?

SLEN
EVROPSKA KOMISIJAEUROPEAN COMMISSION
Bruselj, 26.8.2010Brussels, 26.8.2010
COM(2010) 245 konč./2COM(2010) 245 final/2
  
CORRIGENDUM: Annule et remplace le document COM(2010) 245 final du 19.5.2010 Concerne toutes les versions linguistiquesCORRIGENDUM: Annule et remplace le document COM(2010) 245 final du 19.5.2010 Concerne toutes les versions linguistiques
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJCOMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS
Evropska digitalna agendaA Digital Agenda for Europe
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJCOMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS
Evropska digitalna agendaA Digital Agenda for Europe
KAZALOTABLE OF CONTENTS
1.Uvod41.Introduction3
2.Področja ukrepov digitalne agende82.The action areas of the Digital Agenda7
2.1.Živahen enotni digitalni trg82.1.A vibrant digital single market7
2.2.Interoperabilnost in standardi152.2.Interoperability and standards14
2.3.Zaupanje in varnost172.3.Trust and security16
2.4.Hitri in ultrahitri dostop do interneta202.4.Fast and ultra fast internet access18
2.5.Raziskave in inovacije232.5.Research and innovation21
2.6.Izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti262.6.Enhancing digital literacy, skills and inclusion24
2.7.Koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT292.7.ICT-enabled benefits for EU society27
2.8.Mednarodni vidiki digitalne agende352.8.International aspects of the Digital Agenda33
3.Izvajanje in oblike upravljanja363.Implementation and governance35
1.Uvod1.Introduction
Splošni cilj digitalne agende je poskrbeti, da bo enotni digitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi.The overall aim of the Digital Agenda is to deliver sustainable economic and social benefits from a digital single market based on fast and ultra fast internet and interoperable applications.
Kriza je izničila leta gospodarskega in družbenega napredka ter razkrila strukturne pomanjkljivosti evropskega gospodarstva. Danes mora biti glavni cilj Evrope vrniti se na pravo pot. Za zagotovitev trajnostne prihodnosti mora Evropa že zdaj gledati prek kratkoročnega. Ob soočanju s staranjem prebivalstva in svetovno konkurenco imamo tri možnosti: delati trše, delati dlje ali delati pametneje. Verjetno bo potrebno vse troje, vendar je tretja možnost edini način, da se Evropejcem zagotovi naraščajoč življenjski standard. Zato se z digitalno agendo predlagajo ukrepi, ki so nujno potrebni, da Evropa stopi na pot pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Predlogi iz digitalne agende bodo postavili temelje za dolgoročne spremembe, ki jih bosta prinesla vedno bolj digitalno gospodarstvo in družba.The crisis has wiped out years of economic and social progress and exposed structural weaknesses in Europe's economy. Europe's primary goal today must be to get Europe back on track. To achieve a sustainable future, it must already look beyond the short term. Faced with demographic ageing and global competition we have three options: work harder, work longer or work smarter. We will probably have to do all three, but the third option is the only way to guarantee increasing standards of life for Europeans. To achieve this, the Digital Agenda makes proposals for actions that need to be taken urgently to get Europe on track for smart, sustainable and inclusive growth. Its proposals will set the scene for the longer-term transformations that the increasingly digital economy and society will bring about.
Marca 2010 je Evropska komisija, da bi omogočila izhod iz krize in gospodarstvo EU pripravila na izzive naslednjega desetletja, začela s strategijo Evropa 2020 1 . V strategiji Evropa 2020 je zamišljena vizija doseganja visoke ravni zaposlenosti, gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, produktivnosti ter socialne kohezije, ki se bo uresničevala s konkretnimi ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni. Ta borba za rast in delovna mesta zahteva visoko stopnjo zavedanja odgovornosti na najvišji politični ravni in mobilizacijo vseh akterjev po celi Evropi.The European Commission launched in March 2010 the Europe 2020 Strategy 1 to exit the crisis and prepare the EU economy for the challenges of the next decade. Europe 2020 sets out a vision to achieve high levels of employment, a low carbon economy, productivity and social cohesion, to be implemented through concrete actions at EU and national levels. This battle for growth and jobs requires ownership at top political level and mobilisation from all actors across Europe.
Evropska digitalna agenda je ena izmed sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in je namenjena določitvi ključne vloge, ki jo bo morala igrati uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), če želi Evropa doseči svoje cilje za leto 2020 2 .The Digital Agenda for Europe is one of the seven flagship initiatives of the Europe 2020 Strategy, set out to define the key enabling role that the use of Information and Communication Technologies (ICT) will have to play if Europe wants to succeed in its ambitions for 2020 2 .
Cilj te Agende je začrtati pot, po kateri se bo najbolj izkoristil družbeni in gospodarski potencial IKT, zlasti interneta, ki je nepogrešljiv medij gospodarske in družbene aktivnosti: za sklepanje poslov, delo, igro, komuniciranje in svobodno izražanje. Uspešna izvedba te Agende bo spodbudila inovacije, gospodarsko rast in izboljšave v vsakodnevnem življenju tako državljanov kot podjetij. Bolj razširjena in učinkovitejša raba digitalnih tehnologij bo tako Evropi omogočila, da se spoprime s ključnimi izzivi ter, na primer, z boljšo zdravstveno oskrbo, varnejšimi in učinkovitejšimi rešitvami v prometu, čistejšim okoljem, novimi priložnostmi na področju medijev ter lažjo dostopnostjo do javnih storitev in kulturnih vsebin Evropejcem zagotovi višjo kakovost življenja.The objective of this Agenda is to chart a course to maximise the social and economic potential of ICT, most notably the internet, a vital medium of economic and societal activity: for doing business, working, playing, communicating and expressing ourselves freely. Successful delivery of this Agenda will spur innovation, economic growth and improvements in daily life for both citizens and businesses. Wider deployment and more effective use of digital technologies will thus enable Europe to address its key challenges and will provide Europeans with a better quality of life through, for example, better health care, safer and more efficient transport solutions, cleaner environment, new media opportunities and easier access to public services and cultural content.
Sektor IKT je neposredno odgovoren za 5 % evropskega BDP, pri čemer je njegova tržna vrednost 660 milijard EUR na leto, k celotni rasti produktivnosti pa prispeva mnogo več (20 % neposredno iz sektorja IKT in 30 % iz naložb v IKT). To je posledica visoke ravni dinamike in inovacij, ki je neločljivo povezana s sektorjem, ter vloge razvoja potenciala, ki jo ima sektor pri spreminjanju načina poslovanja v drugih sektorjih. Istočasno pa je postal pomemben tudi družbeni učinek IKT; zaradi dejstva, da internet v Evropi vsakodnevno uporablja skoraj 250 milijonov ljudi in da ima praktično vsak Evropejec svoj mobilni telefon, se je, na primer, spremenil način življenja.The ICT sector is directly responsible for 5% of European GDP, with a market value of € 660 billion annually, but it contributes far more to overall productivity growth (20% directly from the ICT sector and 30% from ICT investments). This is because of the high levels of dynamism and innovation inherent in the sector, and the enabling role the sector plays in changing how other sectors do business. At the same time, the social impact of ICT has become significant – for example, the fact that there are more than 250 million daily internet users in Europe and virtually all Europeans own mobile phones has changed life style.
Danes ima razvoj visokohitrostnih omrežij enak revolucionarni učinek, kot ga je pred stoletjem imel razvoj električnih in prometnih omrežij. Z nenehnim razvojem elektronike za široko potrošnjo so ločnice med digitalnimi napravami vedno bolj zabrisane. Storitve prehajajo iz fizičnega v digitalni svet, ki je splošno dostopen prek vseh naprav, od pametnih telefonov, tabličnih in osebnih računalnikov, digitalnih radijskih sprejemnikov do televizijskih sprejemnikov visoke ločljivosti. Po napovedih bodo do leta 2020 digitalne vsebine in aplikacije dostopne skoraj izključno po spletu.The development of high-speed networks today is having the same revolutionary impact as the development of electricity and transportation networks had a century ago. With the on-going developments in consumer electronics, the lines between digital devices are fading away. Services are converging and moving from the physical into the digital world, universally accessible on any device, be it a smartphone, tablet, personal computer, digital radio or high-definition television. It is projected that by 2020 digital content and applications will be almost entirely delivered online.
Ta velik potencial IKT je mogoče sprostiti z dobro delujočim uspešnim ciklusom dejavnosti. Privlačne vsebine in storitve je treba zagotoviti v interoperabilnem in brezmejnem internetnem okolju. To spodbuja povpraševanje po večjih hitrostih in zmogljivostih, kar spet poslovno upravičuje naložbe v hitrejša omrežja. Vzpostavitev in uporaba hitrejših omrežij nadalje odpirata poti inovativnim storitvam, ki izkoriščajo večje hitrosti. Ta postopek je prikazan v zunanjem obroču slike 1 (spodaj).This great potential of ICT can be mobilised through a well-functioning virtuous cycle of activity. Attractive content and services need to be made available in an interoperable and borderless internet environment. This stimulates demand for higher speeds and capacity, which in turn creates the business case for investments in faster networks. The deployment and take-up of faster networks in turn opens the way for innovative services exploiting higher speeds. This process is illustrated in the outer ring of Figure   1 (below).
