31985L0146

Direktiva Komisije

z dne 31. januarja 1985

o prilagajanju Direktive Sveta 73/362/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opredmetenimi dolžinskimi merami, tehničnemu napredku

(85/146/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 83/575/EGS, [2] in zlasti njenega člena 17,

ker je treba Direktivo Sveta 73/362/EGS [3], spremenjeno z Direktivo 78/629/EGS [4] spremeniti tako, da se upošteva tehnični napredek na obravnavanem področju;

ker je bila okvirna Direktiva 71/316/EGS prilagojena tehničnemu napredku pri proizvodnji merilnih instrumentov in temu ustrezno omogoča izvajanje statističnih pregledov za namene prve overitve EGS v skladu s postopkom, določenim v posebnih direktivah; ker je zato treba izvesti določena dopolnila k prilogi k posebni Direktivi 73/362/EGS, da bi tako določili postopek za te preglede;

ker je v skladu s temi dopolnili treba bolj natančno opredeliti pogoje za podelitev homologacije EGS in prve overitve, ki se nanašajo na opredmetene dolžinske mere;

ker so določbe te direktive v skladu z mnenjem Komisije o prilagajanju direktiv za odpravo tehničnih ovir pri trgovanju z merilnimi instrumenti tehničnemu napredku,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V prilogi k Direktivi 73/362/EGS:

1. se točke 2.1, 7, 7.1, 7.4 in 8 s to direktivo spremenijo v skladu z ustreznimi točkami v prilogi k tej direktivi;

2. se v prilogi k tej direktivi dodajo točke 10, 11 in 12.

Člen 2

Države članice s 1. januarjem 1986 uveljavijo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. januarja 1985

Za Komisijo

Cockfield

Podpredsednik

[1] UL L 202, 6.9.1971, str. 1.

[2] UL L 332, 28.11.1983, str. 43.

[3] UL L 335, 5.12.1973, str. 56.

[4] UL L 206, 29.7.1978, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA

2.1 Ob normalni uporabi pri temperaturah, ki so za 8 °C nad ali pod referenčno temperaturo, spremembe dolžine niso večje od največjih dopustnih pogreškov.

7. Največji dopustni pogreški

Dolžinska merila, definirana v tej direktivi, se delijo v tri razrede, ki so glede na stopnjo natančnosti označeni z I, II in III.

7.1 Največji dopustni pozitivni ali negativni pogrešek,

(a) na nazivno dolžino; ali

(b) na katerokoli drugo razdaljo med dvema nezaporednima oznakama skale,

mora biti izražen v milimetrih kot funkcija zadevne dolžine s formulo (a + bL), kjer so:

- L zadevna dolžina, zaokrožena navzgor do naslednjega celega metra,

- a in b pa koeficienta, katerih vrednosti so za vsak točnostni razred določene v skladu z naslednjo tabelo:

Točnostni razred | a | b |

I | 0,1 | 0,1 |

II | 0,3 | 0,2 |

III | 0,6 | 0,4 |

7.4 Največji dopustni pogrešek med uporabo mora biti enak dvakratnemu največjemu dopustnemu pogrešku v prvi overitvi EGS.

8. Oznake prve overitve EGS

8.1 Blizu začetka samega dolžinskega merila ali na dodatni pritrdilni napravi le-tega mora biti predviden prostor, ki omogoča namestitev oznak prve overitve EGS.

8.2 Oznake morajo biti nameščene v skladu z določili iz točke 3.1. v Prilogi II k Direktivi Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 83/575/EGS z dne 25. oktobra 1983.

8.3 Ne glede na točko 3.1 pa je lahko oznaka prve overitve EGS sestavljena iz male črke "e" v šesterokotniku, pri čemer ima črka "e" v svoji zgornji polovici veliko črko ali črke za identifikacijo države članice, v kateri je bila izvedena prva overitev EGS, v svoji spodnji polovici pa leto overitve. Primer oznake je prikazan v točki 12.

8.4 Izbira ene ali druge oblike oznake je prepuščena presoji pristojnega organa za prvo overitev EGS.

10. Homologacija EGS in prva overitev EGS

Homologacija EGS in prva overitev EGS opredmetenih dolžinskih mer se izvaja v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 71/316/EGS.

