31994R3385

Uredba Komisije (ES) št. 3385/94

z dne 21. decembra 1994

o obliki, vsebini in drugih podrobnostih vlog in priglasitev, predvidenih v Uredbi Sveta št. 17

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske, in zlasti člena 24 Uredbe,

ker Uredba Komisije št. 27 z dne 3. maja 1962, Prva uredba o izvajanju Uredbe Sveta št. 17 [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3666/93 [3], ne izpolnjuje več zahtev učinkovitega upravnega postopka; ker jo je zato treba nadomestiti z novo uredbo;

ker imajo na eni strani vloge za negativni izvid iz člena 2 in priglasitve iz členov 4, 5 in 25 Uredbe št. 17 pomembne pravne posledice, ki so ugodne za stranke sporazuma, sklepa ali ravnanja, po drugi strani pa lahko nepravilne ali zavajajoče informacije v takih vlogah ali priglasitvah vodijo v nalaganje denarnih kazni in lahko povzročijo tudi civilnopravne posledice za stranke; ker je zatorej za zagotavljanje pravne varnosti treba natančno opredeliti osebe, upravičene do predložitve vlog in priglasitev, predmet in vsebino informacij, ki jih morajo take vloge in priglasitve vsebovati, in čas, ko začnejo učinkovati;

ker bi vsaka stranka morala imeti pravico predložiti Komisiji vlogo ali priglasitev; ker bi poleg tega stranka, ki uveljavlja pravico, morala obvestiti druge stranke, da jim omogoči zaščito njihovih interesov; ker bi moralo vloge in priglasitve, ki zadevajo sporazume, sklepe in ravnanja podjetniških združenj, vlagati le tako združenje;

ker morajo vložniki in priglasitelji Komisiji v celoti in pošteno razkriti dejstva in okoliščine, ki so bistvene za sprejem odločitve o sporazumih, sklepih ali ravnanjih;

ker je za poenostavitev in pospešitev njihovega pregleda zaželeno predpisati, da se uporablja obrazec za vloge za negativni izvid v zvezi s členom 85(1) in za priglasitve v zvezi s členom 85(3); ker bi uporaba tega obrazca morala biti mogoča tudi pri vlogah za negativni izvid v zvezi s členom 86;

ker bo Komisija v ustreznih primerih strankam, če bodo to zahtevale, pred vlogo ali priglasitvijo dala možnost neformalnega in strogo zaupnega razgovora o predvidenem sporazumu, sklepu ali ravnanju; ker bo poleg tega po vlogi ali priglasitvi s strankami obdržala toliko tesen stik, kolikor je potrebno za to, da z njimi obravnava vse praktične ali pravne probleme, ki jih odkrije pri prvem pregledu primera, in, če je mogoče, odpravi take probleme z obojestranskim sporazumom;

ker morajo predpisi te uredbe zajeti tudi primere, v katerih se Komisiji predložijo vloge za negativni izvid v zvezi s členom 53(1) ali členom 54 Sporazuma o EGP ali priglasitve v zvezi s členom 53(3) Sporazuma o EGP,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Osebe, upravičene do predložitve vlog in priglasitev

1. Vlogo iz člena 2 Uredbe št. 17 v zvezi s členom 85(1) Pogodbe ali priglasitev iz členov 4, 5 in 25 Uredbe št. 17 lahko predloži:

(a) vsako podjetje in podjetniško združenje, ki je stranka sporazumov ali usklajenih ravnanj;

in

(b) vsako podjetniško združenje, ki sprejema sklepe ali izvaja ravnanja;

ki lahko spadajo v področje uporabe člena 85(1).

Kadar vlogo ali priglasitev predložijo nekatere, ne pa vse stranke iz točke (a) prvega pododstavka, obvestijo druge stranke.

2. Vsako podjetje, ki ima samo ali z drugimi podjetji prevladujoč položaj na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, lahko predloži vlogo iz člena 2 Uredbe št. 17 v zvezi s členom 86 Pogodbe.

3. Kadar vlogo ali priglasitev podpišejo zastopniki oseb, podjetij ali podjetniških združenj, ti zastopniki predložijo pisno dokazilo, da so pooblaščeni za delovanje.

4. Ob predložitvi skupne vloge ali priglasitve je treba imenovati skupnega zastopnika, ki je pooblaščen za posredovanje in sprejem dokumentov v imenu vseh vložnikov ali priglasiteljev.

Člen 2

Predložitev vlog in priglasitev

1. Vloge iz člena 2 Uredbe št. 17 v zvezi s členom 85(1) Pogodbe in priglasitve iz členov 4, 5 in 25 Uredbe št. 17 se predložijo na način, predpisan z obrazcem A/B, kakor je prikazano v prilogi k tej uredbi. Obrazec A/B se lahko uporablja tudi za vloge iz člena 2 Uredbe št. 17 v zvezi s členom 86 Pogodbe. Skupne vloge in priglasitve se predložijo na enem obrazcu.

2. Sedemnajst kopij vsake vloge in priglasitve in tri kopije njihovih prilog je treba predložiti Komisiji na naslov, naveden na obrazcu A/B.

3. Dokumenti, priloženi vlogi ali priglasitvi, so bodisi izvirniki bodisi kopije izvirnikov; v nazadnje omenjenem primeru vložnik ali priglasitelj potrdi, da so to resnične in popolne kopije izvirnikov.

4. Vloge in priglasitve so v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Ta jezik je tudi jezik postopka za vložnika ali priglasitelja. Dokumenti se predložijo v njihovem izvirnem jeziku. Kadar izvirni jezik ni eden od uradnih jezikov, se priloži prevod v jeziku postopka.

5. Kadar se predložijo vloge za negativni izvid v zvezi s členom 53(1) ali členom 54 Sporazuma o EGP ali priglasitve v zvezi s členom 53(3) Sporazuma o EGP, so lahko prav tako v enem od jezikov držav Efte ali delovnem jeziku Nadzornega organa Efte. Če jezik, izbran za vlogo ali priglasitev, ni uradni jezik Skupnosti, vložnik ali priglasitelj priloži vso dokumentacijo s prevodom v enega od uradnih jezikov Skupnosti. Jezik, ki je izbran za prevod, je jezik postopka za vložnika ali priglasitelja.

Člen 3

Vsebina vlog in priglasitev

1. Vloge in priglasitve vsebujejo informacije, vključno z dokumenti, ki jih zahteva obrazec A/B. Informacije morajo biti točne in popolne.

2. Vloge iz člena 2 Uredbe št. 17 v zvezi s členom 86 Pogodbe vsebujejo popolno navedbo dejstev, ki zlasti opredeljujejo ravnanje in položaj podjetja ali podjetij na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki jih to ravnanje zadeva.

3. Komisija lahko odpravi obveznost posredovanja kakršnih koli posebnih informacij, vključno z dokumenti, ki jih zahteva obrazec A/B, kadar meni, da take informacije niso potrebne za preučitev primera.

4. Komisija brez odlašanja vložniku ali priglasitelju pisno potrdi prejem vloge ali priglasitve ter kakršnega koli odgovora na pismo, ki ga je Komisija poslala na podlagi člena 4(2).

Člen 4

Učinek predložitve vlog in priglasitev

1. Brez poseganja v odstavke 2 do 5 imajo vloge in priglasitve učinek od dneva, ko jih Komisija prejme. Kadar pa se vloga ali priglasitev pošlje s priporočeno pošto, ima učinek od datuma, navedenega na poštnem žigu kraja oddaje pošiljke.

2. Kadar Komisija ugotovi, da so informacije, vključno z dokumenti, ki jih vsebuje vloga ali priglasitev, v pomembnih delih nepopolne, vložnika ali priglasitelja brez odlašanja pisno obvesti o tem in določi ustrezen rok za dopolnitev informacij. V takih primerih ima vloga ali priglasitev učinek od dneva, ko Komisija prejme popolne informacije.

3. Bistvene spremembe dejstev, vsebovanih v vlogi ali priglasitvi, ki jih vložnik ali priglasitelj pozna ali bi jih moral poznati, je treba Komisiji sporočiti prostovoljno in brez odlašanja.

4. Neresnične ali zavajajoče informacije se štejejo za nepopolne.

5. Če ob izteku enega meseca po datumu prejema vloge ali priglasitve Komisija vložniku ali priglasitelju ne posreduje informacij iz odstavka 2, se šteje, da je imela vloga ali priglasitev učinek od dneva, ko jo je Komisija prejela.

Člen 5

Razveljavitev

Uredba št. 27 se razveljavi.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. marca 1995.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 1994

Za Komisijo

Karel Van Miert

Član Komisije

[1] UL 13, 21.2.1962, str. 204/62.

[2] UL 35, 10.5.1962, str. 1118/62.

[3] 3 UL L 336, 31.12.1993, str. 1.

--------------------------------------------------

Obrazec A/B

UVOD

Obrazec A/B s svojo prilogo je sestavni del Uredbe Komisije (ES) št. 3385/94 z dne 21. decembra 1994 o obliki, vsebini in drugih podrobnostih vlog in priglasitev, predvidenih v Uredbi Sveta št. 17 (v nadaljnjem besedilu "Uredba"). Podjetjem in podjetniškim združenjem omogoča, da pri Komisiji zaprosijo za negativni izvid v zvezi s sporazumi ali ravnanji, ki lahko spadajo v prepovedi iz člena 85(1) in člena 86 Pogodbe ES ali iz člena 53(1) in člena 54 Sporazuma o EGP, ali da tak sporazum priglasijo in na podlagi določb člena 85(3) Pogodbe ES zaprosijo za njegovo izvzetje iz prepovedi, določene s členom 85(1), ali na podlagi določb člena 53(3) Sporazuma o EGS iz prepovedi, določene v členu 53(1).

Za lažjo uporabo obrazca A/B naslednje strani določajo:

- v katerih situacijah je treba predložiti vlogo ali priglasitev (točka A),

- kateremu organu (Komisiji ali Nadzornemu organu Efte) je treba predložiti vlogo ali priglasitev (točka B),

- za katere namene se lahko uporablja vloga ali priglasitev (točka C),

- katere informacije morajo biti podane v vlogi ali priglasitvi (točke D, E in F),

- kdo lahko predloži vlogo ali priglasitev (točka G),

- kako sestaviti vlogo ali priglasitev (točka H),

- kako je mogoče zavarovati poslovne skrivnosti podjetij (točka I),

- kako je treba razlagati nekatere tehnične izraze, uporabljene v operativnem delu obrazca A/B (točka J) in

- postopek, ki sledi predložitvi vloge ali priglasitve (točka K).

