glavne železnice, ki imajo več kot 60000 prevozov vlakov letno in glavna letališča na njihovih ozemljih.

Države članice najkasneje do 30. junija 2005 in nato vsakih pet let obvestijo Komisijo o glavnih cestah, ki imajo več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, o glavnih železnicah, ki imajo več kot 60000 prevozov vlakov letno, o glavnih letališčih in strnjenih naseljih z več kot 250000 prebivalci znotraj njihovih območij.

2. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotavitev, da najkasneje do 30. junija 2012 in nato vsakih pet let naredijo strateške karte hrupa, ki kažejo razmere v preteklem koledarskem letu, in kjer je potrebno, jih potrdijo pristojni organi za vsa strnjena naselja, glavne ceste in železnice znotraj njihovim ozemelj.

Države članice najkasneje do 31. decembra 2008 obvestijo Komisijo o vseh strnjenih naseljih, glavnih cestah in železnicah znotraj njihovih ozemelj.

3. Strateški karte hrupa izpolnjujejo minimalne zahteve, določene v Prilogi IV.

4. Sosednje države članice sodelujejo pri strateškem kartiranju hrupa blizu meja.

5. Strateške karte hrupa se pregledujejo in, če je potrebno, popravijo, vsaj vsakih pet let po datumu njihove priprave.

Člen 8

Akcijski načrti

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi oblasti najkasneje do 18. julija 2008 pripravijo akcijske načrte z namenom upravljanja s problemi in učinki hrupa znotraj svojih ozemelj, vključno z zmanjšanjem hrupa, če je potrebno, za:

(a) kraje blizu glavnih cest, ki imajo več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, glavnih železnic, ki imajo letno več kot 60000 prevozov vlakov, in blizu glavnih letališč;

(b) strnjena naselja z več kot 250000 prebivalci. Načrti imajo namen zavarovati mirna območja pred povečanjem hrupa.

Ukrepi v okviru teh načrtov so v diskreciji pristojnih organov, vendar naj obravnavajo prednostne naloge, ki jih je mogoče opredeliti s preseganjem katere koli ustrezne mejne vrednosti ali z drugimi merili, ki jih izberejo države članice, in jih uporabljajo zlasti na najbolj pomembnih območjih, kot so določena s strateškim kartiranjem hrupa.

2. Države članice zagotovijo, da najkasneje do 18. julija 2013 pristojni organi pripravijo akcijske načrte, ki bodo obravnavali predvsem prednostne naloge, ki se jih lahko ugotovi s preseganjem katere koli mejne vrednosti ali z drugimi merili, ki jih izberejo države članice za strnjena naselja, glavne ceste, kot tudi za glavne železnice znotraj njihovih ozemelj.

3. Države članice obvestijo Komisijo o drugih ustreznih merilih, navedenih v odstavku 1 in 2.

4. Akcijski načrti izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge V.

5. Akcijski načrti se v primeru pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati na obstoječe razmere na področju hrupa, pregledajo in, če je potrebno, popravijo, in to vsaj vsakih pet let po datumu njihove odobritve.

6. Sosednje države članice sodelujejo pri načrtih ukrepanja v obmejnih regijah.

7. Države članice zagotovijo, da se o predlogih za akcijske načrte posvetujejo z javnostjo, ji dajo pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje pri pripravi in pregledu akcijskih načrtov, da se rezultati tega sodelovanja upoštevajo, in da je javnost obveščena o sprejetih odločitvah. Predvideti je treba razumne časovne okvire, da ima javnost dovolj časa za sodelovanje v vsaki fazi.

Če se zahteva po sodelovanju javnosti pojavi istočasno v tej direktivi in katerikoli drugi zakonodaji Skupnosti, lahko države članice predvidijo skupne postopke, da se izognejo podvajanju.

Člen 9

Informacije za javnost

1. Države članice zagotovijo, da so strateške karte hrupa, ki so jih pripravile, in če je potrebno, sprejele, in akcijski načrti, ki so jih pripravile, dostopni in razširjeni v javnosti skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivo Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju [13], in v skladu s prilogama IV in V k tej direktivi, vključno z razpoložljivimi informacijskimi tehnologijami.