10.1 Postopek za podelitev homologacije EGS

Poleg proučitve dokumentov se postopek sestoji iz pregleda, ali je predloženi tip v skladu s točkami 2, 3, 4, 5, 6 (razen točke 6.4), 7, 8 in 9.

10.2 Pregledi za prvo overitev EGS

10.2.1 Pregledi za prvo overitev EGS se izvajajo bodisi na vseh predloženih dolžinskih merilih ali na serijah, sestavljenih iz meril v skladu s točko 11.

10.2.2 Pri pregledu za prvo overitev EGS se dolžinsko merilo vizualno pregleda, da bi ugotovili njegovo skladnost z odobrenim tipom; to se še posebej nanaša na določila iz točk 3.6, 4.1 in 4.3.

10.2.3 Prav tako je treba preveriti, ali je dolžinsko merilo v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na največje dopustne pogreške za nazivno dolžino, z upoštevanjem določil iz točke 9.5, kjer je to ustrezno.

10.2.4 Nadalje se na petih različnih mestih, ki so naključno razporejena po dolžinskem merilu, pregleda:

- razdalja med dvema nezaporednima oznakama skale,

- dolžina vrednosti razdelka,

- razlika med dolžino dveh zaporednih vrednosti razdelkov,

da bi preverili njihovo ustreznost določilom iz točk 7.1(b), 7.2.1 in 7.2.2 z upoštevanjem določil iz točk 7.3 in 9.3, kjer je to ustrezno.

Če rezultati pregleda to opravičujejo, lahko pristojni organ zmanjša ali poveča število pregledov.

10.2.5 Vsi zgoraj omenjeni pregledi se izvajajo pod referenčnimi pogoji,ki so podani v točki 7.5.

11. Statistični pregled, ki velja kot pregled za prvo overitev EGS

Če se dolžinska merila proizvajajo serijsko in če oseba, pristojna za njihovo predložitev v prvo overitev EGS izjavi, da so že bila ustrezno pregledana, se na njeno prošnjo predložene serije pregledajo statistično po atributih pod naslednjimi pogoji:

11.1 Splošno

11.1.1 Serija

Serije so sestavljene iz dolžinskih meril, ki:

- so istega tipa,

- sodijo v isti točnostni razred,

- so izdelana z istim postopkom.

Velikost serije je število dolžinskih meril, ki jih vsebuje. Največja velikost serije za prvo overitev EGS znaša 10000 enot.

11.1.2 Vzorec

Vzorec je sestavljen iz naključno izbranih dolžinskih meril iz serije. Število dolžinskih meril v vzorcu se imenuje velikost vzorca.

11.1.3 Statistični pregled po atributih

Statistični pregled po atributih je pregled, v katerem se dolžinska merila razvrščajo kot hibna ali brezhibna v skladu z določili te direktive.

11.1.4 Omejilna raven kakovosti (LQ 5)

Omejilna kakovost je raven kakovosti predložene serije, ki v načrtu vzorčenja ustreza 5 % verjetnosti za sprejem.

11.1.5 Sprejemljiva raven kakovosti (SQL)

Standardna raven kakovosti je raven kakovosti predložene serije, ki v načrtu vzorčenja ustreza 95 % verjetnosti za sprejem.

11.1.6 Število za sprejem

Pri statističnem pregledu po atributih je število za sprejem tisto največje število hibnih meril, najdenih v pregledanem vzorcu, ki ima, če je doseženo, še vedno za posledico sprejem pregledane serije.

11.1.7 Število za zavrnitev

Pri statističnem pregledu po atributih je število za zavrnitev tisto število hibnih meril, najdenih v pregledanem vzorcu, ki ima, če je preseženo, za posledico zavrnitev pregledovane serije.

11.1.8 Enojni načrt vzorčenja

Število posameznih pregledanih meril mora biti enako velikosti vzorca, kot je določena v načrtu. Če je število v vzorcu najdenih hibnih meril manjše ali enako številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je število hibnih meril večje ali enako številu za zavrnitev, je treba serijo zavrniti.