A. V katerih situacijah je treba predložiti vlogo ali priglasitev?

I. Namen pravil o konkurenci Pogodbe ES in Sporazuma o EGP

1. Namen pravil ES o konkurenci

Namen pravil o konkurenci je preprečiti izkrivljanje konkurence na skupnem trgu z omejevalnimi ravnanji ali zlorabo prevladujočih položajev. Uporabljajo se za vsa podjetja, ki neposredno ali posredno trgujejo na skupnem trgu, ne glede na to, kje se ustanovijo.

Člen 85(1) Pogodbe ES (besedilo členov 85 in 86 je ponatisnjeno v Prilogi I tega obrazca) prepoveduje omejevalne sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja (dogovore), ki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, člen 85(2) pa sporazume in sklepe, ki take omejitve vsebujejo, razglaša za nične (čeprav je sodišče razsodilo, da so v primeru, ko je omejevalne določbe sporazumov mogoče izločiti, te določbe nične); vendar pa člen 85(3) predvideva izvzetje dogovorov s pozitivnimi učinki, če so izpolnjeni njegovi pogoji. Člen 86 prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, ki lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Prvotni postopki za izvajanje teh členov, ki predvidevajo "negativni izvid" in izjemo v skladu s členom 85(3), so določeni v Uredbi št. 17.

2. Namen pravil EGP o konkurenci

Pravila o konkurenci iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (sklenjenega med Skupnostjo, državami članicami in državami Efte [1] temeljijo na enakih načelih kakor tista, vsebovana v pravilih Skupnosti o konkurenci in imajo enak namen, tj. preprečiti izkrivljanje konkurence na ozemlju EGP s karteli ali zlorabo prevladujočega položaja. Uporabljajo se za vsa podjetja, ki neposredno ali posredno trgujejo na ozemlju EGP, ne glede na to, kje se ustanovijo.

Člen 53(1) Sporazuma o EGP (besedilo členov 53, 54 in 56 Sporazuma o EGP je ponatisnjeno v Prilogi I) prepoveduje omejevalne sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja (dogovore), ki lahko vplivajo na trgovino med Skupnostjo in eno ali več državami Efte (ali med državami Efte), člen 53(2) pa razglaša sporazume ali sklepe, ki vsebujejo take omejitve, za nične; vendar pa člen 53(3) predvideva izvzetje dogovorov s pozitivnimi učinki, če so izpolnjeni njegovi pogoji. Člen 54 prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, ki lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in eno ali več državami Efte (ali med državami Efte). Postopki za izvajanje teh členov, ki predvidevajo "negativni izvid" in izjemo v skladu s členom 53(3), so določeni v Uredbi št. 17, dopolnjeni za namene EGP s Protokoli 21, 22 in 23 k Sporazumu o EGP [2].

II. Področje uporabe pravil o konkurenci iz Pogodbe ES in Sporazuma o EGP

Uporaba členov 85 in 86 Pogodbe ES in členov 53 in 54 Sporazuma o EGP je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera. Temelji na predpostavki, da dogovor ali obnašanje izpolnjuje vse pogoje, določene v ustreznih določbah. To vprašanje je seveda treba preučiti, preden se oblikuje vloga za negativni izvid ali priglasitev.

1. Negativni izvid

Postopek za izdajo negativnega izvida omogoča podjetjem, da preverijo, če je po mnenju Komisije njihov dogovor ali obnašanje prepovedano ali ne s členom 85(1) ali členom 86 Pogodbe ES ali členom 53(1) ali členom 54 Sporazuma o EGP. Ta postopek ureja člen 2 Uredbe št. 17. Negativni izvid je oblikovan kakor odločba, s katero Komisija potrdi, da glede na dejstva, ki jih pozna, ni nobenih razlogov na podlagi člena 85(1) ali člena 86 Pogodbe ES ali člena 53(1) ali člena 54 Sporazuma o EGP za njeno ukrepanje glede dogovora ali obnašanja.

Vendar pa vloge ni smiselno predložiti, če zgoraj navedeni predpisi dogovorov ali obnašanja očitno ne prepovedujejo. Komisija prav tako ni dolžna izdati negativnega izvida. Člen 2 Uredbe št. 17 navaja, da "…Komisija lahko potrdi…". Komisija izda odločbo o negativnem izvidu le, kadar je treba rešiti pomemben problem razlage. V drugih primerih se na vlogo odzove z upravnim pismom.

Komisija je objavila več obvestil, ki se nanašajo na razlago člena 85(1) Pogodbe ES. Obvestila opredeljujejo nekatere skupine sporazumov, ki po svoji naravi ali zaradi svojega majhnega pomena niso zajeta v prepovedi [3].

2. Izjema

Postopek za izjemo v skladu s členom 85(3) Pogodbe ES in členom 53(3) Sporazuma o EGP omogoča podjetjem, da sklenejo dogovore, ki dejansko dajejo gospodarske prednosti, vendar pa bi jih, če ne bi bilo izjeme, prepovedoval člen 85(1) Pogodbe ES ali člen 53(1) Sporazuma o EGP. Ta postopek urejajo členi 4, 6 in 8, za nove države članice pa tudi členi 5, 7 in 25 Uredbe št. 17. Izjema se oblikuje kot odločba Komisije, s katero razglasi, da člen 85(1) Pogodbe ES ali člen 53(1) Sporazuma o EGP ne velja za dogovore, opisane v odločbi. Člen 8 od Komisije zahteva, da določi obdobje veljavnosti vseh takih odločb, omogoča ji, da doda pogoje in obveznosti, ter določa, da se odločbe lahko spremenijo ali prekličejo ali posamezna dejanja strank prepovejo v določenih okoliščinah, zlasti kadar odločbe temeljijo na neresničnih informacijah ali kadar se dejstva bistveno spremenijo.

Komisija je sprejela več uredb, ki podeljujejo izjeme za skupine sporazumov [4]. Nekatere od teh uredb določajo, da lahko nekateri sporazumi uživajo ugodnost izjeme le, če se priglasijo Komisiji v skladu s členom 4 ali 5 Uredbe št. 17, zato da bi pridobili izjeme in če se v priglasitvi zahteva ugodnost ugovornega postopka.

Odločba o podelitvi izjeme lahko velja za nazaj, vendar pri nekaterih izjemah ne more postati veljavna prej kakor na datum priglasitve (člen 6 Uredbe št. 17). Če Komisija ugotovi, da so priglašeni dogovori zares prepovedani in jih ni mogoče izvzeti, in zato izda odločbo, s katero jih razglasi kot take, so udeleženci od datuma priglasitve do datuma odločbe kljub temu zaščiteni pred denarnimi kaznimi za kakršno koli kršitev, opisano v priglasitvi (člen 3 in člen 15(5) in (6) Uredbe št. 17).

Komisija običajno izda odločbo o izjemi le v primerih posebnega pravnega, gospodarskega ali političnega pomena. Sicer postopek zaključi tako, da pošlje upravno pismo.

B. Kateremu organu je treba predložiti vlogo ali priglasitev?

Vloge in priglasitve je treba predložiti organu, ki je za zadevo pristojen. Komisija je pristojna za uporabo pravil o konkurenci iz Pogodbe ES. Vendar pa je pristojnost v zvezi z uporabo pravil o konkurenci iz Sporazuma o EGP deljena.

Pristojnost Komisije in Nadzornega organa Efte za uporabo pravil EGP o konkurenci izhaja iz člena 56 Sporazuma o EGP. Vloge in priglasitve v zvezi s sporazumi, sklepi ali usklajenimi ravnanji, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami članicami, je treba nasloviti na Komisijo, razen kadar njihovi vplivi na trgovino med državami članicami ali na konkurenco znotraj Skupnosti niso znatni v skladu z Obvestilom Komisije iz leta 1986 o sporazumih majhnega pomena [5]. Poleg tega vsi omejevalni sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki vplivajo na trgovino med državo članico in eno ali več državami Efte, spadajo v pristojnost Komisije, pod pogojem, da podjetja dosežejo znotraj Skupnosti več kakor 67 % svojega skupnega prometa na celotnem območju EGP [6]. Če pa vplivi takih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj na trgovino med državami članicami ali na konkurenco v Skupnosti niso znatni, je treba priglasitev, kadar je potrebno, nasloviti na Nadzorni organ Efte. Vse druge sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki spadajo v člen 53 Sporazuma o EGP, je treba priglasiti Nadzornemu organu Efte (njegov naslov je naveden v Prilogi III).

Vloge za negativni izvid v zvezi s členom 54 Sporazuma o EGP je treba predložiti Komisiji, če prevladujoč položaj obstaja le v Skupnosti, ali Nadzornemu organu Efte, če prevladujoč položaj obstaja le na celotnem ozemlju držav Efte ali na njegovem znatnem delu. Zgoraj opisana pravila v zvezi s členom 53 je treba uporabiti le, kadar prevladujoč položaj obstaja na obeh ozemljih.

Komisija bo kot osnovo za presojo uporabila pravila o konkurenci iz Pogodbe ES. Če primer spada v Sporazum o EGP in se dodeli Komisiji v skladu s členom 56 tega sporazuma, hkrati uporabi predpise iz Sporazuma o EGP.

C. Namen tega obrazca

Obrazec A/B navaja vprašanja, na katera je treba odgovoriti, ter informacije in dokumente, ki jih je treba predložiti ob zahtevi za:

- negativni izvid v zvezi s členom 85(1) Pogodbe ES in/ali členom 53(1) Sporazuma o EGP, v skladu s členom 2 Uredbe št. 17, glede sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj,

- izjemo v skladu s členom 85(3) Pogodbe ES in/ali členom 53(3) Sporazuma o EGP glede sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj,

- ugodnost ugovornega postopka iz nekaterih uredb Komisije, ki podeljujejo izjemo za skupino.

Ta obrazec omogoča podjetjem, ki prosijo za negativni izvid, da hkrati vložijo priglasitev za pridobitev izjeme, če Komisija zaključi, da negativnega izvida ni mogoče izdati.

Vloge za negativni izvid in priglasitve v zvezi s členom 85 Pogodbe ES se predložijo na način, ki ga predpisuje obrazec A/B (glej člen 2(1), prvi stavek Uredbe).

Ta obrazec lahko uporabijo tudi podjetja, ki želijo zaprositi za negativni izvid iz člena 86 Pogodbe ES ali člena 53 Sporazuma o EGP, v skladu s členom 2 Uredbe št. 17. Vložnikom, ki zahtevajo negativni izvid iz člena 86, ni treba uporabiti obrazca A/B. Ne glede na to pa je zelo priporočljivo, da posredujejo vse spodaj zahtevane informacije in tako zagotovijo, da so dejstva v njihovi vlogi navedena popolno. (glej člen 2(1), drugi stavek Uredbe).