2. Te informacije morajo biti jasne, razumljive in dostopne. Zagotovi se povzetek z opisom najpomembnejših točk.

Člen 10

Zbiranje in objava podatkov s strani držav članic in Komisije

1. Komisija najkasneje do 18. januarja 2004 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki vsebuje pregled obstoječih ukrepov Skupnosti v zvezi z viri okoljskega hrupa.

2. Države članice zagotovijo, da se informacije iz strateških kart hrupa in povzetki akcijskih načrtov, kot je navedeno v Prilogi VI, pošljejo Komisiji v šestih mesecih od datumov, določenih v členih 7 in 8.

3. Komisija vzpostavi bazo podatkov o strateških kartah hrupa, da olajša izdelavo poročila iz člena 11 in izvajanje drugega tehničnega in informativnega dela.

4. Komisija vsakih pet let objavi zbirno poročilo podatkov iz strateških kart hrupa in akcijskih načrtov. Prvo poročilo se predloži do 18. julija 2009.

Člen 11

Pregled in poročanje

1. Najkasneje do 18. julija 2009 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive.

2. Poročilo zlasti oceni potrebo po nadaljnjih ukrepih Skupnosti na področju okoljskega hrupa in, če je primerno, predlaga strategije za njihovo izvajanje, kot so:

(a) dolgoročni in srednjeročni cilji za zmanjšanje števila ljudi, ki so prizadeti zaradi okoljskega hrupa, zlasti ob upoštevanju različnih podnebij in kultur;

(b) dodatni ukrepi za zmanjšanje okoljskega hrupa iz posebnih virov, zlasti opreme, ki se uporablja na prostem, prevoznih sredstev, prometne infrastrukture in določenih kategorij industrijske dejavnosti, ob upoštevanju ukrepov, ki se že izvajajo ali so v obravnavi za sprejem;

(c) zaščita mirnih območij na prostem.

3. Poročilo vsebuje pregled akustične kakovosti okolja v Skupnosti, ki temelji na podatkih iz člena 10, in upošteva znanstveni in tehnološki napredek ter druge ustrezne informacije. Zmanjšanje škodljivih učinkov in razmerja med stroškom in učinkovitostjo sta glavni merili za izbiro predlaganih strategij in ukrepov.

4. Ko Komisija prejme prvi sklop strateških kart hrupa, ponovno preuči:

- možnost, da se 1,5 m določi za višino merjenja, ki jo predvideva Priloga I, odstavek 1, za območja z enonadstropnimi stavbami,

- spodnjo mejo za ocenitev števila oseb, izpostavljenih različnim pasovom Lden in Lnight v Prilogi VI.

5. Poročilo se pregleda vsakih pet let ali pogosteje, če je primerno. Vsebuje oceno izvajanja te direktive.

6. Poročilo je, če je primerno, opremljeno s predlogi za spremembo te direktive.

Člen 12

Prilagajanje

Komisija prilagodi Prilogo I, točko 3, Prilogo II in Prilogo III k tej direktivi tehničnemu in znanstvenemu napredku skladno s postopkom iz člena 13(2).

Člen 13

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18 Direktive 2000/14/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, ki ga določa člen 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 18. julija 2004. O tem obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 16

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 25. junija 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

J. Matas I Palou

[1] UL C 337 E, 28.11.2000, str. 251.

[2] UL C 116, 20.4.2001, str. 48.

[3] UL C 148, 18.5.2001, str. 7.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2000 (UL C 232, 17.8.2001, str. 305), Skupno stališče Sveta z dne 7. junija 2001 (UL C 297, 23.10.2001, str. 49) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2001 (UL C 87 E, 11.4.2002, str. 118). Sklep Evropskega Parlamenta z dne 15. maja 2002 in Sklep Sveta z dne 21. maja 2002.

[5] UL C 200, 30.6.1997, str. 28.