Slika 1:Uspešen krog digitalnega gospodarstvaFigure 1: Virtuous cycle of the digital economy
Ta pretok dejavnosti se v veliki meri krepi sam. Zanj je potrebno gospodarsko okolje, ki spodbuja naložbe in podjetništvo. Čeprav je jasno, kakšno moč spreminjanja nosijo IKT, pa se je treba zato, da se jo izkoristi, soočiti z resnimi izzivi. Kljub temu, da se na temeljih tehnologije, ki razglaša svoj „svetovni“, brezmejni doseg, za mnoge Evropejce začenja digitalni način življenja, pa ti še vedno ne sprejemajo dejstva, da je enotni trg, ki je bil razvit pred internetom, na svetovnem spletu še vedno močno nepopoln. Ljudem užitek uporabe digitalnih tehnologij, pa naj bo to v vlogi državljanov, potrošnikov ali delavcev, kvarijo vprašanja glede zasebnosti in varnosti, nezadosten dostop do interneta, premajhna uporabnost, pomanjkanje ustreznega znanja ter pomanjkanje dostopnosti za vse. Ko IKT svojih obetov za boljše javne storitve ne izpolnijo, so Evropejci razočarani. Skrbi jih, da se Evropa ob konkurenci glede naložb, delovnih mest in gospodarskega vpliva na svetovni ravni, ki jo je internet pospešil, ne opremlja primerno, da bi bila uspešna v tem sektorju rasti gospodarstva, ki temelji na znanju.This flow of activity can be largely self reinforcing. It requires a business environment that fosters investments and entrepreneurship. But while the transformational power of ICT is clear, serious challenges must also be confronted in order to harness it. Although a digital way of life is emerging for many European citizens, on the basis of technology which declares its “worldwide”, borderless reach, they cannot accept that a single market designed before the internet is still seriously incomplete online. People’s enjoyment of digital technologies, be it as citizens, consumers or workers, is marred by privacy and security concerns, by insufficient internet access, insufficient usability, by lack of relevant skills or by lack of accessibility for all. Europeans are frustrated when ICT do not deliver their promise of better public services. They are concerned that, as the internet has accelerated competition for investments, jobs and economic influence at a global level, Europe is not equipping itself adequately to prosper in this growth sector of the knowledge economy.
Komisija je na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi ter spoznanj iz Granadske deklaracije in resolucije Evropskega parlamenta opredelila sedem najpomembnejših ovir. Navedene so v notranjem krogu slike 1 in spodaj na kratko opisane. Te ovire same po sebi ali pa v povezavi druga z drugo slabijo napore za izkoriščanje IKT, kar jasno nakazuje potrebo po celovitem in združenem odzivu politike na evropski ravni. Te ovire kažejo, da Evropa zaostaja za svojimi industrijskimi partnerji. Zaradi pomanjkanja zakonitih ponudb in razdrobljenih trgov je danes v ZDA na primer štirikrat več prenosov glasbe kot v EU; 30 % Evropejcev še vedno ni nikoli uporabilo interneta; v Evropi je stopnja uporabe visokohitrostnih omrežij na osnovi vlaken 1-odstotna, na Japonskem pa ta stopnja znaša 12 % ter v Južni Koreji 15 %; poraba za raziskave in razvoj na področju IKT v EU dosega le 40 % ravni v ZDA.Based on consultation with stakeholders and on the insights contained in both the Granada Declaration and the European Parliament Resolution, the Commission has identified the seven most significant obstacles. These are listed in the inner ring of Figure   1 , and briefly described below. On their own or in combination, these obstacles seriously undermine efforts to exploit ICT, making clear the need for a comprehensive and united policy response at the European level. They show that Europe is lagging behind its industrial partners. Today there are four times as many music downloads in the US as in the EU because of the lack of legal offers and fragmented markets; 30% of Europeans have still never used the internet; Europe has only 1% penetration of fibre-based high-speed networks whereas Japan is at 12% and South Korea is at 15%; and EU spending on ICT research and development stands at only 40% of US levels.
·Razdrobljeni digitalni trgi·Fragmented digital markets
Evropa je še vedno mozaik nacionalnih spletnih trgov, Evropejcem pa rešljive težave preprečujejo, da bi uživali koristi enotnega digitalnega trga. Trgovske in kulturne vsebine ter storitve morajo potekati prek meja; to je treba doseči z odpravo regulativnih ovir ter olajšanjem elektronskega plačevanja in izdajanja računov, reševanja sporov ter s povečanjem zaupanja potrošnikov. V sedanjem regulativnem okviru se da in je treba storiti več, da bi se ustvaril enotni trg v sektorju telekomunikacij.Europe is still a patchwork of national online markets, and Europeans are prevented by solvable problems from enjoying the benefits of a digital single market. Commercial and cultural content and services need to flow across borders; this should be achieved by eliminating regulatory barriers and facilitating electronic payments and invoicing, dispute resolution and customer trust. More can and must be done under the current regulatory framework to weave a single market in the telecoms sector.
·Pomanjkanje interoperabilnosti·Lack of interoperability
Evropa zaenkrat še ne žanje vseh sadov interoperabilnosti. Pomanjkljivosti pri postavljanju standardov, javnem naročanju in usklajevanju med javnimi organi preprečujejo, da bi digitalne storitve in naprave, ki jih uporabljajo Evropejci, delovale skupaj tako dobro, kot bi morale. Digitalna agenda je lahko uspešna samo, če bodo njeni različni deli in aplikacije interoperabilni in bodo osnovani na standardih ter odprtih platformah.Europe does not yet reap the maximum benefit from interoperability. Weaknesses in standard-setting, public procurement and coordination between public authorities prevent digital services and devices used by Europeans from working together as well as they should. The Digital Agenda can only take off if its different parts and applications are interoperable and based on standards and open platforms.
·Naraščanje kibernetskega kriminala in tveganje nizkega zaupanja v omrežja·Rising cybercrime and risk of low trust in networks
Evropejci se ne bodo spuščali v prefinjene spletne dejavnosti, če ne bodo imeli občutka, da se lahko sami, oziroma njihovi otroci, povsem zanesejo na svoja omrežja. Zato se mora Evropa spopasti z novimi oblikami kriminala, namreč kibernetskega kriminala, ki zaobjema vse od zlorabe otrok do kraje identitete in kibernetskih napadov, ter razviti odzivne mehanizme. Obenem pa se zaradi množenja podatkovnih baz in novih tehnologij, ki omogočajo spremljanje posameznikov na daljavo, odpirajo novi izzivi za varovanje temeljnih pravic Evropejcev do osebnih podatkov in zasebnosti. Internet je za posameznike in evropsko gospodarstvo na splošno postal tako nepogrešljiva komunikacijska infrastruktura, da morajo biti naši sistemi IT odporni in varni pred vsemi vrstami novih groženj.Europeans will not engage in ever more sophisticated online activities, unless they feel that they, or their children, can fully rely upon their networks. Europe must therefore address the rise of new forms of crime - "cybercrime" - ranging from child abuse to identity theft and cyber-attacks, and develop responsive mechanisms. In parallel, the multiplication of databases and new technologies allowing remote control of individuals raise new challenges to the protection of Europeans' fundamental rights to personal data and privacy. The internet has now become such a critical information infrastructure for individuals as much as for the European economy at large, that our IT systems and networks must be made resilient and secure to all sort of new threats.
·Pomanjkanje naložb v omrežja·Lack of investment in networks
Treba je storiti več, da se zagotovita uvajanje in uporaba širokopasovnega dostopa za vse, in to pri večjih hitrostih, z uporabo fiksnih in brezžičnih tehnologij, ter da se olajša naložbe v nova, zelo hitra, odprta in konkurenčna internetna omrežja, ki bodo glavne povezave gospodarstva prihodnosti. Naše ukrepanje mora biti osredotočeno na zagotavljanje pravih spodbud za zasebne naložbe, ki bodo dopolnjene s skrbno usmerjenimi javnimi naložbami, ne da bi se pri tem naša omrežja ponovno monopolizirala, in na izboljšanje dodeljevanja spektra.More needs to be done to ensure the roll-out and take-up of broadband for all, at increasing speeds, through both fixed and wireless technologies, and to facilitate investment in the new very fast open and competitive internet networks that will be the arteries of a future economy. Our action needs to be focused on providing the right incentives to stimulate private investment, complemented by carefully targeted public investments, without re-monopolising our networks, as well as improving spectrum allocation.
·Nezadostni napori pri raziskavah in inovacijah·Insufficient research and innovation efforts
Evropa še kar premalo vlaga, drobi svoje napore, ne uporablja dovolj ustvarjalnosti MSP ter ne uspeva spremeniti intelektualne prednosti iz raziskav v konkurenčno prednost tržnih inovacij. Graditi moramo na talentu naših raziskovalcev, da uspemo razviti inovacijski ekosistem, v katerem bodo lahko IKT podjetja vseh velikosti, ki imajo sedež v Evropi, razvijala najkakovostnejše proizvode, ki bodo ustvarjali povpraševanje. Zato moramo manj kot optimalne lastnosti sedanjega raziskovanja in inovacij reševati s pritegovanjem več privatnih naložb, boljšim usklajevanjem in združevanjem virov, omogočanjem lažjega in hitrejšega dostopa MSP, ki se ukvarjajo z digitalno tehnologijo, do sredstev Unije za raziskave, skupnih raziskovalnih infrastruktur in inovacijskih skupin ter z razvojem standardov in odprtih platform za nove aplikacije in storitve.Europe continues to under-invest, fragment its efforts, under-use the creativity of SMEs and fail to convert the intellectual advantage of research into the competitive advantage of market-based innovations. We need to build on the talent of our researchers to deliver an innovation ecosystem where European based ICT companies of all sizes can develop world-class products that will generate demand. We therefore need to address the suboptimal character of current research and innovation efforts by leveraging more private investment, better coordinating and pooling of resources, ‘lighter and faster’ access of digital SMEs to Union research funds, joint research infrastructures and innovation clusters and the development of standards and open platforms for new applications and services.
·Pomanjkanje digitalne pismenosti in znanja·Lack of digital literacy and skills
V Evropi narašča pomanjkanje poklicnega znanja o IKT in digitalne pismenosti. Te pomanjkljivosti mnoge državljane izključujejo iz digitalne družbe in gospodarstva ter zadržujejo velik spodbujevalni učinek, ki ga ima uvajanje IKT na rast produktivnosti. Navedeno zahteva usklajen odziv, v središču katerega bodo države članice in druge zainteresirane strani.Europe is suffering from a growing professional ICT skills shortage and a digital literacy deficit. These failings are excluding many citizens from the digital society and economy and are holding back the large multiplier effect of ICT take-up to productivity growth. This requires a coordinated reaction, with Member States and other stakeholders at its centre.