Vloge ali priglasitve na obrazcu A/B, ki ga je izdala Efta, so prav tako veljavne. Če pa sporazumi, sklepi ali ravnanja spadajo zgolj v člen 85 ali 86 Pogodbe ES, tj. niso v nobeni povezavi s Sporazumom o EGP, je priporočljivo uporabiti ta obrazec, kakor ga je pripravila Komisija.

D. Katera poglavja obrazca je treba izpolniti?

Operativni del tega obrazca je razdeljen na štiri poglavja. Podjetja, ki želijo predložiti vlogo za negativni izvid ali priglasitev, morajo izpolniti poglavja I, II in IV. Izjema pri tem pravilu je predvidena v primeru, kadar vloga ali priglasitev zadeva sporazum o ustanovitvi sodelovalnega skupnega podjetja strukturnega značaja, če stranke želijo izkoristiti ugodnost pospešenega postopka. V tem primeru je treba izpolniti poglavja I, III in IV.

Leta 1992 je Komisija objavila, da je sprejela nova interna upravna pravila, ki določajo, da se bodo nekatere vloge in priglasitve – za sodelovalna skupna podjetja, ki so strukturnega značaja – obravnavale v fiksnih rokih. V takih primerih bodo službe Komisije v dveh mesecih po prejemu popolne priglasitve sporazuma stranke pisno obvestile o rezultatih uvodne analize primera in po potrebi o naravi in verjetni dolžini upravnega postopka, ki ga nameravajo sprožiti.

Vsebina tega dopisa se lahko spreminja glede na značilnosti primera, ki je predmet preiskave:

- v primerih, ki ne predstavljajo nobenih problemov, bo Komisija poslala upravno pismo, ki bo potrjevalo skladnost sporazuma s členom 85(1) ali (3),

- če upravnega pisma ni mogoče poslati zaradi potrebe po rešitvi primera z uradno odločbo, bo Komisija obvestila podjetja o svoji nameri za sprejetje odločbe o podelitvi ali zavrnitvi izjeme,

- če Komisija utemeljeno sumi glede skladnosti sporazuma s pravili o konkurenci, bo strankam poslala pismo, s katerim jih bo obvestila o začetku podrobne preučitve, rezultat katere je lahko, odvisno od primera, odločba, ki prepoveduje, izvzema ob naložitvi pogojev in obveznosti ali preprosto izvzame sporazum.

Ta novi pospešeni postopek, ki se uporablja od 1. januarja 1993, v celoti temelji na načelu samodiscipline. Rok dveh mesecev od popolne priglasitve – za uvodno preučitev primera – ne predstavlja zakonskega roka in zato nikakor ni pravno zavezujoč. Vendar pa bo Komisija storila vse, kar je v njeni moči, da ga bo upoštevala. Komisija si poleg tega pridržuje pravico, da ta pospešeni postopek razširi na druge oblike sodelovanja med podjetji.

Sodelovalno skupno podjetje strukturnega značaja je tisto, pri katerem gre za pomembno spremembo v strukturi in organizaciji poslovnih sredstev strank sporazuma. Do tega lahko pride, ker skupno podjetje prevzame ali razširi obstoječe dejavnosti matičnih družb ali ker prevzame nove dejavnosti v njihovem imenu. Za tako poslovanje je značilno vlaganje znatnih finančnih, materialnih in/ali neopredmetenih sredstev, kot so pravice intelektualne lastnine ter tehnično znanje in izkušnje. Strukturna skupna podjetja naj bi zato običajno poslovala na srednje- ali dolgoročni osnovi.

Ta pojem zajema nekatera skupna podjetja z "delom funkcij", ki prevzamejo eno ali več določenih funkcij v okviru poslovne dejavnosti matičnih podjetij brez dostopa do trga, predvsem raziskave in razvoj in/ali proizvodnjo. Zajema tudi tista skupna podjetja z "vsemi funkcijami", ki vodijo v usklajevanje konkurenčnega ravnanja neodvisnih podjetij, zlasti med strankami sporazuma o skupnem podjetju ali med njimi in skupnim podjetjem.

Za upoštevanje internega roka je pomembno, da ima Komisija ob priglasitvi na voljo vse ustrezne informacije, razumno razpoložljive priglasiteljem, ki jih potrebuje za oceno vpliva poslov na konkurenco. Obrazec A/B zato vsebuje poseben oddelek (Poglavje III), ki ga morajo izpolniti le priglasitelji sodelovalnega skupnega podjetja strukturnega značaja, ki želijo izkoristiti ugodnost pospešenega postopka.

Priglasitelji skupnega podjetja strukturnega značaja, ki želijo izkoristiti ugodnost zgoraj navedenega pospešenega postopka, morajo zato izpolniti poglavja I, III in IV tega obrazca. Poglavje III vsebuje vrsto podrobnih vprašanj, ki jih Komisija potrebuje za oceno upoštevnega(-ih) trga(-ov) in položaja strank sporazuma o skupnem podjetju na tem (teh) trgu(-ih).

Če stranke ne želijo izkoristiti ugodnosti pospešenega postopka za svoja skupna podjetja strukturnega značaja, morajo izpolniti poglavja I, II in IV tega obrazca. Poglavje II vsebuje veliko bolj omejen obseg vprašanj o upoštevnem(-ih) trgu(-ih) in položaju strank posla na tem (teh) trgu(-ih), vendar zadosten, da Komisija lahko začne svoje preučevanje in preiskavo.

E. Potreba po popolnih informacijah

Prejem veljavne priglasitve Komisije ima dva glavna učinka. Prvič, zagotavlja oprostitev plačila denarnih kazni od dneva, ko Komisija prejme veljavno priglasitev v zvezi z vlogami za pridobitev izjeme (glej člen 15(5) Uredbe št. 17). Drugič, dokler Komisija ne prejme veljavne priglasitve, ne more podeliti izjeme v skladu s členom 85(3) Pogodbe ES in/ali členom 53(3) Sporazuma o EGP in vsaka izjema, ki se podeli, lahko začne veljati šele z dnem prejema veljavne priglasitve [7]. Čeprav ne obstaja nobena pravna obveznost priglasitve kot take, lahko nacionalno sodišče dogovor, ki spada v področje člena 85(1) in/ali člena 53(1), razglasi za ničnega v skladu s členom 85(2) in/ali členom 53(2) [8], če in dokler ni priglašen in ga zato ni mogoče izvzeti.

Kadar podjetje zahteva ugodnost skupinske izjeme, tako da uporabi ugovorni postopek, se rok, v katerem mora Komisija ugovarjati izjemi za skupino, uporablja le od dneva prejema veljavne priglasitve. To velja tudi za dvomesečni rok, ki ga morajo upoštevati službe Komisije pri začetni analizi vlog za negativni izvid in priglasitev v zvezi s sodelovalnimi skupnimi podjetji strukturnega značaja, ki izkoristijo ugodnost pospešenega postopka.

Veljavna vloga ali priglasitev v ta namen pomeni tako, ki ni nepopolna (glej člen 3(1) Uredbe). Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, če z informacijami ali dokumenti, ki jih zahteva ta obrazec, ne razpolagate delno ali v celoti v razumni meri, bo Komisija sprejela priglasitev kot popolno in s tem veljavno, čeprav take informacije niso bile posredovane, pod pogojem, da navedete razloge za nerazpoložljivost informacij in predložite najboljše ocene za manjkajoče podatke ter vire teh ocen. Prav tako je treba navesti, kje bi lahko Komisija pridobila katere koli od zahtevanih informacij ali dokumentov, ki jih nimate na voljo. Drugič, Komisija zahteva le predložitev informacij, ki zadevajo njeno preiskavo priglašenega posla in so zanjo potrebne. V nekaterih primerih za te namene ne bodo potrebne vse informacije, ki jih zahteva ta obrazec. Komisija lahko zato odpravi obveznost predložitve nekaterih informacij, ki jih zahteva ta obrazec (glej člen 3(3) Uredbe). Ta določba omogoča, če je primerno, da se vsaka vloga ali priglasitev prilagodi posameznemu primeru, tako da se posredujejo le informacije, nujno potrebne za preiskavo Komisije. To preprečuje nalaganje nepotrebnih administrativnih obremenitev podjetjem, predvsem majhnim in srednje velikim. Kadar se informacije ali dokumenti, ki jih zahteva ta obrazec, zato ne predložijo, je v vlogah ali priglasitvah treba navesti razloge, zaradi katerih se informacije štejejo kot nepotrebne za preiskavo Komisije.

Kadar Komisija ugotovi, da so informacije v vlogi ali priglasitvi v pomembnih delih nepopolne, bo vložnika ali priglasitelja v enem mesecu od prejema pisno obvestila o tem dejstvu in vrsti manjkajočih informacij. V takih primerih vloga ali priglasitev postane veljavna na dan, ko Komisija prejme popolne informacije. Če v enem mesecu Komisija vložnika ali priglasitelja ne obvesti, da je vloga ali priglasitev v pomembnih delih nepopolna, se bo vloga ali priglasitev štela za popolno in veljavno (glej člen 4 Uredbe).

Prav tako je pomembno, da podjetja Komisijo obvestijo o pomembnih spremembah dejanskega stanja, vključno s tistimi, za katere so izvedela po predložitvi vloge ali priglasitve. Komisijo je zato treba nemudoma obvestiti o vseh spremembah sporazuma, sklepa ali ravnanja, ki je predmet vloge ali priglasitve (glej člen 4(3) Uredbe). Posledica neobveščenosti Komisije o teh ustreznih spremembah je lahko neveljavnost katere koli odločbe o negativnem izvidu ali razveljavitev katere koli odločbe o izjemi [9], ki jo je Komisija sprejela na podlagi priglasitve.

F. Potreba po točnih informacijah

Poleg zahteve, da mora biti vloga ali priglasitev popolna, je pomembno, da zagotovite točnost posredovanih informacij (glej člen 3(1) Uredbe). Člen 15(1)(a) Uredbe št. 17 navaja, da lahko Komisija podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži denarne kazni do 5000 ECU, kadar ta namerno ali iz malomarnosti v vlogi za negativni izvid ali priglasitvi posredujejo neresnične ali zavajajoče informacije. Poleg tega se take informacije štejejo za nepopolne (glej člen 4(4) Uredbe), tako da stranke ne morejo izkoristiti prednosti ugovornega postopka ali pospešenega postopka (glej zgoraj, točka E).

G. Kdo lahko predloži vlogo ali priglasitev?

Katero koli podjetje, ki je stranka sporazuma, sklepa ali ravnanja, opisanega v členih 85 ali 86 Pogodbe ES in členih 53 ali 54 Sporazuma o EGP, lahko predloži vlogo za negativni izvid v zvezi s členoma 85 in 53 ali priglasitev z zahtevo za izjemo. Podjetniško združenje lahko predloži vlogo ali priglasitev v zvezi s sprejetimi sklepi ali z ravnanji pri poslovanju združenja.