[6] UL L 42, 23.2.1970, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 1999/101/ES (UL L 334, 28.12.1999, str. 41).

[7] UL L 105, 28.4.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/54/ES (UL L 277, 10.10.1997, str. 24).

[8] UL L 18, 24.1.1980, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 83/206/EGS (UL L 117, 4.5.1983, str. 15).

[9] UL L 225, 10.8.1992, str. 72. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/7/ES (UL L 106, 3.5.2000, str. 1).

[10] UL L 162, 3.7.2000, str. 1.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[12] UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

[13] UL L 158, 23.6.1990, str. 56.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

KAZALCI HRUPA

navedeni v členu 5

1. Opredelitev ravni dan-večer-noč Lden

Raven dan-večer-noč Lden v decibelih (dB) je opredeljena z naslednjo formulo:

+++++ TIFF +++++

pri kateri je:

- Lday je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot je določeno v ISO 1996-2: 1987, določeno za vsa dnevna obdobja v letu,

- Levening je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot je določeno v ISO 1996-2: 1987, določeno za vsa večerna obdobja v letu,

- Lnight je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot je določeno v ISO 1996-2: 1987, določeno za vsa nočna obdobja v letu;

kjer:

- dan traja 12 ur, večer štiri in noč osem ur. Države članice lahko skrajšajo večerno obdobje za eno ali dve uri in skladno s tem podaljšajo dnevno ali nočno obdobje, pod pogojem, da je ta izbira enaka za vse vire in da Komisiji zagotovijo informacije o vseh sistematskih odstopanjih od privzete možnosti,

- začetek dneva (in posledično začetek večera in začetek noči) izbere država članica (ta izbira mora biti enaka za hrup iz vseh virov); privzete vrednosti so 07.00 do 19.00, 19.00 do 23.00 in 23.00 do 07.00 po lokalnem času,

- je leto ustrezno leto glede emisije zvoka in povprečno leto glede meteoroloških okoliščin;

kjer je:

- upoštevan vpadni zvok, kar pomeni, da se ne upošteva zvok, ki se odbije od fasade obravnavanega bivališča (kot splošno pravilo, to v primeru meritev pomeni popravek 3 dB).

Višina točke ocenjevanja Lden je odvisna od uporabe:

- v primeru računanja za namene strateškega kartiranja hrupa glede na izpostavljenost hrupu v zgradbah in njihovi bližini morajo biti točke ocenjevanja 4,0 ± 0, 2 m (3,8 do 4,2 m) nad tlemi in pred najbolj izpostavljenim delom fasade; najbolj izpostavljen del fasade bo zato zunanji zid, ki je najbližji v smeri določenega vira hrupa; za druge namene so lahko izbrane druge možnosti,

- v primeru meritev za namen strateškega kartiranja hrupa glede na izpostavljenost hrupu v zgradbah in njihovi bližini so lahko izbrane tudi druge višine, ki ne smejo nikoli biti nižje od 1,5 m nad tlemi, rezultati pa se morajo popraviti skladno z ustrezno višino 4 m,

- za druge namene, kot sta akustično planiranje in določanje stopenj hrupa, so lahko izbrane druge višine, ki ne smejo nikoli biti nižje od 1,5 m nad tlemi, na primer za:

- podeželska območja z enonadstropnimi hišami,

- načrtovanje lokalnih ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa na določena bivališča,

- podrobno kartiranje hrupa na omejenem območju, ki prikazuje izpostavljenost hrupu posameznega bivališča.

2. Opredelitev kazalca hrupa za nočni čas

Kazalec hrupa za nočni čas Lnight je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot je določeno v ISO 1996-2: 1987, določeno za vsa nočna obdobja v letu;

kjer:

- traja noč osem ur, kot je opredeljeno v odstavku 1,

- je leto ustrezno leto glede emisije zvoka in povprečno leto glede meteoroloških okoliščin;

- je upoštevan vpadni zvok, kot je določeno v odstavku 1,

- je točka ocenjevanja enaka kot za Lden.