·Zamujene priložnosti pri spopadanju z družbenimi izzivi·Missed opportunities in addressing societal challenges
Evropa bi lahko s polnim izkoriščanem potencialov IKT precej laže reševala nekatere najbolj pereče družbene izzive: podnebne spremembe in druge pritiske na okolje, staranje prebivalstva in povečevanje odhodkov za zdravstvo, razvoj učinkovitejših javnih storitev, vključevanje invalidnih oseb, digitalizacijo evropske kulturne dediščine, ki bo tako dostopna tej in prihodnjim generacijam itd.By harnessing the full potential of ICT, Europe could much better address some of its most acute societal challenges: climate change and other pressures on our environment, an ageing population and rising health costs, developing more efficient public services and integrating people with disabilities, digitising Europe's cultural heritage and making it available to this and future generations, etc.
Evropska digitalna agenda oblikuje svoje ključne ukrepe na podlagi potrebe po sistematičnem reševanju teh sedmih problemskih področij in se kot horizontalna pobuda razteza na tri prvine rasti, določene v strategiji Evropa 2020. Ta problemska področja so podrobneje razdelana v posameznih odsekih spodaj in kažejo, kako nujno potrebni so opredeljeni ukrepi kot skupek pozitivnih načrtov za izboljšanje družbenih in gospodarskih rezultatov v Evropi. Komisija bo še naprej pozorna na pojavljanje dodatnih ovir in se bo ustrezno odzvala.The Digital Agenda for Europe frames its key actions around the need to systematically tackle these seven problem areas, which as a horizontal initiative spans, the three growth dimensions set out in Europe 2020. These problem areas are developed in more detail in the individual sections below, demonstrating the pressing need for the actions identified as a set of positive agendas to boost Europe’s social and economic performance. The Commission will remain vigilant for the emergence of additional obstacles and will react accordingly.
Pri digitalni agendi bo potrebna nenehna trdna zavzetost, tako na ravni EU kot na ravni držav članic (vključno z regionalno ravnjo). Tudi brez pomembnega prispevka drugih zainteresiranih strani, vključno z mlado „digitalno generacijo“, od katere se lahko mnogo naučimo, ne bo uspela. Ta agenda je prikaz dejanskih in predvidljivih problemov in priložnosti in se bo z izkušnjami in v luči hitrih tehnoloških in družbenih sprememb še razvijala.The Digital Agenda will require a sustained level of commitment at both EU and Member State levels (including at regional level). It cannot succeed without a major contribution by other stakeholders, including young “digital natives” who have much to teach us. This Agenda is a snapshot of actual and foreseeable problems and opportunities, and will evolve in the light of experience and of the rapid changes in technology and society.
2.Področja ukrepov digitalne agende2.The action areas of the Digital Agenda
2.1.Živahen enotni digitalni trg2.1.A vibrant digital single market
Čas je, da nov enotni trg izkoristi prednosti digitalne dobe.It is time for a new single market to deliver the benefits of the digital era.
Internet ne pozna meja, spletni trgi pa so v EU in drugod po svetu še vedno ločeni s številnimi ovirami, ki ne vplivajo samo na dostop do vseevropskih telekomunikacijskih storitev temveč tudi na internetne storitve in vsebine, ki bi morale biti globalne. To je nevzdržno. Za spodbujanje uspešnega cikla povpraševanja sta najprej potrebna ustvarjanje privlačnih spletnih vsebin in storitev ter njihov prost obtok v EU in prek njenih meja. Vendar pa vztrajno drobljenje zadržuje konkurenčnost Evrope na področju digitalnega gospodarstva. Zato ne preseneča, da Evropa na trgih, kot je trg medijskih storitev, zaostaja tako glede možnosti, do katerih lahko potrošniki dostopajo, kot glede poslovnih modelov, ki lahko v Evropi ustvarjajo delovna mesta. Večina novih uspešnih internetnih podjetij, kot so Google, eBay, Amazon in Facebook, ne izvira iz Evrope 3 . Drugič, kljub ključnemu zakonodajnemu korpusu o enotnemu trgu za e-poslovanje, e-račune, e-podpis so transakcije v digitalnem okolju še vedno preveč zapletene, pravila pa se po državah članicah uporabljajo nedosledno. Tretjič, potrošniki in podjetja se pri spletnem poslovanju še vedno soočajo s precejšnjo negotovostjo glede svojih pravic in pravne zaščite. In četrtič, Evropa je še zelo oddaljena od enotnega trga telekomunikacijskih storitev. Zato je treba posodobiti temelje enotnega trga, da se ga popelje v dobo interneta.The internet is borderless, but online markets, both globally and in the EU, are still separated by multiple barriers affecting not only access to pan-European telecom services but also to what should be global internet services and content. This is untenable. First, the creation of attractive online content and services and its free circulation inside the EU and across its borders are fundamental to stimulate the virtuous cycle of demand. However, persistent fragmentation is stifling Europe's competitiveness in the digital economy. It is therefore not surprising that the EU is falling behind in markets such as media services, both in terms of what consumers can access, and in terms of business models that can create jobs in Europe. Most of the recent successful internet businesses (such as Google, eBay, Amazon and Facebook) originate outside of Europe 3 . Second, despite the body of key single market legislation on eCommerce, eInvoicing and eSignatures, transactions in the digital environment are still too complex, with inconsistent implementation of the rules across Member States. Third, consumers and businesses are still faced with considerable uncertainty about their rights and legal protection when doing business on line. Fourth, Europe is far from having a single market for telecom services. The single market therefore needs a fundamental update to bring it into the internet era.
Reševanje teh problemov bo na spodaj opisanih področjih zahtevalo obsežne ukrepe.Tackling these problems requires extensive actions in the areas described below:
2.1.1.Odpiranje dostopa do vsebin 2.1.1.Opening up access to content
Potrošniki upravičeno pričakujejo, da lahko do vsebin na spletu dostopajo vsaj tako učinkovito kot izven njega. V Evropi ni enotnega trga v sektorju vsebin. Da bi podjetje na primer uvedlo vseevropsko storitev spletne trgovine z glasbo, bi se moralo pogajati s številnimi združenji za upravljanje s pravicami v 27 državah. Potrošniki lahko zgoščenke kupijo v kateri koli trgovini, s spletnih platform pa glasbe od drugod v EU pogosto ne morejo kupiti, saj so licence za pravice izdane na nacionalni podlagi. To je v nasprotju s sorazmerno preprostim poslovnim okoljem in distribucijskimi potmi v nekaterih drugih regijah, zlasti v ZDA, podobno pa je na drugih razdrobljenih trgih, kakršni so azijski (slika 2Slika ).Consumers expect, rightly, that they can access content online at least as effectively as in the offline world. Europe lacks a unified market in the content sector. For instance, to set-up a pan-European service an online music store would have to negotiate with numerous rights management societies based in 27 countries. Consumers can buy CDs in every shop but are often unable to buy music from online platforms across the EU because rights are licensed on a national basis. This contrasts with the relatively simple business environment and distribution channels in other regions, notably the US, and reflects other fragmented markets such as those in Asia ( Figure 2 ).
Treba je izboljšati vodstvo in preglednost skupinskega upravljanja s pravicami ter ju prilagoditi tehnološkemu napredku, da bi se ohranilo zaupanje imetnikov pravic in potrošnikov ter olajšalo čezmejno izdajanje licenc. Preprostejše, enotnejše in tehnološko nevtralne rešitve za čezmejno in vseevropsko izdajanje licenc v avdiovizualnem sektorju bodo v korist evropskih državljanov spodbudile ustvarjalnost ter pomagale ustvarjalcem vsebin in izdajateljem programov. Take rešitve bi morale ohraniti pogodbeno svobodo imetnikov pravic. Imetnikom pravic ne bi bilo treba izdati licenc za vsa evropska območja, svobodno pa bi lahko omejili licence samo na nekatera območja in pogodbeno določili višino licenčnin.To maintain the trust of right-holders and users and facilitate cross-border licensing, the governance and transparency of collective rights management needs to improve and adapt to technological progress. Easier, more uniform and technologically neutral solutions for cross-border and pan-European licensing in the audiovisual sector will stimulate creativity and help the content producers and broadcasters, to the benefit of European citizens. Such solutions should preserve the contractual freedom of right holders. Right holders would not be obliged to license for all European territories, but would remain free to restrict their licenses to certain territories and to contractually set the level of licence fees.