Običajni postopek pri sporazumih in usklajenih ravnanjih med podjetji je tak, da vse stranke, ki so vanje vključene, predložijo skupno vlogo ali priglasitev. Čeprav Komisija ta pristop zelo priporoča, saj je koristno imeti stališča vseh neposredno vključenih strank hkrati, pa ni obvezen. Vsaka stranka sporazuma lahko predloži vlogo ali priglasitev posamezno, vendar mora v tem primeru vložnik o tem obvestiti vse druge stranke sporazuma, sklepa ali ravnanja (glej člen 1(3) Uredbe). Prav tako jim lahko posreduje kopijo izpolnjenega obrazca, kadar je ustrezno, potem ko je izbrisal zaupne informacije in poslovne skrivnosti (glej spodaj, operativni del, vprašanje 1.2).

Ob predložitvi skupne vloge ali priglasitve je običajni postopek tudi imenovanje skupnega zastopnika, ki deluje v imenu vseh vpletenih podjetij, pri vložitvi vloge ali priglasitve in pri vseh nadaljnjih stikih s Komisijo (glej člen 1(4) Uredbe). Čeprav je to koristno, pa ni obvezno, in vsa podjetja lahko vlogo ali priglasitev, ki jo predložijo skupaj, podpišejo kot posamezniki.

H. Kako predložiti vlogo ali priglasitev?

Vloge in priglasitve je mogoče predložiti v katerem koli od uradnih jezikov Evropske skupnosti ali držav Efte (glej člen 2(4) in (5) Uredbe). Za pospešitev postopkov pa je ob vlogi ali priglasitvi Nadzornemu organu Efte priporočljivo uporabiti enega od uradnih jezikov držav Efte ali delovni jezik Nadzornega organa Efte, ki je angleščina, ali ob vlogi ali priglasitvi Komisiji enega od uradnih jezikov Skupnosti ali delovni jezik Nadzornega organa Efte. Ta jezik bo nato jezik postopka za vložnika ali priglasitelja.

Obrazec A/B ni tak obrazec, ki bi ga bilo treba izpolniti. Podjetja morajo le posredovati informacije, ki jih ta obrazec zahteva, pri čemer uporabijo številke njegovih oddelkov in odstavkov, podpišejo izjavo, kakor je navedeno v oddelku 19 spodaj, in priložijo zahtevano dokazno dokumentacijo.

Dokazna dokumentacija se predloži v njenem izvirnem jeziku; če to ni uradni jezik Skupnosti, jo je treba prevesti v jezik postopka. Dokazna dokumentacija je lahko v izvirnikih ali kopijah izvirnikov (glej člen 2(4) Uredbe).

Vse informacije, ki jih zahteva ta obrazec se, če ni navedeno drugače, nanašajo na koledarsko leto pred letom vloge ali priglasitve. Kadar take informacije niso razumno na voljo (na primer, kadar se uporabljajo obračunska obdobja, ki ne temeljijo na koledarskem letu, ali podatki za prejšnje leto še niso na voljo), je treba posredovati najnovejše razpoložljive informacije in navesti razloge, zakaj ni mogoče posredovati podatkov za koledarsko leto pred letom vloge ali priglasitve.

Finančne podatke je mogoče posredovati v valuti, v kateri se pripravijo uradni revidirani računovodski izkazi podjetja(-ij) ali v ekujih. V slednjem primeru je treba navesti menjalni tečaj, uporabljen za menjavo.

Predložiti je treba sedemnajst kopij vsake vloge ali priglasitve in samo tri kopije celotne dokazne dokumentacije (glej člen 2(2) Uredbe).

Vloga ali priglasitev se pošlje na naslov:

Commission of the European Communities

Directorate-General for Competition (DG IV)

The Registrar

200, Rue de la Loi

B-1049 Brussels

ali osebno dostavi ob delovnih dneh Komisije in med uradnimi urami na naslednji naslov:

Commission of the European Communities

Directorate-General for Competition (DG IV)

The Registrar

158, Avenue de Cortenberg

B-1040 Brussels

I. Zaupnost

Člen 214 Pogodbe ES, člen 20 Uredbe št. 17, člen 9 Protokola 23 k Sporazumu o EGP, člen 122 Sporazuma o EGP ter člena 20 in 21 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča pravice predpisujejo, da Komisija, države članice, Nadzorni organ EGP in države Efte ne razkrivajo informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Po drugi strani pa Uredba št. 17 zahteva, da Komisija objavi povzetek vloge ali priglasitve, kadar namerava sprejeti odločbo v korist vložnika. Pri tej objavi mora Komisija "…upoštevati pravno utemeljen interes podjetij glede zaščite njihovih poslovnih skrivnosti" (člen 19(3) Uredbe št. 17; glej tudi člen 21(2) glede objave odločb). S tem v zvezi mora podjetje, ki meni, da bi bili njegovi interesi prizadeti, če bi se katere koli informacije, ki jih mora posredovati, objavile ali kako drugače razkrile drugim podjetjem, vse take informacije dati v posebno prilogo, na vsaki strani pa jasno označiti "Poslovne skrivnosti". Prav tako mora navesti razloge, zakaj se informacije, opredeljene kot zaupne ali tajne, ne bi smele razkriti ali objaviti. (Glej spodaj, oddelek 5 operativnega dela, ki zahteva nezaupni povzetek priglasitve).

J. Nadaljnji postopek

Vloga ali priglasitev se registrira v registru Generalnega direktorata za konkurenco (DG IV). Datum, ko Komisija prejme vlogo (ali datum poštne pošiljke pri priporočeni pošiljki), je veljavni datum vložitve (glej člen 4(1) Uredbe). Za nepopolne vloge ali priglasitve pa veljajo posebne določbe (glej zgoraj pod točko E).

Komisija bo pisno potrdila prejem vseh vlog in priglasitev z navedbo številke primera, dodeljenega spisu. To številko je treba uporabljati pri vsej prihodnji korespondenci v zvezi s priglasitvijo. Prejem potrdila ne prejudicira vprašanja o tem, ali sta vloga ali priglasitev veljavni.

Od strank ali tretjih oseb je mogoče zahtevati nadaljnje informacije (členi 11 do 14 Uredbe št. 17), podati pa je mogoče tudi predloge glede sprememb dogovorov, s katerimi bi ti postali sprejemljivi. Prav tako se lahko objavi kratko predhodno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti z navedbo imen zainteresiranih podjetij, skupin, katerim pripadajo, gospodarskih sektorjev in narave dogovorov ter pozovejo tretje osebe, da predložijo svoje pripombe (glej spodaj, operativni del, oddelek 5).

Če se priglasitev vloži skupaj z namenom zahteve ugovornega postopka, lahko Komisija ugovarja podelitvi ugodnosti skupinske izjeme v zvezi s priglašenim sporazumom. Če Komisija ugovarja zahtevi in če svojega ugovora kasneje ne umakne, se bo ta priglasitev obravnavala kot vloga za posamično izjemo.

Če Komisija po preučitvi namerava izdati negativni izvid ali podeliti izjemo, mora (v skladu s členom 19(3) Uredbe št. 17) objaviti povzetek in pozvati tretje osebe, da posredujejo svoje pripombe. Nato je treba predložiti predhodni osnutek odločbe v obravnavo Svetovalnemu odboru za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje, ki ga sestavljajo uradniki organov držav članic, pristojnih za omejevalne poslovne običaje in monopole (člen 10 Uredbe št. 17), prisostvujejo pa mu, če primer spada v Sporazum o EGP, predstavniki Nadzornega organa Efte in držav Efte, ki so že prejeli kopijo vloge ali priglasitve. Šele nato, in če se ni zgodilo nič, kar bi spremenilo namen Komisije, lahko ta sprejme predvideno odločbo.

Primeri se pogosto zaključijo brez uradne odločbe, kadar se na primer ugotovi, da dogovore zajema že skupinska izjema ali če od Komisije ne zahtevajo nobenih ukrepov, vsaj ne v okoliščinah ob tistem času. V takih primerih se pošljejo upravna pisma. Čeprav upravno pismo ni odločba Komisije, navaja, kakšno je na podlagi dejstev, s katerimi trenutno razpolagajo, stališče služb Komisije o primeru, kar pomeni, da bi Komisija lahko po potrebi – če bi, na primer, morala utemeljiti, da je bila pogodba nična v skladu s členom 85(2) Pogodbe ES in/ali členom 53(2) Sporazuma o EGP – sprejela ustrezno odločbo, s katero bi razjasnila pravni položaj.

K. Opredelitve, uporabljene v operativnem delu tega obrazca

Sporazum: Beseda "sporazum" se uporablja v zvezi z vsemi skupinami dogovorov, tj. sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajenimi ravnanji.

Leto: Vsa sklicevanja na besedo "leto" v tem obrazcu je treba brati v pomenu koledarsko leto, razen če ni drugače navedeno.

Skupina: Skupinski odnos obstaja za namene tega obrazca, če ima eno podjetje:

- v lasti več kakor polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju ali

- več kakor polovico glasovalnih pravic v drugem podjetju ali

- pravico imenovati več kakor polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetje ali

- pravico upravljati posle drugega podjetja.

Podjetje, ki ga skupaj nadzoruje več drugih podjetij (skupno podjetje), predstavlja del skupine vsakega od teh podjetij.

Upoštevni proizvodni trg: pri vprašanjih 6.1 in 11.1 v tem obrazcu mora podjetje ali posameznik, ki vloži priglasitev, določiti upoštevni(-e) trg(-e) proizvodov in/ali storitev, na katere(-ga) bi sporazum verjetno vplival. Ta (te) določitev(-ve) se nato uporabi(-jo) kot osnova za vrsto drugih vprašanj v tem obrazcu. Določitev(-ve), ki jo (jih) s tem predložijo priglasitelji, se v tem obrazcu navaja(-jo) kot upoštevni proizvodni trg(-i). Te besede se lahko nanašajo na trg, ki ga tvorijo proizvodi ali storitve.

Upoštevni geografski trg: pri vprašanjih 6.2 in 11.2 v tem obrazcu mora podjetje ali posameznik, ki vloži priglasitev, določiti upoštevni(-e) geografski(-e) trg(-e), na katerega(-e) bi sporazum verjetno vplival. Ta (te) določitev(-ve) se nato uporabi(-jo) kot osnova za vrsto drugih vprašanj v tem obrazcu. Določitev(-ve), ki jo (jih) s tem predložijo priglasitelji, se v tem obrazcu navaja(-jo) kot upoštevni geografski trg(-i).