3. Dodatni kazalci hrupa

V določenih primerih je lahko poleg Lden in Lnight in, kjer je to primerno, Lday in Levening, koristna uporaba posebnih kazalcev hrupa in z njimi povezanih mejnih vrednosti. Nekaj primerov je podanih spodaj:

- obravnavani vir hrupa je aktiven le občasno (na primer, manj kot 20 % časa vseh dnevnih obdobij v letu, skupnega časa večernih obdobij v letu, ali skupnega časa nočnih obdobij v letu),

- povprečno število hrupnih dogodkov v enem ali več obdobjih je zelo majhno (na primer, manj kot en hrupni dogodek na uro; hrupni dogodek je lahko opredeljen kot hrup, ki traja manj kot pet minut; primeri so hrup mimovozečega vlaka ali preleta letala),

- nizkofrekvenčna vsebina hrupa je močna,

- LAmax ali SEL (raven izpostavljenosti zvoku) za zaščito v nočnih obdobjih v primeru vrhuncev hrupa,

- dodatno varovanje ob koncih tedna ali v določenem obdobju leta,

- dodatno varovanje v dnevnem obdobju,

- dodatno varovanje v večernem obdobju,

- kombinacija hrupa iz različnih virov,

- mirna območja na prostem,

- hrup vsebuje močne tonalne komponente,

- hrup je nenaden.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

METODE OCENJEVANJA ZA KAZALCE HRUPA

navedene v členu 6

1. Uvod

Vrednosti Lden in Lnight so lahko določene z računanjem ali z merjenjem (na mestu ocenjevanja). Za napovedi je primerno le računanje.

Začasne metode računanja in merjenja so navedene v odstavkih 2 in 3.

2. Začasne metode računanja za Lden in Lnight

2.1 Prilagoditev obstoječih nacionalnih metod računanja

Če ima država članica nacionalne metode za določanje dolgoročnih kazalcev, jih lahko uporabi, če so prilagojene opredelitvam kazalcev v Prilogi I. Za večino nacionalnih metod to pomeni uvedbo večera kot ločenega obdobja in uvedbo letnega povprečja. Nekatere obstoječe metode bo treba prilagoditi glede izključitve odboja od fasad zgradb, vključitve noči in/ali mesta ocenjevanja.

Določanje letnega povprečja zahteva posebno pozornost. Odstopanja v emisiji in širjenju lahko prispevajo k letnim nihanjem.

2.2 Priporočene začasne metode računanja

Za države članice, ki nimajo nacionalnih metod računanja ali države članice, ki želijo spremeniti metodo računanja, se priporočajo naslednje metode:

Za INDUSTRIJSKI HRUP: ISO 9613-2: "Akustika — Slabljenje zvoka pri širjenju na prostem, Del 2: Splošna računska metoda".

Ustrezni podatki o emisiji hrupa (vnosni podatki) za to metodo se lahko pridobijo iz meritev, izvedenih skladno z eno od naslednjih metod:

- ISO 8297: 1994 "Akustika — Ugotavljanje ravni zvočne moči industrijskih postrojenj z več viri zvoka za ovrednotenje ravni zvočnega tlaka v okolju — Inženirska metoda",

- EN ISO 3744: 1995 "Akustika — Ugotavljanje ravni zvočne moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka –Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino",

- EN ISO 3746: 1995 "Akustika — Ugotavljanje ravni zvočne moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka z merilno ploskvijo sklenjeno okrog vira hrupa nad odbojno ravnino".

Za HRUP LETAL: Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC — European Civil Aviation conference), dok. 29 "Poročilo o standardni metodi računanja širjenja hrupa v okolici civilnih letališč", 1997. Od različnih pristopov modeliranja poti leta zračnih plovil bo uporabljena metoda segmentacije, omenjena v oddelku 7.5 dok. 29 ECAC.

Za HRUP CESTNEGA PROMETA: Francoska nacionalna metoda računanja "NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)", omenjena v "Arrêté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routières, Journal Officiel du 10 mai 1995, Article 6" in francoski standard "XPS 31-133". Za vhodne podatke o emisiji se ti dokumenti sklicujejo na "Guide du bruit des transports terrestres, fascicule prévision des niveaux sonores, CETUR 1980".