Po potrebi se bodo proučili dodatni ukrepi, ki bodo upoštevali značilnosti različnih oblik spletnih vsebin. Glede navedenega Komisija na tej stopnji ne izključuje ali favorizira nobene določene možnosti ali pravnega instrumenta. Ta vprašanja je v svojem poročilu „ A new strategy for the Single Market (Nova strategija za skupni trg)“, ki je bilo 9. maja 2010 predstavljeno predsedniku Evropske komisije, obravnaval tudi profesor Monti, na poročilo pa se bo Komisija pred poletjem 2010 odzvala s sporočilom 4 .If need be, additional measures will be examined which take into account the specificities of all the different forms of online content. In this regard, the Commission does not exclude or favour at this stage any particular option or legal instrument. These issues have also been addressed by Professor Monti in his report "A new strategy for the Single Market", presented to the President of the European Commission on 9 May 2010, on which the Commission will follow up with a Communication before the summer 2010. 4
Ker je digitalna distribucija kulturnih, novinarskih in ustvarjalnih vsebin cenejša in hitrejša, avtorjem in dobaviteljem vsebin omogoča, da dosežejo širše občinstvo. Evropa mora pospešiti ustvarjanje in distribucijo digitalnih vsebin na vseh platformah. Evropa ima na primer močne založnike, potrebuje pa konkurenčnejše spletne platforme. Za to so potrebni inovativni poslovni modeli, prek katerih se bo do spletnih vsebin dostopalo in se jih plačevalo na številne različne načine ter ki omogočajo pošteno ravnotežje med prihodki imetnikov pravic in dostopom široke javnosti do vsebin in znanja. Če bi vse zainteresirane strani sodelovale na pogodbeni podlagi, za omogočanje takih novih poslovnih modelov morda ne bi rabili zakonodaje. Dostopnost do široke in privlačne zakonite spletne ponudbe bi učinkovala tudi kot odgovor na piratstvo.Digital distribution of cultural, journalistic and creative content, being cheaper and quicker, enables authors and content providers to reach new and larger audiences. Europe needs to push ahead with the creation, production and distribution (on all platforms) of digital content. For instance, Europe has strong publishers but more competitive online platforms are needed. This requires innovative business models, through which content would be accessed and paid for in many different ways, that achieve a fair balance between right-holders' revenues and the general public's access to content and knowledge. Legislation may not be necessary to enable such new business models to prosper if all stakeholders cooperate on a contractual basis. The availability of a wide and attractive legal online legal offer would also be an effective response to piracy.
Slika 2: Prenos glasbe – v ZDA štirikrat višja raven kot v EUFigure 2: Music downloads - US level four times bigger than the EU
Vir: Screen DigestSource: Screen Digest
Tudi javni organi morajo sodelovati pri spodbujanju trgov s spletnimi vsebinami. Izzive konvergence je treba obravnavati pri vseh pregledih javne politike, vključno z davčnimi zadevami. Vlade lahko trge z vsebinami spodbudijo na primer tako, da omogočijo dostop do informacij javnega sektorja pod preglednimi, učinkovitimi in nediskriminatornimi pogoji. To je pomemben vir potencialne rasti inovativnih spletnih storitev. Ponovna uporaba teh virov informacij je bila delno usklajena 5 , vendar je treba javne organe dodatno zavezati k odprtju podatkovnih virov za čezmejne aplikacije in storitve 6 .Public authorities should play their part in promoting markets for online content. The challenges of convergence should be addressed in all reviews of public policy, including tax matters. For example, governments can stimulate content markets by making public sector information available on transparent, effective, non-discriminatory terms. This is an important source of potential growth of innovative online services. The re-use of these information resources has been partly harmonised 5 , but additionally public bodies must be obliged to open up data resources for cross-border applications and services 6 .
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 1: Poenostavila prenos in upravljanje avtorskih pravic ter čezmejno izdajanje licenc, in sicer: | ·izboljšala vodstvo, preglednost in vseevropsko licenciranje za (spletno) upravljanje s pravicami s predlogom okvirne Direktive o skupinskem upravljanju s pravicami do leta 2010; | ·ustvarila pravni okvir, ki bo v Evropi olajšal digitalizacijo in širjenje kulturnih del, s predlogom Direktive o avtorskih delih neznanih avtorjev do leta 2010 ter vodila dialog z zainteresiranimi stranmi glede nadaljnjih ukrepov v zvezi z deli, ki se ne tiskajo več, ki bo pospremljen z uvedbo podatkovnih zbirk pravic; | ·do leta 2012 revidirala Direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, zlasti njenega okvira in načel v zvezi z zaračunavanjem dostopa in uporabe. | ·med drugimi ukrepi: | ·po širokem dialogu zainteresiranih strani do leta 2012 poročala o potrebi po dodatnih ukrepih, ki presegajo skupinsko upravljanje s pravicami in bi državljanom EU, ponudnikom spletnih vsebin in storitev ter imetnikom pravic omogočili celoten potencial notranjega digitalnega trga, vključno z ukrepi za spodbujanje čezmejnega in vseevropskega izdajanja licenc, ne da bi se na tej stopnji izključila ali favorizirala kakršna koli pravna možnost; | ·ob pripravi zgoraj navedenega do leta 2010 izdala zeleno knjigo, ki obravnava priložnosti in izzive spletne distribucije avdiovizualnih del in drugih ustvarjalnih vsebin; | ·do leta 2012 na podlagi pregleda Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in po širokem dialogu zainteresiranih strani poročala o potrebi po dodatnih ukrepih za okrepitev varstva pred vztrajnimi kršitvami pravic intelektualne lastnine v spletnem okolju, ki bo skladno s telekomunikacijskim okvirjem in temeljnimi pravicami do varstva podatkov in zasebnosti.actions | The Commission will: | ·Key Action 1: Simplify copyright clearance, management and cross-border licensing by | ·Enhancing the governance, transparency and pan European licensing for (online) rights management by proposing a framework Directive on collective rights management by 2010; | ·Create a legal framework to facilitate the digitisation and dissemination of cultural works in Europe by proposing a Directive on orphan works by 2010, to conduct a dialogue with stakeholders with a view to further measures on out-of print works, complemented by rights information databases; | ·By 2012, review the Directive on Re-Use of Public Sector Information, notably its scope and principles on charging for access and use; | ·Other actions: | ·After an extensive stakeholder dialogue, report by 2012 on the need for additional measures beyond collective rights management allowing EU citizens, online content services providers and right-holders to benefit from the full potential of the digital internal market, including measures to promote cross-border and pan-European licenses, without excluding or favouring at this stage any possible legal option; | ·In preparation thereof, issue a Green Paper addressing the opportunities and challenges of online distribution of audiovisual works and other creative content by 2010; | ·On the basis of the review of the Directive on the enforcement of intellectual property rights, and following extensive stakeholder dialogue, report by 2012 on the need for additional measures to reinforce the protection against persistent violations of intellectual property rights in the online environment, consistent with the guarantees provided in the Telecoms Framework and fundamental rights on data protection and privacy.
2.1.2.Poenostavljenje spletnih in čezmejnih transakcij 2.1.2.Making online and cross border transactions straightforward
Zaradi prezapletenih spletnih transakcij evropski potrošniki še vedno nimajo koristi, ki bi jih glede cen in izbire moral prinašati enotni trg. Tudi razdrobljenost omejuje povpraševanje po čezmejnih transakcijah e-poslovanja. Manj kot desetina transakcij e-poslovanja je čezmejnih, Evropejcem pa je velikokrat laže izvesti čezmejno transakcijo s podjetjem v ZDA kot s podjetjem iz kake druge evropske države. Več kot 92 % posameznikov, ki blago ali storitve naročajo na internetu, to počne pri nacionalnih ponudnikih in ne čezmejno. Zaradi tehničnih ali pravnih razlogov, kot je zavračanje kreditnih kartic iz tujine, ne uspe celo 60 % poskusov čezmejnih nakupov na internetu. To kaže, kako nujno se je treba spopasti z regulatornimi ovirami, ki evropskim podjetjem otežujejo čezmejno trgovanje. Komisija je te ovire opredelila v Sporočilu o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU 7 .European consumers are still not getting the gains of price and choice that the single market should offer because online transactions are too complicated. Fragmentation also limits demand for cross-border eCommerce transactions. Less than one in ten eCommerce transactions are cross-border, and Europeans often find it easier to conduct a cross-border transaction with a US business than with one from another European country. As many as 92% of individuals who order goods or services over the internet do so from national sellers, rather than cross-border. Technical or legal reasons, such as refusal of non-domestic credit cards, cause as many as 60% of attempted cross-border internet shopping orders to fail. This highlights the urgency of tackling the regulatory barriers holding back European businesses from trading cross-border. The Commission identified these barriers in the Communication on Cross-Border Business to Consumer e-Commerce in the EU 7 .
Evropa ima skupno valuto, trg za elektronska plačila in e-računi pa so še vedno razdrobljeni po nacionalnih mejah. Šele na skupnem plačilnem trgu se bodo podjetja in posamezniki lahko zanesli na varne in učinkovite plačilne metode 8 . Zato je treba enotno območje plačil v evrih (SEPA) brez odlašanja izpeljati do konca. Območje SEPA bo omogočilo tudi začetno platformo za storitve z dodano vrednostjo, povezane s plačili, kot je na primer razvoj evropskega okvira za e-račune.Europe has a common currency but the market for electronic payments and eInvoicing is still fragmented along national borders. Only in an integrated payment market will it be possible for enterprises and consumers to rely on safe and efficient payment methods 8 . This is why the Single Euro Payment Area (SEPA) should be completed without delay. SEPA will also provide a launch platform for value added services linked to payments, such as the development of a European eInvoicing framework.
Hitro je treba začeti izvajati Direktivo o e-denarju 9 , s čimer se bo tistim, ki na novo vstopajo na trg, ponudilo inovativne rešitve e-denarja (kot so mobilne denarnice) brez zmanjšanja varnosti za sredstva potrošnika. Ta novi trg bo do leta 2012 lahko imel že za 10 milijard EUR prometa.The e-money Directive 9 should be swiftly implemented so as to open the way for new market entrants to offer innovative e-money solutions – such as mobile wallets - without a loss of protection of consumer funds. This new market could be as large as € 10 billion by 2012.
Tehnologije za elektronsko identifikacijo (eID) in storitve avtentifikacije so nujno potrebne za transakcije po internetu tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Danes je najpogostejši način avtentifikacija z uporabo gesel. To lahko zadošča za mnoge aplikacije, vendar so vedno bolj potrebne tudi bolj varne rešitve 10 . Ker bo rešitev veliko, mora industrija ob podpori ukrepov politike (zlasti storitve e-uprave) zagotoviti interoperabilnost na temelju standardov in odprtih razvojnih platform.Electronic identity (eID) technologies and authentication services are essential for transactions on the internet both in the private and public sectors. Today the most common way to authenticate is the use of passwords. For many applications this may be sufficient, but more secure solutions are increasingly needed 10 . As there will be many solutions, industry, supported by policy actions – in particular eGovernment services - should ensure interoperability based on standards and open development platforms. 