Upoštevni proizvodni in geografski trg: s kombinacijo svojih odgovorov na vprašanji 6 in 11 stranke posredujejo svojo določitev upoštevnega(-ih) trga(-ov), na katere(-ga) vpliva(-jo) priglašeni sporazum(-i). Ta (te) določitev(-e) se nato uporabi(-jo) kot osnova za številna druga vprašanja v tem obrazcu. Določitev(-e), ki jo (jih) s tem predložijo priglasitelji, se v tem obrazcu navaja(-jo) kot upoštevni geografski in proizvodni trg(-i).

Priglasitev: ta obrazec se lahko uporablja za vlogo za negativni izvid in/ali priglasitev z zahtevo za izjemo. Beseda "priglasitev" se uporablja za vlogo ali priglasitev.

Stranke in priglasitelj: beseda "stranka" se uporablja v zvezi z vsemi podjetji, ki so stranke priglašenega sporazuma. Glede na to, da lahko priglasitev vloži le eno od podjetij, ki je stranka sporazuma, se "priglasitelj" nanaša le na podjetje ali podjetja, ki dejansko vložijo priglasitev.

OPERATIVNI DEL

ZAGOTOVITE, DA PRVA STRAN VAŠE VLOGE ALI PRIGLASITVE VSEBUJE BESEDE "VLOGA ZA NEGATIVNI IZVID/PRIGLASITEV V SKLADU Z OBRAZCEM A/B"

POGLAVJE I

Oddelki, ki se nanašajo na stranke, njihove skupine in sporazum (izpolniti pri vseh priglasitvah)

Oddelek 1

Identiteta podjetij ali oseb, ki vlagajo priglasitev

1.1 Navedite podjetja, v imenu katerih se priglasitev vlaga, in njihov uradni naziv ali trgovsko ime, skrajšano obliko ali obliko, ki se običajno uporablja (če se razlikuje od uradnega naziva).

1.2 Če se priglasitev vlaga le v imenu enega ali nekaterih podjetij, strank sporazuma, ki se priglaša, potrdite, da so bila preostala podjetja obveščena o tem, in navedite, ali so prejela kopijo priglasitve, z izbrisanimi ustreznimi zaupnimi informacijami in poslovnimi skrivnostmi [10]. (V takih primerih je treba kopijo prilagojene priglasitve, ki je bila posredovana tem drugim podjetjem, priložiti k tej priglasitvi).

1.3 Če se vlaga skupna priglasitev, ali je bil skupni zastopnik [11] imenovan [12]?

Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti, ki se zahtevajo v 1.3.1 do 1.3.3 spodaj.

Če je odgovor nikalen, navedite podrobnosti o vseh zastopnikih, ki so bili pooblaščeni, da delujejo za vsako ali katero koli od strank sporazuma, in koga zastopajo.

1.3.1 Ime zastopnika.

1.3.2 Naslov zastopnika.

1.3.3 Številki telefona in faksa zastopnika.

1.4 Če je imenovan en ali več zastopnikov, je priglasitvi treba priložiti pooblastilo za delovanje v imenu podjetja(-ij), ki vlaga(-jo) priglasitev.

Oddelek 2

Informacije o strankah sporazuma in skupinah, katerim pripadajo

2.1 Navedite ime in naslov strank sporazuma, ki se priglaša, in državo njihove ustanovitve.

2.2 Navedite vrsto dejavnosti vsake stranke sporazuma, ki se priglaša.

2.3 Za vsako stranko sporazuma navedite kontaktno osebo, skupaj z njenim imenom, naslovom, telefonsko številko, številko faksa in položajem v podjetju.

2.4 Navedite skupine, katerim pripadajo stranke sporazuma, ki se priglaša. Navedite sektorje, v katerih so te skupine dejavne, in promet vsake skupine na svetovni ravni [13].

Oddelek 3

Procesna vprašanja

3.1 Navedite, ali ste v zvezi s sporazumom uradno predložili kakršno koli vlogo kakšnim drugim organom, pristojnim za konkurenco. Če je odgovor pritrdilen, navedite organe, osebo ali oddelek za stik in vrsto stika. Poleg tega navedite morebitne prejšnje postopke ali neuradne stike, za katere veste, s Komisijo in/ali Nadzornim organom Efte in morebitne prejšnje postopke pri katerem koli nacionalnem organu ali sodišču v Skupnosti ali Efti v zvezi s temi ali drugimi povezanimi sporazumi.

3.2 Povzemite morebitne razloge za zahtevo, da primer vključuje vprašanje izjemne nujnosti.

3.3 Komisija je izjavila, da se bodo priglasitve, če niso posebno politično, gospodarsko ali pravno pomembne za Skupnost, običajno zaključile z upravnim pismom [14]. Ali bi bili zadovoljni z upravnim pismom? Če menite, da priglašenega sporazuma ne bi bilo primerno obravnavati tako, navedite razloge za tako stališče.

3.4 Navedite, ali nameravate predložiti nadaljnja dopolnilna dejstva ali argumente, ki zdaj še niso na voljo, in če je tako, za katere točke [15].

Oddelek 4

Podrobnosti o dogovorih

4.1 Povzemite vrsto, vsebino in cilje sporazuma, ki se priglaša.

4.2 Podrobno obrazložite vse določbe v sporazumih, ki bi stranke lahko omejevale pri njihovi pravici sprejemanja neodvisnih poslovnih odločitev, na primer glede:

- nakupnih ali prodajnih cen, popustov ali drugih pogojev trgovanja,

- količin izdelanega ali prodanega blaga ali ponujenih storitev,

- tehničnega razvoja ali naložb,

- izbire trgov ali nabavnih virov,

- nakupov od tretjih oseb ali prodaje tretjim osebam,

- vprašanja uporabe podobnih pogojev za nabavo enakovrednega blaga ali storitev,

- vprašanja ponudbe različnih storitev ločeno ali skupaj.

Če zahtevate ugodnost ugovornega postopka, na tem seznamu opredelite omejitve, ki presegajo tiste, avtomatsko izvzete z ustrezno uredbo.

4.3 Navedite na trgovino med katerimi državami članicami Skupnosti in/ali državami Efte [16] lahko dogovori vplivajo. Navedite razloge za svoj odgovor na to vprašanje in priložite podatke o trgovinskih tokovih, kadar je potrebno. Poleg tega navedite, ali so podani vplivi na trgovino med Skupnostjo ali ozemljem EGP in katero koli tretjo državo, in ponovno navedite razloge za svoj odgovor.

Oddelek 5

Nezaupni povzetek

Kmalu po prejemu priglasitve lahko Komisija objavi kratko obvestilo, s katerim povabi tretje osebe, da podajo pripombe na sporazum [17]. Ker je cilj, ki ga želi Komisija doseči z objavo neuradnega predhodnega obvestila, pridobiti pripombe tretjih oseb, kakor hitro je mogoče po prejemu priglasitve, se tako obvestilo običajno objavi, ne da bi se pred tem posredovalo priglasiteljem za njihove pripombe. Ta oddelek zahteva informacije, ki se bodo uporabile v neuradnem predhodnem obvestilu, če se Komisija odloči, da ga bo objavila. Zato je pomembno, da vaši odgovori na ta vprašanja ne vsebujejo nobenih poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij.

1. Navedite imena strank priglašenega sporazuma in skupin podjetij, katerim pripadajo.

2. Na kratko povzemite naravo in cilje sporazuma. Vodilo pri tem je, da povzetek ne sme presegati 100 besed.

3. Opredelite proizvodne sektorje, na katere vpliva sporazum.

POGLAVJE II

Oddelek o upoštevnih trgih

(izpolniti pri vseh priglasitvah, razen tistih, ki zadevajo strukturna skupna podjetja, za katere se zahteva pospešena obravnava)

Oddelek 6

Upoštevni trg

Upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik zaradi njihovih lastnosti, cen in namena uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive.

Pri določanju upoštevnega proizvodnega trga so običajno pomembni naslednji dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri tej analizi [18]:

- stopnja fizične podobnosti med proizvodi/storitvami,

- morebitne razlike v končni uporabi, ki ji je blago namenjeno,

- razlike v ceni med dvema proizvodoma,

- stroški prehoda med dvema potencialno konkurenčnima proizvodoma,

- ustaljene ali zakoreninjene preference potrošnikov do ene vrste ali skupine proizvoda v primerjavi z drugim,

- klasifikacije proizvodov za celo panogo (npr. klasifikacije, ki jih uporabljajo trgovska združenja).

Upoštevni geografski trg obsega območje, na katerem so podjetja vključena v dobavo proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki jih je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker se zlasti pogoji konkurence na tistih območjih pomembno razlikujejo.

Dejavniki, pomembni za ocenitev upoštevnega geografskega trga, obsegajo [19] naravo in značilnosti proizvodov ali storitev, obstoj vstopnih ovir ali preferenc potrošnikov, opazne razlike v tržnem deležu podjetij ali znatne razlike v ceni med sosednjimi območji ter prevozne stroške.

6.1 Z vidika zgoraj navedenega razložite določitev upoštevnega proizvodnega trga ali trgov, ki bi po vašem mnenju morala tvoriti osnovo za analizo priglasitve, ki jo opravi Komisija.

V svojem odgovoru navedite razloge za predpostavke ali ugotovitve in razložite, kako ste upoštevali zgoraj opisane dejavnike. Navedite zlasti posebne proizvode ali storitve, na katere sporazum, ki se priglaša, neposredno ali posredno vpliva, in opredelite kategorije blaga, ki se v vaši določitvi trga štejejo za nadomestljive.

V spodaj navedenih vprašanjih se bo (bodo) ta (te) določitev(-ve) navajala(-e) kot "upoštevni proizvodni trg(-i)".

6.2 Razložite določitev upoštevnega geografskega trga ali trgov, ki bi po vašem mnenju morala tvoriti osnovo za analizo priglasitve, ki jo opravi Komisija. V svojem odgovoru navedite razloge za predpostavke ali ugotovitve in razložite, kako ste upoštevali zgoraj navedene dejavnike. Navedite zlasti države, v katerih so stranke dejavne na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih), in če menite, da je upoštevni trg večji kakor posamezne države članice Skupnosti ali države Efte, v katerih so stranke sporazuma dejavne, navedite razloge za to.

V spodnjih vprašanjih se bo (bodo) ta (te) določitev(-ve) navajala(-e) kot "upoštevni geografski trg(-i)".