Za HRUP ŽELEZNICE: Nizozemska nacionalna metoda računanja, objavljena v "Reken- en Meetvoorschrift Railverkeerslawaai 96, Ministerie Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer, 20 November 1996".

Te metode je treba prilagoditi opredelitvam Lden in Lnight. Komisija bo najkasneje do 1. julija 2003 objavila smernice v skladu s členom 13(2) o prilagojenih metodah in zagotovila podatke o emisiji hrupa letal, cestnega prometa in železnice na podlagi obstoječih podatkov.

3. Začasne metode merjenja za Lden in Lnight

Če želi država članica uporabiti svojo uradno metodo merjenja, mora biti ta metoda prilagojena skladno z definicijami kazalcev v Prilogi I in skladno z načeli, ki urejajo dolgoročne povprečne meritve, navedene v ISO 1996-2: 1987 in ISO 1996-1: 1982.

Če država članica nima metode merjenja ali če želi uporabiti drugo metodo, je metoda lahko opredeljena na podlagi opredelitve kazalca in načel, navedenih v ISO 1996-2: 1987 in ISO 1996-1: 1982.

Podatki merjenja pred fasado ali drugim odbojnim elementom se morajo popraviti, da se izključi odboj od fasade ali elementa (kot splošno pravilo, to v primeru meritev pomeni popravek 3 dB).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

METODE OCENJEVANJA ŠKODLJIVIH POSLEDIC

po členu 6(3)

Razmerja odmerek-učinek se morajo uporabljati za ocenjevanje vpliva hrupa na prebivalstvo. Razmerja odmerek-učinek, ki jih bodo uvedli prihodnji popravki te Priloge v skladu s členom 13(2) bodo še posebej zadevala:

- razmerje med motnjo in Lden za cestni, železniški, letalski in industrijski hrup,

- razmerje med motnjo spanca in Lnight za cestni, železniški, letalski in industrijski hrup.

Po potrebi se lahko uvedejo posebna razmerja odmerek-učinek za:

- bivališča s posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v Prilogi VI,

- bivališča s tiho fasado, kot je opredeljeno v Prilogi VI,

- različna podnebja/različne kulture,

- ranljive skupine prebivalstva,

- tonalen industrijski hrup,

- impulzni industrijski hrup in drugi posebni primeri.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

MINIMALNE ZAHTEVE ZA STRATEŠKO KARTIRANJE HRUPA

po členu 7

1. Strateška karta hrupa predstavlja naslednje vidike podatkov:

- obstoječ, prejšnji ali napovedan pojav hrupa glede na kazalec hrupa,

- preseganje mejne vrednosti,

- ocenjeno število bivališč, šol in bolnišnic na določenem območju, ki so izpostavljene določenim vrednostim kazalca hrupa,

- ocenjeno število ljudi na območju, ki je izpostavljeno hrupu.

2. Strateške karte hrupa so lahko javnosti predstavljene kot:

- grafični prikazi,

- številčni podatki v preglednicah,

- številčni podatki v elektronski obliki.

3. Strateške karte hrupa za strnjena naselja posebej poudarjajo hrup, ki izvira iz:

- cestnega prometa,

- železniškega prometa,

- letališč,

- industrijskih delovišč, vključno pristanišč.

4. Strateško kartiranje hrupa se bo uporabilo v naslednje namene:

- zbiranje podatkov, ki jih je treba poslati Komisiji skladno s členom 10(2) in Prilogo VI,

- vir informacij za občane skladno s členom 9,

- izhodišče za akcijske načrte skladno s členom 8.

Vsaka od teh uporab zahteva drugačen tip strateške karte hrupa.

5. Minimalne zahteve za strateške karte hrupa v zvezi s podatki, ki jih je treba poslati Komisiji, so določene v odstavkih 1.5, 1.6, 2.5, 2.6 in 2.7 Priloge VI.