11.1.9 Dvojni načrt vzorčenja

Število posameznih pregledanih meril mora biti enako velikosti prvega vzorca, kot je določena v načrtu. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, manjše ali enako prvemu številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, enako ali večje, kot je prvo število za zavrnitev, je treba serijo zavrniti. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, med prvim številom za sprejem in prvim številom za zavrnitev, je treba pregledati še drugi vzorec, katerega velikost je določena z načrtom. Števili hibnih meril, najdenih v prvem in drugem vzorcu, se seštejeta. Če je skupno število hibnih meril manjše ali enako drugemu številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je skupno število hibnih meril večje ali enako drugemu številu za zavrnitev, je treba serijo zavrniti.

11.2 Postopki pregledovanja

Uporabiti je treba eno izmed obeh metod za pregledovanje, ki sta opisani spodaj, izbira pa je prepuščena pristojnemu organu.

Prva metoda, v nadaljevanju imenovana metoda "A", vključuje enojne sheme predložitve, metoda "B" pa vključuje večkratno shemo predložitve. Pregled je sestavljen iz štetja hibnih meril v obravnavanem vzorcu.

11.2.1 Če je izbrana metoda "A", pristojni organ za sprejem ali zavrnitev predložene serije uporabi načrt vzorčenja z naslednjimi lastnostmi:

- standardna raven kakovosti (SQL) med 0,40 % in 0,90 %,

- omejilna kakovost (LQ 5) med 4,0 % in 6,5 %.

Primeri načrtov vzorčenja:

Enojni načrt vzorčenja

| Velikost vzorca | Število za sprejem | Število za zavrnitev | LQ 5 | SQL |

a | 80 | 1 | 2 | 5,8 | 0,44 |

b | 125 | 2 | 3 | 5,0 | 0,65 |

Dvojni načrt vzorčenja

| Velikost vzorca | Celotna velikost | Število za sprejem | Število za zavrnitev | LQ 5 | SQL |

a | Prvi vzorec | 50 | 50 | 0 | 2 | 5,8 | 0,44 |

Drugi vzorec | 50 | 100 | 1 | 2 |

b | Prvi vzorec | 80 | 80 | 0 | 3 | 5,0 | 0,65 |

Drugi vzorec | 80 | 160 | 3 | 4 |

Če je serija zavrnjena, pristojni organ izvede 100 % pregled te serija ali pa sprejme potrebne varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se zavrnjena serija v takem stanju tržila.

11.2.2 Če se uporabi metoda "B", pristojni organ za sprejem ali zavrnitev predložene serija uporabi načrte vzorčenja v skladu z naslednjo tabelo:

Načrti vzorčenja

Vrstni red predložitve | Velikost | Število za sprejem | Število za zavrnitev |

1 | 70 | 0 | 1 |

2 | 85 | 0 | 1 |

3 | 105 | 0 | 1 |

4 | 120 | 0 | 1 |

Potem ko je bila serija sprejeta, se naslednja predložena serija v vrstnem redu predložitve pojavi pod številko 1.

Potem ko je bila serija zavrnjena, pristojni organ sprejme potrebne varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se zavrnjena serija v takem stanju tržila, oseba, pristojna za predložitev meril v prvo overitev EGS, pa lahko ponovno predloži isto ali drugo serijo. Serija je nato predmet pregleda, in se v vrstnem redu predložitve pojavlja takoj zgoraj. V primeru pa, da serija, ki je bila pregledana pod številko 4 v vrstnem redu predložitve, ni sprejeta, mora pristojni organ izvesti 100 % pregled serije.

11.3 Posledice pogostih zavrnitev serij

V primeru pogostih zavrnitev serij lahko pristojni organ ukine statistični pregled. Če potem, ko je bil nosilec podeljene homologacije EGS opozorjen na pomanjkljivosti, ni izboljšanja ravni kakovosti, se lahko začne postopek preklica homologacije EGS v skladu s 7. členom direktive 71/316/EGS.

12. Primer oznake za prvo overitev EGS, opisane v točki 8.3:

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------