Oddelek 7

Člani skupine, ki poslujejo na istih trgih kakor stranke

7.1 Za vsako stranko sporazuma, ki se priglaša, predložite seznam vseh podjetij, pripadajočih isti skupini, ki:

7.1.1 so dejavna na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih);

7.1.2 so dejavna na trgih, ki mejijo na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) (tj. so dejavna pri proizvodih in/ali storitvah, ki predstavljajo nepopolne in delne nadomestke za tiste, vključene v vašo določitev upoštevnega(-ih) proizvodnega(-ih) trga(-ov)).

Taka podjetja je treba navesti, četudi proizvod ali storitev prodajajo na drugih geografskih območjih, kakor so tista, na katerih poslujejo stranke priglašenega sporazuma. Navedite ime, sedež, proizvod, ki se izdeluje, in geografski obseg poslovanja vsakega člana skupine.

Oddelek 8

Položaj strank na prizadetih upoštevnih proizvodnih trgih

Informacije, ki jih zahteva ta oddelek, je treba posredovati za skupine strank kot celote. Ne zadostuje, če se take informacije posredujejo le v zvezi s posameznimi podjetji, ki jih sporazum neposredno zadeva.

8.1 V zvezi z vsakim upoštevnim proizvodnim trgom, navedenim v vašem odgovoru na vprašanje 6.1, podajte naslednje informacije:

8.1.1 tržne deleže strank na upoštevnem geografskem trgu v preteklih treh letih;

8.1.2 kadar se razlikujejo, tržne deleže strank (a) na ozemlju EGP kot celoti, (b) v Skupnosti, (c) na ozemlju držav Efte in (d) v vsaki državi članici ES in državi Efte v preteklih treh letih [20]. Če so tržni deleži manjši od 20 %, navedite v tem oddelku le, v katerem od naslednjih območij se gibljejo: 0 do 5 %, 5 do 10 %, 10 do 15 %, 15 do 20 %.

Pri odgovorih na ta vprašanja se tržni delež lahko izračuna na podlagi vrednosti ali obsega. Treba je podati utemeljitev za navedene podatke. Za vsak odgovor je tako treba navesti skupno vrednost/obseg trga, skupaj s prodajo/prometom za vsako od strank. Prav tako je treba navesti vir ali vire informacij (npr. uradna statistika, ocene, itn.) in, kadar je mogoče, predložiti kopije dokumentov, iz katerih ste črpali informacije.

Oddelek 9

Položaj konkurentov in odjemalcev na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih)

Informacije, ki jih zahteva ta oddelek, je treba zagotoviti za skupino strank kot celoto in ne za posamezna podjetja, ki jih priglašeni sporazum neposredno zadeva.

Za (vse) upoštevne proizvodne in geografske trge, na katerih imajo stranke skupni tržni delež, ki presega 15 %, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja.

9.1 Navedite pet glavnih konkurentov strank. Navedite podjetje in podajte svojo najboljšo oceno njihovega tržnega deleža na upoštevnem(-ih) geografskem(-ih) trgu(-ih). Navedite tudi naslov, številki telefona in faksa in, kadar je mogoče, ime kontaktne osebe v vsakem od navedenih podjetij.

9.2 Navedite pet glavnih odjemalcev vsake od strank. Navedite ime podjetja, naslov, številki telefona in faksa ter ime kontaktne osebe.

Oddelek 10

Vstop na trg in potencialna konkurenca v proizvodnem in geografskem smislu

Za (vse) upoštevne proizvodne in geografske trge, na katerih imajo stranke skupni tržni delež, ki presega 15 %, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja.

10.1 Opišite različne dejavnike v tem primeru, ki v skladu s proizvodi vplivajo na vstop na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) (tj. katere ovire preprečujejo podjetjem, ki na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih) trenutno ne proizvajajo blaga, vstop na ta (te) trg(-e)). Pri tem, kadar je potrebno, upoštevajte naslednje:

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva zahteva za vladno dovoljenje ali določitev standardov v kakršni koli obliki? Ali obstajajo kakšni zakonski ali regulativni nadzorni mehanizmi glede vstopa na te trge?

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva razpoložljivost surovin?

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva trajanje veljavnosti pogodb med podjetjem in njegovimi dobavitelji in/ali odjemalci?

- opišite pomen raziskav in razvoja ter zlasti pomen licenciranja patentov, tehničnega znanja in izkušenj ter drugih pravic na teh trgih.

10.2 Opišite različne dejavnike v tem primeru, ki v geografskem smislu vplivajo na vstop na upoštevni(-e) geografski(-e) trg(-e) (tj. katere ovire podjetjem, ki že proizvajajo in/ali tržijo proizvode na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih), vendar na območjih zunaj upoštevnega(-ih) geografskega(-ih) trga(-ov) preprečujejo, da bi obseg svoje prodaje razširili na upoštevni(-e) geografski(-e) trg(-e)?). Navedite razloge za svoj odgovor in razložite, kadar je potrebno, pomembnost naslednjih dejavnikov:

- trgovinske ovire, naložene z zakoni, kot so tarife, kvote, itn.,

- lokalne specifikacije ali tehnične zahteve,

- nabavne politike,

- obstoj ustreznih in razpoložljivih lokalnih distribucijskih in maloprodajnih sistemov,

- prevozni stroški,

- zakoreninjene preference potrošnikov do domačih blagovnih znamk ali proizvodov,

- jezik.

10.3 Ali so v zadnjih treh letih na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) na geografskih območjih, na katerih prodajajo stranke, vstopila katera nova podjetja? Te informacije navedite za nove tekmece v skladu s proizvodi in za nove tekmece v geografskem smislu. Če je do takega vstopa prišlo, navedite podjetje(-a) (ime, naslov, številki telefona in faksa, in kadar je mogoče, kontaktno osebo) ter svojo najboljšo oceno njihovega tržnega deleža na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) in geografskem(-ih) trgu(-ih).

POGLAVJE III

Oddelek, ki zadeva upoštevni trg le za strukturna skupna podjetja, za katera se zahteva pospešeni postopek

Oddelek 11

Upoštevni trg

Upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik zaradi lastnosti, cen in namena uporabe proizvodov šteje za zamenljive ali nadomestljive.

Pri določanju upoštevnega proizvodnega trga se za pomembne [21] običajno štejejo naslednji dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri tej analizi:

- stopnja fizične podobnosti med proizvodi/storitvami,

- morebitne razlike v končni uporabi, ki ji je blago namenjeno,

- razlike v ceni med dvema proizvodoma,

- stroški prehoda med dvema potencialno konkurenčnima proizvodoma,

- ustaljene ali zakoreninjene preference potrošnikov do ene vrste ali kategorije proizvoda v primerjavi z drugim,

- različne ali podobne klasifikacije proizvodov v vsej panogi (npr. klasifikacije, ki jih uporabljajo trgovska združenja).

Upoštevni geografski trg obsega območje, na katerem so podjetja vključena v dobavo proizvodov ali storitev, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki jih je mogoče razlikovati od sosednjih območij, kjer so zlasti pogoji konkurence bistveno drugačni.

Dejavniki, pomembni za ocenitev upoštevnega geografskega trga, obsegajo [22] naravo in značilnosti proizvodov ali storitev, obstoj vstopnih ovir ali preferenc potrošnikov, opazne razlike v tržnem deležu podjetij ali znatne razlike v ceni med sosednjimi območji ter prevozne stroške.

Del 11.1

Analiza upoštevnega trga, ki jo opravijo priglasitelji

11.1.1 Z vidika zgoraj navedenega razložite določitev upoštevnega proizvodnega trga ali trgov, ki bi po mnenju strank morala tvoriti osnovo za analizo priglasitve, ki jo opravi Komisija.

V svojem odgovoru navedite razloge za predpostavke ali ugotovitve in razložite, kako ste upoštevali zgoraj opisane dejavnike.

V spodnjih vprašanjih se bo (bodo) ta (te) določitev(-ve) navajala(-e) kot "upoštevni proizvodni trg(-i)".

11.1.2 Razložite določitev upoštevnega geografskega trga ali trgov, ki bi po mnenju strank morala tvoriti osnovo za analizo priglasitve, ki jo opravi Komisija.

V svojem odgovoru navedite razloge za predpostavke ali ugotovitve in razložite, kako ste upoštevali zgoraj opisane dejavnike.

Del 11.2

Vprašanja v zvezi z upoštevnim(-i) proizvodnim(-i) in geografskim(-i) trgom(-i)

Odgovori na naslednja vprašanja bodo Komisiji omogočili preveriti, če so določitve proizvodnega in geografskega trga, ki ste jih navedli v oddelku 11.1, združljive z zgornjimi definicijami.

Določitev proizvodnega trga

11.2.1 Naštejte specifične proizvode ali storitve, na katere neposredno ali posredno vpliva sporazum, ki se priglaša.

11.2.2 Naštejte kategorije proizvodov in/ali storitev, ki so po mnenju priglasiteljev bližnji ekonomski nadomestki za tiste, navedene v odgovoru na vprašanje 11.2.1. Če je v odgovoru na vprašanje 11.2.1 navedenih več proizvodov ali storitev, je treba za to vprašanje zagotoviti seznam za vsak proizvod.

Proizvode, navedene na tem seznamu, je treba razvrstiti po njihovi stopnji nadomestljivosti, pri čemer se najprej navede najbolj popoln nadomestek za proizvode strank, na koncu pa najbolj nepopoln nadomestek [23].

Razložite, kako ste upoštevali dejavnike, pomembne za določitev upoštevnega proizvodnega trga pri sestavljanju tega seznama in razvrščanju proizvodov/storitev v njihovem pravilnem vrstnem redu.

Določitev geografskega trga

11.2.3 Naštejte vse države, v katerih so stranke dejavne na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih). Če so dejavne v vseh državah znotraj katere koli dane skupine držav ali trgovinskega območja (npr. celotna Skupnost ali Efta, države EGP, po vsem svetu), zadostuje navedba tega območja.

11.2.4 Razložite način, po katerem stranke proizvajajo in prodajajo blago in/ali storitve v vsaki od teh različnih držav ali območij. Na primer, ali proizvajajo lokalno, ali prodajajo prek lokalnih distribucijskih sistemov ali prek izključnih ali neizključnih uvoznikov in distributerjev.

11.2.5 Ali obstajajo pomembni trgovinski tokovi pri blagu/storitvah, ki tvorijo upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e), (i) med državami članicami ES (navedite, med katerimi, in ocenite odstotek celotne prodaje, ustvarjene z uvozom v vsako državo članico, v kateri so stranke dejavne), (ii) med vsemi državami članicami ES ali delom in vsemi državami Efte ali delom (ponovno navedite in ocenite odstotek celotne prodaje, ustvarjene z uvozom), (iii) med državami Efte (navedite, med katerimi, in ocenite odstotek celotne prodaje, ustvarjene z uvozom v vsako tako državo, v kateri so stranke dejavne) in (iv) med celotnim ozemljem EGP ali delom in drugimi državami? (Ponovno navedite in ocenite odstotek celotne prodaje, ustvarjene z uvozom.)