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 2: zagotovila, da se enotno območje plačil v evrih (SEPA) izpelje do konca s tem, da z zavezujočimi pravnimi ukrepi določi končni datum prehoda pred letom 2010, ter s sporočilom o e-računih in ustanovitvijo foruma več zainteresiranih strani olajša nastanek interoperabilnega evropskega okvirja za e-račune. | ·kot Ključni ukrep št. 3: v letu 2011 predlagala revizijo Direktive o elektronskem podpisu z namenom zagotovitve čezmejnega priznavanja in interoperabilnosti varnih sistemov za e-avtentifikacijo. | ·med drugimi ukrepi: | ·do leta 2010 ocenila učinek Direktive o e-poslovanju na spletne trge in podala konkretne predloge. | Države članice morajo: | ·hitro in celovito začeti izvajati ključne direktive, ki podpirajo enotni digitalni trg, vključno z Direktivo o storitvah, Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah ter telekomunikacijski okvir; | ·do leta 2013 prenesti Direktivo o DDV 11 , s čimer bo zagotovljena enaka obravnava e-računov in računov v papirni obliki.actions | The Commission will: | ·Key Action 2: Ensure the completion of the Single Euro Payment Area (SEPA), eventually by binding legal measures fixing an end date for migration before 2010 and facilitate the emergence of an interoperable European eInvoicing framework through a Communication on eInvoicing and by establishing a multistakeholder forum; | ·Key Action 3: In 2011 propose a revision of the eSignature Directive with a view to provide a legal framework for cross-border recognition and interoperability of secure eAuthentication systems; | ·Other actions: | ·Evaluate by end 2010 the impact of the e-Commerce Directive on online markets and make concrete proposals. | Member States should: | ·Implement swiftly and coherently the key Directives supporting the digital single market, including the Services Directive, Unfair Commercial Practices Directive and the Telecoms Framework; | ·Transpose by 2013 the VAT Directive 11  ensuring equal treatment for eInvoicing with paper invoices.
2.1.3.Ustvarjanje zaupanja v digitalno okolje2.1.3.Building digital confidence
Evropski državljani danes po pravu EU uživajo vrsto pravic, ki so povezane z digitalnim okoljem, kot so pravica do svobodnega izražanja in informiranosti, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, zahteve o preglednosti ter univerzalne storitve telefona in funkcionalnega interneta ter minimalna kakovost storitev.Today, under EU law, citizens in the EU enjoy a series of rights that are relevant to the digital environment, such as freedom of expression and information, protection of personal data and privacy, requirements for transparency and universal telephone and functional internet services and a minimum quality of service.
Vendar pa so te pravice razpršene po različnih zakonih in jih ni vedno najlaže razumeti. Uporabnikom je treba zagotoviti preproste, kodificirane razlage njihovih pravic in dolžnosti, ki bodo oblikovane na pregleden in razumljiv način, npr. na spletnih platformah, ki bi gradile na prototipu vodiča „eYou“ 12 .However, these rights are scattered across various laws and are not always easy to grasp. Users must be able to find simple, codified explanations of their rights and obligations, set out in a transparent and understandable way, e.g. via online platforms, building on the prototype of the eYou Guide 12 .
Medtem pomanjkanje zaupanja v spletno okolje resno škodi razvoju evropskega spletnega gospodarstva. V letu 2009 so bili med glavnimi razlogi, da ljudje niso naročali na spletu: pomisleki glede varnosti plačil, pomisleki glede zasebnosti in pomisleki v zvezi z zaupanjem (slika 3 spodaj). Splošna revizija regulativnega okvira za varstvo podatkov, ki ravno poteka, ima namen posodobiti vse zadevne pravne instrumente, s čimer se bo odgovorilo na izzive globalizacije in ustvarilo tehnološko nevtralne načine za spodbujanje zaupanja s krepitvijo pravic državljanov.A lack of trust in the online environment is meanwhile seriously hampering the development of Europe's online economy. Among people who did not order online in 2009, the top reasons were: payment security concerns, privacy concerns, and trust concerns ( Figure 3 , below). The ongoing general review of the data protection regulatory framework aims to modernise all relevant legal instruments to meet the challenges of globalisation and to create technology neutral ways of enhancing trust and confidence by strengthening citizens' rights.
Slika 3: Razlogi proti spletnim nakupom (% posameznikov, ki v letu 2009 niso naročali na spletu)Figure 3: Reasons for not buying online (% of individuals who have not ordered online in 2009)
Vir: Eurostat, raziskava Skupnosti o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih iz leta 2009.Source: Eurostat Community Survey on ICT Usage by Households and by Individuals 2009
Če potrošniki ne bodo imeli občutka, da so njihove pravice jasne in varovane, na spletu ne bodo kupovali. Čeprav Direktiva o e-poslovanju ponudnikom storitev informacijske družbe nalaga zahteve glede preglednosti in podatkov in uvaja minimalne zahteve glede podatkov o komercialnih sporočilih 13 je za zagotavljanje, da se zahteve glede podatkov upoštevajo, potreben skrben nadzor.Consumers will not shop online if they do not feel their rights are clear and protected. Although the E-Commerce Directive imposes transparency and information requirements on information society services providers and establishes minimum information requirements on commercial communications 13 , close monitoring is needed to make sure the information requirements are respected.
Stanje bosta do neke mere popravili Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah 14 in Direktiva o trženju finančnih storitev na daljavo 15 . Predlagano Direktivo o pravicah potrošnikov 16 je treba hitro sprejeti in vzbuditi zaupanje potrošnikov in trgovcev v čezmejne spletne nakupe. Komisija pa bo proučila tudi, kako izboljšati pravice potrošnikov, ki kupujejo digitalne proizvode. Čezmejne spletne transakcije je mogoče olajšati tudi z večjo usklajenostjo evropskega pogodbenega prava na temelju visoke ravni varstva potrošnikov. Komisija bo tudi začela s strategijo za vso EU za izboljšanje sistemov za alternativno reševanje sporov in predlagala spletno orodje za pravna sredstva pri e-trgovanju ter izboljšala dostop do pravosodja prek spleta. Poleg tega je na primer mogoče s primerjalnimi analizami, preskusi proizvodov in primerjavami cen izboljšati primerljivost potrošniških cen ter spodbuditi konkurenčnost in izboljšati varstvo potrošnikov.The Unfair Commercial Practices Directive 14 and the Distance Marketing of Financial Services Directive 15  will remedy the situation to a certain degree. The proposed Directive on Consumer Rights 16 needs to be adopted swiftly, building confidence for consumers and traders in cross-border purchases online. But the Commission will also investigate how to improve rights of consumers buying digital products. Cross-border transactions online can also be made easier by increasing the coherence of European contract law, based on a high level of consumer protection. The Commission will also launch an EU-wide strategy to improve Alternative Dispute Resolution systems and propose an EU-wide online redress tool for eCommerce and improve the access to justice online. In addition, the comparability of consumer prices, e.g. through benchmarking, product testing or price comparison websites, could be improved to drive competition and to enhance consumer protection.
Zaupanje se bi lahko spodbudilo tudi z uvedbo zaupanja vredne spletne znamke EU za spletne strani, namenjene prodaji. Komisija načrtuje to zamisel izpeljati ob posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi.There is scope to build confidence by creating EU online trustmarks for retail websites. The Commission envisages pursuing this idea, in consultation with all stakeholders.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 4: do konca leta 2010 revidirala regulativni okvir EU o varstvu podatkov, z namenom povečati zaupanje ljudi in okrepiti njihove pravice; | ·med drugimi ukrepi: | ·do leta 2012 predlagala pravni instrument pogodbenega prava, ki dopolnjuje Direktivo o varstvu potrošnikov, s čimer bi se odpravila razdrobljenost pogodbenega prava, zlasti kar zadeva spletno okolje; | ·do leta 2011 v zeleni knjigi proučila pobude o alternativnem reševanju sporov za potrošnike v EU, da se do leta 2012 podajo predlogi za sistem spletnega reševanja sporov za celotno EU v zvezi s transakcijami e-trgovanja; | ·na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi proučila predloge s področja skupinskih pravnih sredstev; | ·v sodelovanju z evropsko mrežo agencij za varstvo potrošnikov do leta 2012 izdala EU kodeks spletnih pravic, ki na jasen in dostopen način povzema obstoječe pravice digitalnih uporabnikov v EU, dopolnjen z letnim popisom kršitev prava varstva spletnih potrošnikov in ustreznimi izvršilnimi ukrepi; | ·do leta 2012 ustvarila platformo zainteresiranih strani, ki bo vsebovala zaupanja vredne spletne znamke EU, zlasti za spletne strani, namenjene prodaji.actions | The Commission will: | ·Key Action 4 Review the EU data protection regulatory framework with a view to enhancing individuals' confidence and strengthening their rights, by the end of 2010; | ·Other actions: | ·Propose by 2012 an optional contract law instrument complementing the Consumer Rights Directive to overcome the fragmentation of contract law, in particular as regards the online environment; | ·Explore by 2011, via a Green Paper, initiatives on consumer Alternative Dispute Resolution in the EU with a view to making proposals for an EU-wide Online Dispute Resolution system for eCommerce transactions by 2012; | ·Explore proposals in the field of collective redress, based on stakeholder consultation; | ·Issue a Code of EU Online Rights by 2012 that summarises existing digital user rights in the EU in a clear and accessible way, complemented by an annual sweep of breaches of online consumer protection law and appropriate enforcement measures, in coordination with the European Network of Consumer Protection Agencies; | ·Create a stakeholder platform by 2012 for EU online trustmarks, notably for retail websites.