6. Za namene informiranja državljanov skladno s členom 9 in razvoja akcijskih načrtov skladno s členom 8, je treba zagotoviti dodatne in podrobnejše informacije, kot so:

- grafična predstavitev,

- karte, ki prikazujejo preseganje mejne vrednosti,

- diferenčne karte, v katerih se sedanje stanje primerja z raznimi možnimi prihodnjimi stanji,

- karte, ki prikazujejo vrednosti kazalca hrupa na višini, drugačni od 4 m, kjer je to primerno.

Države članice lahko določijo pravila o tipih in oblikah teh kart hrupa.

7. Strateške karte hrupa za lokalno ali nacionalno uporabo morajo biti izdelane za ocenitveno višino 4 m in Lden in Lnight v nizu po 5 dB, kot je opredeljeno v Prilogi VI.

8. Za strnjena naselja morajo biti izdelane ločene strateške karte hrupa za hrup cestnega prometa, hrup železniškega prometa, hrup letal in industrijski hrup. Dodati je mogoče karte za druge vire.

9. Komisija lahko razvije smernice za obsežnejša navodila o kartah hrupa, o kartiranju hrupa in programski opremi za kartiranje hrupa v skladu s členom 13(2).

--------------------------------------------------

PRILOGA V

MINIMALNE ZAHTEVE ZA NAČRTE UKREPANJA

po členu 8

1. Akcijski načrt mora vključevati vsaj naslednje elemente:

- opis strnjenih naselij, glavnih cest, glavnih železniških prog ali letališč in drugih upoštevanih virov hrupa,

- odgovorni organ,

- pravni kontekst,

- kakršne koli obstoječe mejne vrednosti v skladu s členom 5,

- povzetek rezultatov kartiranja hrupa,

- ovrednotenje ocenjenega števila ljudi, ki so izpostavljeni hrupu, identifikacijo problemov in razmer, ki jih je treba izboljšati,

- zapis organiziranih javnih posvetovanj skladno s členom 8(7),

- vse veljavne ukrepe za zmanjšanje hrupa in vse projekte, ki so v pripravi,

- ukrepi, ki jih nameravajo pristojne oblasti sprejeti v naslednjih petih letih, vključno s kakršnimikoli ukrepi varovanja mirnih območij,

- dolgoročna strategija,

- finančno informacijo (če je na voljo): proračuni, ocena stroškovne učinkovitosti, ocena stroškov in koristi,

- določbe, načrtovane za ovrednotenje izvajanja in rezultate načrtov ukrepanja.

2. Ukrepi, ki jih nameravajo pristojne oblasti sprejeti na področjih znotraj svoje pristojnosti, lahko na primer vključujejo:

- načrtovanje prometa,

- načrtovanje rabe prostora,

- tehnične ukrepe pri virih hrupa,

- izbor tišjih virov,

- zmanjšanje širjenja zvoka,

- ureditvene ali ekonomske ukrepe ali pobude.

3. Vsak Akcijski načrt naj vsebuje ocene glede zmanjšanja števila prizadetih ljudi (motenih, z motenim spancem, ali drugo).

4. Komisija lahko razvije smernice za nadaljnje ravnanje z načrti ukrepanja, v skladu s členom 13(2).

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

PODATKI, KI JE TREBA POSLATI KOMISIJI

po členu 10

Komisiji je treba poslati naslednje podatke:

1. Za strnjena naselja

1.1 Jedrnat opis strnjenega naselja: lokacija, velikost, število prebivalcev.

1.2 Odgovorni organ.

1.3 Programi nadzorovanja hrupa, ki so bili izpeljani v preteklosti in sedanji ukrepi na področju hrupa.

1.4 Uporabljene metode računanja ali merjenja.

1.5 Ocenjeno število ljudi, ki živijo v bivališčih (v stotinah), ki so izpostavljena vsakemu od naslednjih vrednosti Lden v dB 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74, > 75, ločeno za hrup cestnega, železniškega in zračnega prometa in za industrijske vire. Številke morajo biti zaokrožene na najbližjo stotico (na primer 5200 = med 5150 in 5249; 100 = med 50 in 149; 0 = manj kot 50).

Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v bivališčih, ki imajo:

- posebno protihrupno zaščito, kar pomeni posebno zaščito zgradbe pred enim ali več tipi okoljskega hrupa v kombinaciji s takšnim prezračevanimi ali klimatskimi napravami, da se lahko ohranja visoka stopnja zaščite proti okoljskemu hrupu,

- tiho fasado, kar pomeni fasado bivališča, kjer je vrednost Lden štiri metre nad tlemi in dva metra pred fasado za hrup iz določenega vira za več kot 20 dB nižja kot pri fasadi z najvišjo vrednostjo Lden.

Navesti je treba tudi, kako glavne ceste, železniške proge in glavna letališča, kot so opredeljena v členu 3, prispevajo k navedenim rezultatom.

1.6. Ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo v bivališčih, ki so izpostavljena vsakemu od naslednjih vrednosti Lnight v dB 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade: 50-54, 55-59, 60-64, 65-69, > 70, ločeno za hrup cestnega, železniškega in zračnega prometa in za industrijske vire. Ti podatki se lahko ocenjujejo tudi za vrednosti 45-49 pred datumom, določenim v členu 11(1).

Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v bivališčih, ki imajo:

- posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v odstavku 1.5,

- tiho fasado, kot je opredeljeno v odstavku 1.5.

Navesti je treba tudi, kako glavne ceste, železniške proge in letališča prispevajo k navedenim rezultatom.

1.7 Pri grafični predstavitvi morajo strateške karte prikazati vsaj konture 60, 65, 70 in 75 dB.

1.8 Povzetek akcijskega načrta, ki vsebuje vse pomembne vidike iz Priloge V, in ki naj ne obsega več kot deset strani.

2. Za glavne ceste, železniške proge in letališča

2.1 Splošen opis cest, železniških prog ali letališč: lokacija, velikost in podatki o prometu.

2.2 Opis značilnosti njihove okolice: strnjena naselja, vasi, podeželje ali drugo, informacije o rabi prostora, drugi pomembnejši viri hrupa.

2.3 Programi za nadzorovanje hrupa, ki so se izvajali v preteklosti, in ukrepi, sprejeti v zvezi s hrupom.

2.4 Uporabljene metode računanja ali merjenja.

2.5 Ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo izven strnjenih naselij v bivališčih, ki so izpostavljena vsakemu od naslednjih vrednosti Lden v dB 4 m nad tlemi in na najbolj izpostavljenem delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74, > 75.

Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v bivališčih, ki imajo:

- posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v odstavku 1.5,

- tiho fasado, kot je opredeljeno v odstavku 1.5.

2.6 Ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo izven strnjenih naselij v bivališčih, ki so izpostavljena vsakemu od naslednjih pasov vrednosti Lnight v dB 4 m nad tlemi in na najbolj izpostavljenem delu fasade: 50-54, 55-59, 60-64, 65-69, > 70. Ti podatki se lahko ocenjujejo tudi za pas vrednosti 45-49 pred datumom, določenim v členu 11(1).

Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v bivališčih, ki imajo:

- posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v odstavku 1.5,

- tiho fasado, kot je opredeljeno v odstavku 1.5.

2.7. Celotno območje (v km2), ki je izpostavljeno vrednostim Lden, ki so višje od 55, 65 oziroma 75 dB. Podani morata biti tudi ocenjeno skupno število bivališč (v stotinah) in ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo na vsakem od teh območij. Te številke morajo vključevati strnjena naselja.

Konture 55 in 65 dB morajo biti prikazane na eni ali več kartah, ki nudijo podatke o lokaciji vasi, mest in strnjenih naselij znotraj teh območij.

2.8 Povzetek akcijskega načrta, ki vsebuje vse pomembne vidike iz Priloge V, in ki naj ne obsega več kot deset strani.

3. Smernice

Komisija lahko izdela smernice, ki dajejo obsežnejša navodila o zagotavljanju navedenih podatkov v skladu s členom 13(2).

--------------------------------------------------