11.2.6 Katera proizvodna podjetja s sedežem zunaj Skupnosti ali ozemlja EGP prodajajo na ozemlju EGP v državah, v katerih stranke trgujejo s prizadetimi proizvodi? Kako ta podjetja tržijo svoje proizvode? Ali se to razlikuje med različnimi državami članicami ES in/ali državami Efte?

Oddelek 12

Člani skupine, ki poslujejo na istih trgih kakor stranke priglašenega sporazuma

12.1 Za vsako stranko sporazuma, ki se priglaša, predložite seznam vseh podjetij, ki pripadajo isti skupini in so:

12.1.1 dejavna na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih);

12.1.2 dejavna na trgih, ki mejijo na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) (tj. so dejavna pri proizvodih in/ali storitvah, ki predstavljajo nepopolne in delne nadomestke [24] za tiste, vključene v vašo določitev upoštevnega(-ih) proizvodnega(-ih) trga(-ov));

12.1.3 dejavna na trgih, ki so v proizvodni verigi pred ali za tistimi, vključenimi v upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e).

Taka podjetja je treba navesti, četudi prodajajo proizvod ali storitev na drugih geografskih območjih, kot so tista, na katerih poslujejo stranke priglašenega sporazuma. Naštejte ime, sedež, proizvod, ki se izdeluje, in geografski obseg poslovanja vsakega člana skupine.

Oddelek 13

Položaj strank na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih)

Informacije, ki jih zahteva ta oddelek, je treba posredovati za skupine strank kot celote in ne za posamezna podjetja, ki jih priglašeni sporazum neposredno zadeva.

13.1 V zvezi z vsakim upoštevnim proizvodnim trgom, kakor je določen v vašem odgovoru na vprašanje 11.1.2, navedite naslednje informacije:

13.1.1 tržne deleže strank na upoštevnem geografskem trgu v preteklih treh letih;

13.1.2 če se razlikujejo, tržne deleže strank (a) na ozemlju EGP kot celoti, (b) v Skupnosti, (c) na ozemlju držav Efte in (d) v vsaki državi članici ES in državi Efte v preteklih treh letih [25]. Če so tržni deleži manjši od 20 %, navedite v tem oddelku le, v katerem od naslednjih območij se giblje: 0 do 5 %, 5 do 10 %, 10 do 15 %, 15 do 20 % glede vrednosti ali obsega.

Pri odgovorih na ta vprašanja se tržni delež lahko izračuna na podlagi vrednosti ali obsega. Treba je podati utemeljitev za navedene podatke. Za vsak odgovor je tako treba navesti skupno vrednost/obseg trga skupaj s prodajo/prometom za vsako od strank. Prav tako je treba navesti vir ali vire informacij in, kadar je mogoče, predložiti kopije dokumentov, iz katerih ste črpali informacije.

13.2 Če bi bilo treba tržne deleže pri vprašanju 13.1 izračunati na drugi osnovi, kakor je tista, ki so jo uporabile stranke, ali bi se dobljeni tržni deleži razlikovali za več kakor 5 % na katerem koli trgu (tj. če so stranke izračunale tržne deleže na osnovi obsega, kakšen bi bil ustrezen podatek, če bi se izračunal na osnovi vrednosti?). Če bi se podatek razlikoval za več kakor 5 %, navedite informacije, zahtevane v vprašanju 13.1, tako na osnovi vrednosti kot obsega.

13.3 Podajte svojo najboljšo oceno sedanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti strank in panoge na splošno na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) in geografskem(-ih) trgu(-ih).

Oddelek 14

Položaj konkurentov in odjemalcev na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih)

Informacije, ki se zahtevajo v tem oddelku, je treba podati za skupino strank kot celoto in ne za posamezna podjetja, ki jih priglašeni sporazum neposredno zadeva.

Za (vse) upoštevne proizvodne trge, na katerih imajo stranke skupni tržni delež, ki presega 10 % na ozemlju EGP kot celoti, v Skupnosti, na ozemlju Efte ali v kateri koli državi članici ES ali državi Efte, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja.

14.1 Navedite konkurente strank na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih), katerih tržni delež presega 10 % v kateri koli državi članici ES, državi Efte, na ozemlju držav Efte, na ozemlju EGP ali po vsem svetu. Navedite vsako podjetje in podajte svojo najboljšo oceno njihovega tržnega deleža na teh geografskih območjih. Prav tako navedite naslov, številki telefona in faksa in, kadar je mogoče, ime kontaktne osebe v vsakem navedenem podjetju.

14.2 Opišite naravo povpraševanja na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih). Na primer, ali je kupcev malo ali veliko, ali obstajajo različne skupine kupcev, ali so državni organi ali organizacije pomembni kupci?

14.3 Navedite pet največjih odjemalcev vsake od strank za vsak upoštevni proizvodni trg. Navedite ime podjetja, naslov, številki telefona in faksa ter ime kontaktne osebe.

Oddelek 15

Vstop na trg in potencialna konkurenca

Za (vse) upoštevne proizvodne trge, na katerih imajo stranke skupni tržni delež, ki presega 10 % na ozemlju EGP kot celoti, v Skupnosti, na ozemlju Efte ali v kateri koli državi članici ES ali državi Efte, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja.

15.1 Opišite različne dejavnike, ki vplivajo na vstop na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) in ki so podani v tem primeru. Pri tem upoštevajte naslednje, kadar je potrebno:

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva zahteva za vladno dovoljenje ali določitev standardov v kakršni koli obliki? Ali obstajajo kakšni zakonski ali regulativni nadzorni mehanizmi glede vstopa na te trge?

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva razpoložljivost surovin?

- do kolikšne mere na vstop na trge vpliva trajanje veljavnosti pogodb med podjetjem in njegovimi dobavitelji in/ali odjemalci?

- kakšen je pomen raziskav in razvoja in zlasti pomen licenciranja patentov, tehničnega znanja in izkušenj ter drugih pravic na teh trgih.

15.2 Ali so v zadnjih treh letih na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e) na geografskih območjih, na katerih prodajajo stranke, vstopila kakšna nova podjetja? Če so, navedite podjetje(-a) (ime, naslov, številki telefona in faksa in, kadar je mogoče, kontaktno osebo) ter svojo najboljšo oceno njihovega tržnega deleža v vsaki državi članici ES in državi Efte, v kateri so dejavni, in v Skupnosti, na ozemlju držav Efte in na ozemlju EGP kot celoti.

15.3 Podajte svojo najboljšo oceno minimalnega potrebnega obsega za vstop na upoštevni(-e) proizvodni(-e) trg(-e), v skladu s tržnim deležem, ki je potreben za donosno poslovanje.

15.4 Ali obstajajo znatne ovire za vstop, ki preprečujejo podjetjem, dejavnim na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih):

15.4.1 v eni državi članici ES ali državi Efte, da bi prodajala na drugih območjih ozemlja EGP.

15.4.2 izven ozemlja EGP, da bi prodajala na celotnem ozemlju EGP ali njegovih delih.

Utemeljite svoje odgovore in razložite, kadar je potrebno, pomen naslednjih dejavnikov:

- trgovinske ovire, ki jih nalagajo zakoni, kakor so tarife, kvote, itn.,

- lokalne specifikacije ali tehnične zahteve,

- nabavne politike,

- obstoj ustreznih in razpoložljivih lokalnih distribucijskih in maloprodajnih sistemov,

- prevozni stroški,

- zakoreninjene preference potrošnikov do domačih blagovnih znamk ali proizvodov,

- jezik.

POGLAVJE IV

Končni oddelki

Izpolniti pri vseh priglasitvah

Oddelek 16

Razlogi za vlogo za negativni izvid

Če zahtevate negativni izvid, navedite:

16.1 zakaj, tj. navedite, katera določba ali učinki sporazuma ali obnašanja lahko, po vašem mnenju, sprožijo vprašanja o združljivosti s pravom konkurence Skupnosti in/ali EGP. Cilj tega oddelka je podati Komisiji najjasnejšo možno predstavo o dvomih, ki jih imate o svojem sporazumu ali obnašanju in jih želite rešiti z negativnim izvidom.

Nato pod naslednjimi tremi navedbami podajte izjavo o odločilnih dejstvih in razlogih, zakaj menite, naj člen 85(1) ali 86 Pogodbe ES in/ali člen 53(1) ali 54 Sporazuma o EGP ne velja, tj.:

16.2 zakaj cilj ali učinek sporazumov ali obnašanja ni znatna preprečitev, znatna omejitev ali znatno izkrivljanje konkurence na skupnem trgu ali ozemlju držav Efte, ali zakaj vaše podjetje nima ali njegovo obnašanje ne zlorablja prevladujočega položaja; in/ali

16.3 zakaj cilj ali učinek sporazumov ali obnašanja ni znatna preprečitev, znatna omejitev ali znatno izkrivljanje konkurence na ozemlju EGP, ali zakaj vaše podjetje nima ali njegovo obnašanje ne zlorablja prevladujočega položaja; in/ali

16.4 zakaj sporazumi ali obnašanje niso taki, da bi lahko znatno vplivali na trgovino med državami članicami ali med Skupnostjo in eno ali več državami Efte ali med državami Efte.

Oddelek 17

Razlogi za vlogo za izjemo

Če priglašate sporazum, čeprav le iz previdnosti, da bi pridobili izjemo v skladu s členom 85(3) Pogodbe ES in/ali členom 53(3) Sporazuma o EGP, razložite, kako:

17.1 sporazum prispeva k izboljšanju proizvodnje ali distribucije in/ali spodbujanju tehničnega ali gospodarskega napredka. Razložite zlasti razloge, zakaj pričakujete, da bo te koristi prineslo sodelovanje; na primer, ali imajo stranke sporazuma dopolnilne tehnologije ali distribucijske sisteme, ki bodo privedli do pomembnih sinergij (če je tako, navedite, katere). Prav tako navedite, ali so priglasitelji zaradi ocenitve upravičenosti posla in njegovih verjetnih koristi pripravili kakšne dokumente ali študije in če so v katerem koli od teh dokumentov ali študij ocene verjetnih prihrankov ali učinkov. Predložite kopije vseh takih dokumentov ali študij;

17.2 primeren delež koristi, ki izhajajo iz take izboljšave ali napredka, pripada potrošnikom;

17.3 so vse omejevalne določbe sporazuma nujne za doseganje ciljev, določenih v 17.1 (če zahtevate ugodnost ugovornega postopka, je zlasti pomembno, da opredelite in utemeljite omejitve, ki presegajo tiste, avtomatsko izvzete z ustreznimi uredbami). S tem v zvezi razložite, zakaj koristi, ki izhajajo iz sporazuma, navedenega v vašem odgovoru na vprašanje 17.1, ne bi bilo mogoče doseči ali jih ne bi bilo mogoče doseči tako hitro ali učinkovito ali le z višjimi stroški ali z manjšo gotovostjo za uspeh (i) brez sklenitve sporazuma v celoti in (ii) brez tistih določenih klavzul in določb sporazuma, navedenih v vašem odgovoru na vprašanje 4.2;

17.4 sporazum ne izključuje konkurence glede znatnega dela zadevnega blaga ali storitev.