2.1.4.Krepitev enotnega trga telekomunikacijskih storitev2.1.4.Reinforcing the single market for telecommunications services
Danes so telekomunikacijski trgi v Evropi razdeljeni po državah članicah s povsem nacionalnimi (za razliko od vseevropskega) ureditvami številčenja, licenciranja in dodeljevanja spektra. Svetovna konkurenca in internet te nacionalne strukture vedno bolj postavljata pod vprašaj.Today, Europe's telecom markets are partitioned on a Member State basis, with purely national, rather than Europe-wide, numbering, licensing and spectrum assignment schemes. These national structures are increasingly challenged by global competition and the internet.
Prva prednostna naloga Komisije bo hitra in dosledna izvedba spremenjenega regulativnega okvira ob boljši usklajenosti uporabe spektra in, kjer je potrebno, uskladitvi frekvenčnih pasov, da se ustvarijo prednosti zaradi velikosti trgov z opremo in storitvami. Ker enotni trg zahteva, da se podobna vprašanja o ureditvi ustrezno podobno obravnavajo, bo Komisija namenila prednost določitvi smernic o ključnih ureditvenih konceptih po pravilih o elektronskih komunikacijah, zlasti metodologiji zaračunavanja in nediskriminaciji, do leta 2012 pa bo poiskala tudi trajne rešitve za glasovno in podatkovno gostovanje.The Commission's first priority will be the swift and consistent implementation of the amended regulatory framework, together with greater co-ordination of spectrum use and, where necessary, harmonisation of spectrum bands, to create economies of scale in equipment and service markets. Since the single market demands that similar regulatory issues be given correspondingly similar treatment, the Commission will prioritise the provision of guidance on key regulatory concepts under the electronic communications rules, in particular costing methodologies and non-discrimination, and will also look for durable solutions for voice and data roaming by 2012.
Pri spopadanju z ovirami, ki evropskim podjetjem in državljanom preprečujejo, da bi v polni meri uporabljali čezmejne elektronske komunikacijske storitve, bo Komisija uporabila tudi študijo novoustanovljenega organa evropskih regulatorjev elektronskih komunikacij. Boljša usklajenost nacionalnih ureditev številčenja na podlagi sedanjega okvira bi, na primer, pomagala evropskim proizvajalcem in prodajalcem, tako da bi omogočala storitve prodaje, poprodaje in poizvedb potrošnikov prek enotne vseevropske številke, od boljšega delovanja družbeno koristnih številk (npr. številke 116, ki se uporabljajo za klicne linije za pogrešane otroke) pa bi imeli koristi državljani. Izboljšana primerljivost (npr. s primerjalnimi analizami), uporabniških in potrošniških cen bo na podoben način spodbudila konkurenčnost in izboljšala varstvo potrošnikov.The Commission will also leverage the expertise of the newly-created Body of European Regulators for Electronic Communications in tackling obstacles that prevent European businesses and citizens from making the fullest possible use of cross-border electronic communications services. For example, improved harmonisation of national numbering regimes on the basis of the current framework could help European manufacturers and retailers by enabling sales, after-sales and customer enquiry services over a single Europe-wide number, while the better functioning of socially useful numbers (e.g. 116 numbers used for hotlines for missing children) will benefit citizens. Similarly, improved comparability (e.g. through benchmarking) of user and consumer prices will drive competition and enhance consumer protection.
Nazadnje bo Komisija, med drugim na podlagi praktičnih prispevkov zainteresiranih strani, ocenila družbenoekonomske stroške „ne-Evrope“ na trgih telekomunikacij, izpostavila koristi bolje integriranega trga in predlagala primerne ukrepe za zmanjšanje teh stroškov.Finally, the Commission will assess, on the basis inter alia of practical input from stakeholders, the socio-economic cost of non-Europe in telecoms markets, outline the benefits of a better-integrated market, and propose appropriate steps to reduce this cost.
Ukrepi | Komisija bo: | ·do leta 2011 predlagala ukrepe za večjo uskladitev virov številčenja za zagotavljanje poslovnih storitev po Evropi; | ·na podlagi Evropskega programa za politiko radijskega spektra 17 uskladila tehnične in regulatorne pogoje v zvezi z uporabo spektra in, kjer je potrebno, uskladila frekvenčne pasove, da se ustvarijo prednosti zaradi velikosti trgov z opremo in storitvami ter da se potrošnikom omogoči uporaba iste opreme in storitev po vsej EU; | ·do leta 2011 proučila stroške „ne-Evrope“ na trgih telekomunikacij, da se sprejmejo nadaljnji ukrepi za povečanje koristi enotnega trga.actions | The Commission will: | ·Propose measures for an increased harmonisation of numbering resources for provision of business services across Europe by 2011; | ·On the basis of the European Radio Spectrum Policy Programme 17 , coordinate the technical and regulatory conditions applying to spectrum use and, where necessary, harmonise spectrum bands to create economies of scale in equipment markets and allow consumers to use the same equipment and avail themselves of the same services across the EU; | ·Conduct by 2011 an investigation into the cost of non-Europe in telecommunication markets to take further measures to reinforce the benefits of the single market.
2.2.Interoperabilnost in standardi 2.2.Interoperability and standards 
Za izgradnjo resnično digitalne družbe potrebujemo učinkovito interoperabilnost med proizvodi in storitvami IT.We need effective interoperability between IT products and services to build a truly digital society.
Internet najbolje kaže, kakšno moč ima tehnična interoperabilnost. Njegova odprta zgradba je interoperabilne naprave in aplikacije približala milijardam ljudi po vsem svetu. Da bi bilo uvajanje IKT kar najuspešnejše, pa je treba okrepiti interoperabilnost med napravami, aplikacijami, odložišči podatkov, storitvami in omrežji.The internet is the best example of the power of technical interoperability. Its open architecture gave interoperable devices and applications to billions around the world. But to reap the full benefits of ICT deployment interoperability between devices, applications, data repositories, services and networks must be further enhanced.
2.2.1.Izboljšanje določanja standardov na področju IKT2.2.1.Improving ICT standard-setting
Evropski okvir za določanje standardov mora ujeti korak s hitrimi trgi tehnologije, saj so standardi bistvenega pomena za interoperabilnost. Komisija bo nadaljevala z revizijo evropske politike standardizacije in bo sledila svoji beli knjigi z naslovom „Posodobitev standardizacije IKT v EU – Pot naprej“ 18  ter javnim posvetovanjem. Eden od pomembnih ciljev, ki odraža naraščajoč pomen standardov IKT, ki jih razvijajo določeni svetovni forumi in konzorciji, je, da se omogoči uporaba teh standardov v zakonodaji in pri javnem naročanju.Europe's standard-setting framework must catch up with fast-moving technology markets because standards are vital for interoperability. The Commission will continue the review of European standardisation policy by following up on its White Paper "Modernising ICT standardisation in the EU" 18 and the related public consultation. Reflecting the rise and growing importance of ICT standards developed by certain global fora and consortia, one important aim is to allow their use in legislation and public procurement.
Smernice o preglednih pravilih vnaprejšnjega razkritja temeljnih pravic intelektualne lastnine in pogoji za licenciranje v okviru določanja standardov, ki bodo podrobno oblikovane v prihajajoči reformi standardizacijske politike EU in posodobljenih protikartelnih pravilih o dogovorih o horizontalnem sodelovanju, bi lahko prispevale tudi k znižanju zahtevanih pristojbin za uporabo standardov in tako zmanjšale stroške vstopa na trg.Moreover, guidance on transparent ex-ante disclosure rules for essential intellectual property rights and licensing terms and conditions in the context of standard-setting, to be provided in particular in the forthcoming reform of EU standardisation policy as well as in updated antitrust rules on horizontal co-operation agreements, could contribute to lower royalty demands for the use of standards and thus to lower market entry costs.
2.2.2.Spodbujanje boljše rabe standardov2.2.2.Promoting better use of standards
Javni organi bi morali pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev IT čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko uporabijo vsi zainteresirani dobavitelji, kar bi ustvarilo večjo konkurenčnost in zmanjšalo tveganje za vezanost na določeno tehniko.Public authorities should make best use of the full range of relevant standards when procuring hardware, software and IT services, for example by selecting standards which can be implemented by all interested suppliers, allowing for more competition and reduced risk of lock-in.
2.2.3.Izboljšanje interoperabilnosti z usklajevanjem2.2.3.Enhancing interoperability through coordination
Komisija bo kot ključni ukrep za spodbujanje interoperabilnosti med javnimi upravami sprejela ambiciozno evropsko strategijo interoperabilnosti in evropski okvir za interoperabilnost, ki bo začrtan po programu ISA (interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave 19 ).A key action to promote interoperability between public administrations will be the Commission's adoption of an ambitious European Interoperability Strategy and the European Interoperability Framework to be drawn up under the ISA programme (Interoperability Solutions for European Public Administrations 19 ).