Oddelek 18

Dokazna dokumentacija

Izpolnjeno priglasitev je treba sestaviti in predložiti v enem izvirniku. Vsebovati mora najnovejše različice vseh sporazumov, ki so predmet priglasitve, priložiti pa ji je treba:

(a) šestnajst kopij priglasitve same;

(b) tri kopije letnih poročil in računovodskih izkazov vseh strank priglašenega sporazuma, sklepa ali ravnanja za zadnja tri leta;

(c) tri kopije najnovejših internih ali zunanjih dolgoročnih tržnih raziskav ali dokumentov za načrtovanje, namenjenih ocenjevanju ali analiziranju prizadetih trgov glede pogojev konkurence, konkurentov (dejanskih in potencialnih) in tržnih pogojev. V vsakem dokumentu je treba navesti ime in položaj avtorja;

(d) tri kopije poročil in analiz, ki jih pripravi(-jo) uradna(-e) oseba(-e) ali direktor(-ji) ali jih zanje pripravijo drugi, za namen ocenitve ali analize priglašenega sporazuma.

Oddelek 19

Izjava

Priglasitev se mora zaključiti z naslednjo izjavo, ki jo morajo podpisati vsi vložniki ali priglasitelji ali ki mora biti podpisana v njihovem imenu [26].

"Podpisani izjavljamo, da so informacije, navedene v tej priglasitvi, po našem najboljšem vedenju in prepričanju točne, da so bile posredovane popolne kopije vseh dokumentov, ki jih zahteva obrazec A/B, če z njimi razpolaga skupina podjetij, ki jim vložnik(-i) ali priglasitelj(-i) pripada(-jo) in so slednjim dostopni, da so vse ocene navedene kot take in da so to naše najboljše ocene osnovnih dejstev in da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjeni smo s predpisom člena 15(1)(a) Uredbe št. 17.

Kraj in datum:

Podpisi:"

Dodajte imena oseb, ki podpisujejo vlogo ali priglasitev, in njihovo(-e) funkcijo(-e).

[1] Glej seznam držav članic in držav Efte v Prilogi III.

[2] Ponatisnjeni v Prilogi I.

[3] Glej Prilogo II.

[4] Glej Prilogo II.

[5] UL C 231, 12.9.1986, str. 2.

[6] Glede definicije "prometa" v tej zvezi glej člene 2, 3 in 4 Protokola 22 k Sporazumu o EGP, ponatisnjene v Prilogi I.

[7] Ob upoštevanju določb člena 4(2) Uredbe 17

[8] Glede nadaljnjih podrobnosti posledic nepriglasitve glej obvestilo Komisije o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Komisijo (UL C 39, 13.2.1993, str. 6).

[9] Glej točko (a) člena 8(3) Uredbe št. 17.

[10] Komisija se zaveda, da izjemoma morda ni primerno obveščati pogodbenic, ki sporazuma ne priglašujejo, o tem, da je bil priglašen, ali jim posredovati kopije priglasitve. To se lahko zgodi na primer, kadar se priglašuje standardni sporazum, sklenjen z velikim številom podjetij. V takem primeru morate navesti razloge, zakaj ni bilo primerno uporabiti standardnega postopka, navedenega v tem vprašanju.

[11] Opomba: Za namene tega vprašanja zastopnik pomeni posameznika ali podjetje, uradno imenovano za predložitev priglasitve ali vloge v imenu stranke ali pogodbenic, ki vlagajo priglasitev. To je treba razlikovati od situacije, kadar priglasitev podpiše uradna oseba podjetja ali podjetij. V nazadnje omenjenem primeru se zastopnik ne imenuje.

[12] Opomba: Za namene izdelave in/ali vložitve te priglasitve imenovanje zastopnikov ni obvezno. To vprašanje zahteva le identifikacijo zastopnikov, če so se priglasitelji odločili, da jih bodo imenovali.

[13] Za izračun prometa v bančnem in zavarovalniškem sektorju glej člen 3 Protokola 22 k Sporazumu o EGP.

[14] Glej odstavek 14 obvestila o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Komisijo pri izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe ES (UL C 39, 13.2.1993, str. 6).

[15] Opomba: Če priglasitelji predložijo informacije, zahtevane v tem obrazcu, ki so jim bile ob priglasitvi v razumni meri na voljo, potem dejstvo, da stranke nameravajo v nadaljevanju pravočasno predložiti nadaljnja dopolnilna dejstva ali dokumentacijo, ne preprečuje, da priglasitev ne bi bila veljavna ob priglasitvi in da pri strukturnih skupnih podjetjih, kadar se zahteva pospešeni postopek, ne bi začel teči dvomesečni rok.

[16] Glej seznam v Prilogi II.

[17] Primer takega obvestila je naveden v prilogi 1 k temu obrazcu. Tako obvestilo je treba razlikovati od uradnega obvestila, objavljenega v skladu s členom 19(3) Uredbe št. 17. Obvestilo v skladu s členom 19(3) je razmeroma podrobno in navaja trenutni pristop Komisije do zadevnega primera. Oddelek 5 zahteva le informacije, ki se bodo uporabile v kratkem predhodnem obvestilu in ne v tistem, objavljenem v skladu s členom 19(3).

[18] Ta seznam ni popoln in priglasitelji se lahko sklicujejo na druge dejavnike.

[19] Ta seznam ni popoln in priglasitelji se lahko sklicujejo na druge dejavnike.

[20] tj. Če je upoštevni geografski trg določen kot svetovni, je treba te podatke podati v zvezi z EGP, Skupnostjo, ozemljem držav Efte in vsako državo članico ES. Če je upoštevni geografski trg določen kot Skupnost, je treba te številke podati za EGP, ozemlje držav Efte in vsako državo članico ES. Če je trg določen kot nacionalni, je treba te številke podati za EGP, Skupnost in ozemlje držav Efte.

[21] Ta seznam ni popoln in priglasitelji se lahko sklicujejo na druge dejavnike.

[22] Ta seznam ni popoln in priglasitelji se lahko sklicujejo na druge dejavnike.

[23] Bližnji ekonomski nadomestek; najbolj popoln nadomestek; najmanj popoln nadomestek; te definicije veljajo le za tiste, ki izpolnjujejo Poglavje III obrazca, tj. tiste, ki priglašujejo strukturna skupna podjetja, za katere se zahteva pospešeni postopek.Za vsak proizvod (za namene te definicije se "proizvod" uporablja v zvezi s proizvodi ali storitvami) obstaja veriga nadomestkov. To verigo tvorijo vsi možni nadomestki za proizvod, tj. vsi tisti proizvodi, ki bodo, bolj ali manj, zadovoljili potrebe potrošnika. Nadomestki bodo razvrščeni od zelo bližnjih (ali popolnih) (proizvodi, na katere bi se potrošniki nemudoma preusmerili celo pri zelo majhnem zvišanju cene proizvoda) do zelo oddaljenih (ali nepopolnih) nadomestkov (proizvodi, na katere bi se potrošniki preusmerili le pri zelo velikem zvišanju cene proizvoda). Pri določanju upoštevnega trga in izračunu tržnih deležev Komisija upošteva le bližnje ekonomske nadomestke proizvodov. Bližnji ekonomski nadomestki so tisti, na katere bi se potrošniki preusmerili zaradi majhnega, toda pomembnega zvišanja cene proizvoda (npr. 5 %). To Komisiji omogoča, da oceni tržno moč priglasiteljev na upoštevnem trgu, sestavljenem iz vseh tistih proizvodov, na katere se lahko potrošniki proizvoda takoj in zlahka preusmerijo.To pa ne pomeni, da Komisija ne upošteva pritiskov, s katerimi na konkurenčno ravnanje pogodbenic povzroča obstoj nepopolnih nadomestkov (tistih, na katere se potrošnik ne preusmeri zaradi majhnega, a pomembnega zvišanja cene (na primer 5 %) proizvodov). Ti učinki se upoštevajo, kadar so določeni trgi in ugotovljeni tržni deleži.Za Komisijo je zato pomembno, da ima informacije o bližnjih ekonomskih nadomestkih za proizvode in o slabših nadomestkih. To pa ne pomeni, da Komisija ne upošteva pritiskov, s katerimi na konkurenčno ravnanje pogodbenic povzroča obstoj nepopolnih nadomestkov (tistih, na katere se potrošnik ne preusmeri zaradi majhnega, a pomembnega zvišanja cene (na primer 5 %) proizvodov). Ti učinki se upoštevajo, kadar so določeni trgi in ugotovljeni tržni deleži.Predstavljajte si, na primer, da dve podjetji, dejavni v sektorju luksuznih ročnih ur, skleneta sporazum o raziskavah in razvoju. Obe izdelujeta ročne ure, ki stanejo od 1800 do 2000 ECU. Bližnji ekonomski nadomestki so verjetno ročne ure drugih proizvajalcev v isti ali podobni cenovni kategoriji in te se bodo upoštevale pri določitvi upoštevnega proizvodnega trga. Cenejše ročne ure in zlasti plastične ročne ure za kratko uporabo bodo nepopolni nadomestki, saj je malo verjetno, da bo potencialni kupec ročne ure, ki stane 2000 ECU, kupil tako, ki stane 20 ECU, če se je cena drage ure zvišala za 5 %.

[24] Za delne nadomestke se štejejo naslednji: proizvodi in storitve, ki lahko zamenjajo drug drugega le na določenih geografskih območjih, le v delu leta ali le za določene namene uporabe.

[25] Tj., če je upoštevni geografski trg določen kot svetovni, je treba te podatke podati v zvezi z EGP, Skupnostjo, ozemljem držav Efte in vsako državo članico ES in državo Efte. Če je upoštevni geografski trg določen kot Skupnost, je treba te podatke podati za EGP, ozemlje držav Efte in vsako državo članico ES in državo Efte. Če je trg določen kot nacionalni, je treba te podatke podati za EGP, Skupnost in ozemlje držav Efte.

[26] Nepodpisane vloge in priglasitve so neveljavne.

--------------------------------------------------