Ker vse tehnologije, ki se širijo, ne temeljijo na standardih, obstaja tveganje, da se na teh področjih koristi interoperabilnosti izgubijo. Komisija bo proučila izvedljivost ukrepov, s pomočjo katerih bi lahko pomembni akterji na trgu licencirali informacije o interoperabilnosti, obenem pa bo spodbujala inovacije in konkurenco.Since not all pervasive technologies are based on standards the benefits of interoperability risk being lost in such areas. The Commission will examine the feasibility of measures that could lead significant market players to license interoperability information while at the same time promoting innovation and competition.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 5: kot sestavni del revizije standardizacijske politike EU do leta 2010 predlagala pravne ukrepe v zvezi z interoperabilnostjo na področju IKT, s katerimi se bodo reformirala pravila o izvajanju standardov IKT v Evropi, da se omogoči uporaba določenih standardov forumov in konzorcijev IKT. | ·med drugimi ukrepi: | ·spodbujala ustrezna pravila o temeljnih pravicah intelektualne lastnine in pogojih izdajanja licenc pri določanju standardov, vključno z vnaprejšnjim razkritjem, zlasti s smernicami, ki morajo biti oblikovane do leta 2011; | ·v letu 2011 izdala sporočilo, ki bo določilo smernice za povezavo med standardizacijo IKT in javnim naročanjem, kar bo javnim organom v pomoč pri uporabi standardov za spodbujanje učinkovitosti in zmanjšanje tveganj za vezanost na določeno tehniko; | ·spodbujala interoperabilnost s sprejetjem evropske strategije interoperabilnosti in evropskega okvirja za interoperabilnost v letu 2010; | ·proučila izvedljivost ukrepov, s pomočjo katerih bi lahko pomembni akterji na trgu licencirali informacije o interoperabilnosti, in o tem do leta 2012 poročala. | Države članice morajo: | ·na nacionalni ravni do leta 2013 uporabiti evropski okvir za interoperabilnost; | ·do leta 2013 uresničiti zaveze o interoperabilnosti in standardih iz Malmöške in Granadske deklaracije.actions | The Commission will: | ·Key Action 5: As part of the review of EU standardisation policy, propose legal measures on ICT interoperability by 2010 to reform the rules on implementation of ICT standards in Europe to allow use of certain ICT fora and consortia standards; | ·Other actions: | ·Promote appropriate rules for essential intellectual property rights and licensing conditions in standard-setting, including for ex-ante disclosure, in particular through guidelines by 2011; | ·Issue a Communication in 2011 to provide guidance on the link between ICT standardisation and public procurement to help public authorities to use standards to promote efficiency and reduce lock-in; | ·Promote interoperability by adopting in 2010 a European Interoperability Strategy and European Interoperability Framework; | ·Examine the feasibility of measures that could lead significant market players to license interoperability information to report by 2012. | Member States should: | ·Apply the European Interoperability Framework at national level by 2013; | ·Implement commitments on interoperability and standards in the Malmö and Granada Declarations by 2013.
2.3.Zaupanje in varnost2.3.Trust and security
Evropejci ne bodo sprejeli tehnologij, ki jim ne zaupajo – digitalna doba ni niti „veliki brat“ niti „kibernetski divji zahod“.Europeans will not embrace technology they do not trust - the digital age is neither "big brother" nor "cyber wild west".
Ko se priključijo na splet, morajo uporabniki biti varni in se tako tudi počutiti. Tako kot v fizičnem svetu se tudi kibernetskega kriminala ne sme tolerirati. Poleg tega nekatere najbolj inovativne in napredne spletne storitve, kot sta e-bančništvo in e-zdravje, preprosto ne bi obstajale, če tehnologije ne bi bile povsem zanesljive. Zaenkrat se je internet izkazal kot izredno varen, odporen in stabilen, vendar pa omrežja IT in končne postaje končnih uporabnikov ostajajo ranljiva za številne nove grožnje: v zadnjih letih je obseg neželene elektronske pošte narasel toliko, da je močno zgostil promet z elektronsko pošto (različne ocene se gibajo med 80 % in 98 % vse elektronske pošte, ki kroži 20 ), s tako pošto pa se tudi širi široka paleta virusov in škodljivih programov. Nastaja prava epidemija kraj identitete in spletnih prevar. Napadi so vedno bolj prefinjeni (trojanci, botneti itd.) in imajo pogosto finančen motiv. Lahko pa so tudi politično motivirani, kot kažejo nedavni kibernetski napadi na Estonijo, Litvo in Gruzijo.Users must be safe and secure when they connect online. Just like in the physical world, cybercrime cannot be tolerated. Besides, some of the most innovative and advanced online services – such as eBanking or eHealth - would simply not exist if new technologies were not fully reliable. So far, the internet has proved remarkably secure, resilient and stable, but IT networks and end users’ terminals remain vulnerable to a wide range of evolving threats: in recent years, spam emails have grown to the point of heavily congesting e-mail traffic on the internet - various estimates suggest between 80 % to 98 % of all circulating emails 20  - and they spread a wide range of virus and malicious software. There is a growing scourge of identity theft and online fraud. Attacks are becoming increasingly sophisticated (trojans, botnets, etc.) and often motivated by financial purposes. They can also be politically motivated as shown by the recent cyber-attacks that targeted Estonia, Lithuania and Georgia.
Spopadanje s temi grožnjami in krepitev varovanja v digitalni družbi sta skupna odgovornost posameznikov in zasebnih ter javnih organov, tako doma kot po vsem svetu. Na primer za spopadanje z izkoriščanjem v spolne namene in otroško pornografijo bi se dalo ob ukrepih za odstranitev škodljivih vsebin in onemogočanje vpogleda vanje oblikovati opozorilne platforme na nacionalnih ravneh in na ravni EU. Bistvenega pomena so tudi izobraževalne dejavnosti in kampanje za ozaveščanje širše javnosti: EU in države članice lahko te napore pospešijo npr. s pomočjo programa Varnejši internet, ki otrokom in družinam zagotavlja informacije in izobraževanje o varnosti na spletu in z analiziranjem učinkov uporabe digitalnih tehnologij na otroke. Tudi podjetja bi bilo treba spodbujati, da še naprej razvijajo in uporabljajo samoregulatorne ureditve, zlasti glede zaščite mladoletnikov, ki uporabljajo njihove storitve.Addressing those threats and strengthening security in the digital society is a shared responsibility – of individuals as much as of private and public bodies, both at home and globally. For instance, to tackle sexual exploitation and child pornography, alert platforms can be put in place at national and EU levels, alongside measures to remove and prevent viewing of harmful content. Educational activities and awareness raising campaigns for the wider public are also essential: the EU and Member States can step up their efforts, e.g. through the Safer Internet Programme, providing information and education to children and families on online safety, as well as analysing the impact on children of using digital technologies. Industries should also be encouraged to further develop and implement self-regulatory schemes, in particular as regards protection of minors using their services.
Pravica do zasebnosti in pravica do varstva osebnih podatkov sta temeljni pravici v EU, ki ju je treba – tudi na spletu – učinkovito izvajati z uporabo najširšega nabora sredstev: od široke uporabe načela „vgrajene zasebnosti“ 21 v zadevnih tehnologijah IKT, do odvrnilnih sankcij, kjer je to potrebno. Revidiran okvir za elektronske komunikacije EU pojasnjuje odgovornosti operaterjev omrežij in ponudnikov storitev, vključno z obveznostjo obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. Nedavno začeta revizija splošnega okvira za varstvo podatkov bo vključevala tudi možno razširitev obveznosti obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. Izvajanje vseevropske prepovedi neželenih vsebin bo okrepljena z uporabo mreže za sodelovanje pri zaščiti potrošnikov (CPC network).The right to privacy and to the protection of personal data are fundamental rights in the EU which must be – also online - effectively enforced using the widest range of means: from the wide application of the principle of "Privacy by Design" 21 in the relevant ICT technologies, to dissuasive sanctions wherever necessary. The EU’s revised framework for electronic communications clarifies the responsibilities of network operators and service providers, including their obligation to notify breaches of personal data security. The recently launched review of the general data protection framework will include a possible extension of the obligation to notify data security breaches. The implementation of the ban on spam will be reinforced using the Consumer Protection Cooperation (CPC) network.
Učinkovito in hitro izvajanje akcijskega načrta EU za zaščito kritične komunikacijske infrastrukture 22 ter Stockholmskega programa 23 bosta na področju varnosti omrežij in informacij v zvezi borbo proti kibernetskemu kriminalu sprožila nastanek vrste ukrepov. Za odziv v realnem času je, na primer, potrebno v Evropi ustanoviti dobro delujočo in širšo mrežo skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), vključno s takimi za evropske institucije. Sodelovanje med skupinami CERT in organi pregona je nujen, potrebno pa je spodbuditi sistem kontaktnih točk za pomoč pri preprečevanju kibernetskega kriminala in pri odzivanju na nujne primere, kot so kibernetski napadi. Evropa potrebuje tudi strategijo na področju upravljanja identitete, zlasti za varne in učinkovite storitve e-uprave 24 .An effective and rapid implementation of the EU action plan for the protection of critical information infrastructure 22 and of the Stockholm Programme 23 will trigger a wide range of measures in the field of network and information security and the fight against cybercrime. For instance, to react in real-time conditions, a well functioning and wider network of Computer Emergency Response Teams (CERTs) should be established in Europe, including for European institutions. Cooperation between CERTs and law enforcement agencies is essential and a system of contact points should be promoted to help prevent cybercrime and respond to emergencies, such as cyber attacks. Europe also needs a strategy on identity management, notably for secure and effective eGovernment services 24 .
Nazadnje je za uspeh spopadanja z varnostnimi grožnjami in njihovo zmanjšanje treba organizirati sodelovanje zadevnih akterjev na svetovni ravni. To se lahko naredi v okviru razprav o vodenju interneta. Na bolj operativni ravni si je treba prizadevati za mednarodno usklajene ukrepe namenjene varnosti in v borbi proti računalniškemu kriminalu delovati združeno ter ob podpori prenovljene Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA).Finally, cooperation of relevant actors needs to be organised at global level to be effectively able to fight and mitigate security threats. This can be channelled as part of discussions on Internet Governance. At a more operational level, internationally coordinated information security targeted actions should be pursued, and joint action should be taken to fight computer crime, with the support of a renewed European Network and Information Security Agency (ENISA).
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 6: v letu 2010 predstavila ukrepe, katerih cilj je okrepljena politika varnosti omrežij in informacij na visoki ravni, vključno z zakonodajnimi pobudami, kot je posodobljena agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), ter ukrepi, ki omogočajo hitrejše odzivanje na kibernetske napade, vključno s skupinami CERT za institucije EU; | ·kot ključni ukrep št. 7: do leta 2010 predstavila ukrepe, vključno z zakonodajnimi pobudami, za borbo proti kibernetskim napadom na informacijske sisteme ter do leta 2013 še s tem povezana pravila o pristojnostih v kibernetskem prostoru na evropski in mednarodni ravni. | ·med drugimi ukrepi: | ·do leta 2012 vzpostavila evropsko platformo za kibernetski kriminal; | ·do leta 2011 proučila izvedljivost ustanovitve evropskega centra za kibernetski kriminal; | ·sodelovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti da se izboljša svetovno obvladovanje tveganj v digitalnem in fizičnem okolju in izvajajo mednarodno usklajeni usmerjeni ukrepi proti računalniškemu kriminalu in napadom na varnost; | ·od leta 2010 dalje podpirala vseevropske vaje pripravljenosti na področju kibernetske varnosti; | ·v okviru modernizacije regulativnega okvira za zaščito osebnih podatkov v EU 25 , s čimer bo postal bolj skladen in pravno varen, proučila možnost razširitve določb o obvestilih o kršitvah varnosti; | ·do leta 2011 izdelala smernice za izvajanje novega telekomunikacijskega okvira v zvezi z varstvom zasebnosti posameznikov in njihovih osebnih podatkov; | ·podpirala točke za prijavo nezakonitih spletnih vsebin (klicne linije) in kampanje za ozaveščanje otrok o varnosti na spletu, ki se izvajajo na nacionalni ravni, ter izboljšati vseevropsko sodelovanje in izmenjavo najboljših praks na tem področju; | ·spodbujala dialog z več zainteresiranimi stranmi in samourejanje evropskih in svetovnih ponudnikov storitev (npr. platforme za socialno mreženje, ponudniki mobilnih komunikacij), zlasti ko gre za uporabo njihovih storitev s strani mladoletnikov. | Države članice morajo: | ·do leta 2012 ustanoviti učinkovito mrežo skupin CERT na nacionalni ravni, ki bo pokrivala celotno Evropo; | ·od leta 2010 v sodelovanju s Komisijo izvajati simulacije obsežnih napadov in preskušati strategije za njihovo ublažitev; | ·do leta 2013 v polni meri uvesti klicne linije za prijavljanje neprimernih ali škodljivih spletnih vsebin, organizirati kampanje za ozaveščanje otrok o varnosti na spletu, v šolah nuditi pouk o varnosti na spletu in spodbuditi ponudnike spletnih storitev k izvajanju samoregulativnih ukrepov v zvezi s spletno varnostjo otrok; | ·do leta 2012 vzpostaviti ali prilagoditi nacionalne platforme za opozorila Europolovi platformi za kibernetski kriminal, začenši v letu 2010.actions | The Commission will: | ·Key Action 6: Present in 2010 measures aiming at a reinforced and high level Network and Information Security Policy, including legislative initiatives such as a modernised European Network and Information Security Agency (ENISA), and measures allowing faster reactions in the event of cyber attacks, including a CERT for the EU institutions; | ·Key Action 7: Present measures, including legislative initiatives, to combat cyber attacks against information systems by 2010, and related rules on jurisdiction in cyberspace at European and international levels by 2013; | ·Other actions: | ·Establish a European cybercrime platform by 2012; | ·Examine the feasibility by 2011 to create a European cybercrime centre; | ·Work with global stakeholders notably to strengthen global risk management in the digital and in the physical sphere and conduct internationally coordinated targeted actions against computer-based crime and security attacks; | ·Support EU-wide cyber-security preparedness exercises, from 2010; | ·As part of the modernisation of the EU personal data protection regulatory framework 25 to make it more coherent and legally certain, explore the extension of security breach notification provisions; | ·Give guidance by 2011 for the implementation of new Telecoms Framework with regard to the protection of individuals' privacy and personal data; | ·Support reporting points for illegal content online (hotlines) and awareness campaigns on online safety for children run at national level and enhance pan-European cooperation and sharing of best practice in this field; | ·Foster multi-stakeholder dialogue and self-regulation of European and global service providers (e.g. social networking platforms, mobile communications providers), especially as regards use of their services by minors. | Member States should: | ·Establish by 2012 a well-functioning network of CERTs at national level covering all of Europe; | ·In cooperation with the Commission carry out large scale attack simulation and test mitigation strategies as of 2010; | ·Fully implement hotlines for reporting offensive or harmful online content, organise awareness raising campaigns on online safety for children, and offer teaching online safety in schools, and encourage providers of online services to implement self-regulatory measures regarding online safety for children by 2013; | ·Set up or adapt national alert platforms to the Europol cybercrime platform, by 2012, starting in 2010.
2.4.Hitri in ultrahitri dostop do interneta2.4.Fast and ultra fast internet access
Za močno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in blaginje ter zagotovitev dostopa državljanov do vsebin in storitev, ki jih iščejo, potrebujemo zelo hiter internet.We need very fast Internet for the economy to grow strongly and to create jobs and prosperity, and to ensure citizens can access the content and services they want.
Gospodarstvo prihodnosti bo gospodarstvo znanja, ki bo temeljilo na mrežah z internetom v središču. Evropa potrebuje široko dostopen hiter in ultrahiter dostop do interneta po konkurenčnih cenah. Strategija Evropa 2020 je poudarila pomen uvedbe širokopasovnih povezav za spodbujanje družbene vključenosti in konkurenčnosti v EU. Ponovno je postavila cilj, da do leta 2013 vsi Evropejci dobijo dostop do osnovne širokopasovne povezave, prizadeva pa si zagotoviti, da bodo do leta 2020 (i) vsi Evropejci imeli dostop do mnogo večjih hitrosti interneta, ki bi presegale 30 Mb/s in (ii) v 50 ali več odstotkih evropskih gospodinjstev naročeni na internetne povezave hitrosti nad 100 Mb/s.The future economy will be a network-based knowledge economy with the internet at its centre. Europe needs widely available and competitively-priced fast and ultra fast internet access. The Europe 2020 Strategy has underlined the importance of broadband deployment to promote social inclusion and competitiveness in the EU. It restated the objective to bring basic broadband to all Europeans by 2013 and seeks to ensure that, by 2020, (i) all Europeans have access to much higher internet speeds of above 30 Mbps and (ii) 50% or more of European households subscribe to internet connections above 100 Mbps.
Za dosego teh ambicioznih ciljev je treba razviti celovito politiko, ki bo temeljila na mešanici tehnologij, pri tem pa se je treba osredotočiti na dva vzporedna cilja: na eni strani zagotoviti splošno pokritost s širokopasovno povezavo (s kombiniranjem fiksne in brezžične) s postopno naraščajočimi hitrostmi interneta do in prek 30 Mb/s ter sčasoma na velikem delu ozemlja EU spodbuditi uvedbo in uporabo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) , ki bodo omogočale hitro internetno povezavo s hitrostmi nad 100 Mb/s.To reach these ambitious targets it is necessary to develop a comprehensive policy, based on a mix of technologies, focusing on two parallel goals: on the one hand, to guarantee universal broadband coverage (combining fixed and wireless) with internet speeds gradually increasing up to 30 Mbps and above and over time to foster the deployment and take-up of next generation access networks (NGA) in a large part of the EU territory, allowing ultra fast internet connections above 100 Mbps.
2.4.1.Zagotavljanje splošne pokritosti s širokopasovnimi povezavami z naraščajočimi hitrostmi2.4.1.Guarantee universal broadband coverage with increasing speeds
Brez znatnega sodelovanja javnosti tvegamo rezultat, ki ne bo optimalen, pri čemer bi bila hitra širokopasovna omrežja osredotočena na nekaj območjih z visoko gostoto ob občutnih vstopnih stroških in visokih cenah. Koristi prelivanja, ki jih tovrstna omrežja prinašajo gospodarstvu in družbi, opravičujejo javne politike, ki zagotavljajo splošno pokritost s širokopasovnimi povezavami z naraščajočimi hitrostmi.Without strong public intervention there is a risk of a sub-optimal outcome, with fast broadband networks concentrated in a few high-density zones with significant entry costs and high prices. The spill-over benefits created by such networks for the economy and society justify public policies guaranteeing universal broadband coverage with increasing speeds.
Zato namerava Komisija sprejeti sporočilo, ki bo določalo skupen okvir, v katerem naj bi se razvijale nacionalne politike in politike EU, da bi se dosegli cilji strategije Evropa 2020. S temi politikami je treba zlasti zmanjšati stroške uvedbe širokopasovnih povezav na celotnem območju EU in zagotavljati ustrezno načrtovanje, usklajevanje ter zmanjšanje upravnih bremen. Pristojni organi morajo na primer zagotoviti: da javno in zasebno gradbeništvo sistematično zagotavljata širokopasovna omrežja in vgrajene napeljave, pravico do poti, ter načrte razpoložljive pasivne infrastrukture, ki je primerna, da se jo opremi s kabli.For this purpose, the Commission intends to adopt a Communication outlining a common framework within which EU and national policies should be developed to meet the Europe 2020 targets. These policies should, in particular, lower the costs of broadband deployment in the entire EU territory, ensuring proper planning and coordination and reducing administrative burdens. For instance, the competent authorities should ensure: that public and private civil engineering works systematically provide for broadband networks and in-building wiring; clearing of rights of way; and mapping of available passive infrastructure suitable for cabling.
Brezžične (prizemne ali satelitske) širokopasovne povezave imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju pokritosti vseh območij, vključno z oddaljenimi in podeželskimi območji. Danes je osrednji problem za razvoj brezžičnih širokopasovnih omrežij dostop do radiofrekvenčnega spektra. Uporabniki mobilnega interneta se že soočajo z zgostitvami v omrežjih, ki nastajajo zaradi neučinkovite rabe radiofrekvenčnega spektra. Poleg tega, da to jezi uporabnike, pa duši tudi inovacije na trgih za nove tehnologije, kar vpliva na dejavnost v vrednosti 250 milijard EUR letno 26 . V prihodnost usmerjena evropska politika radijskega spektra bi morala poleg zagotavljanja razširjanja programov z dodelitvijo uporabe določenih frekvenc digitalne dividende za namene brezžičnih širokopasovnih povezav od določenega prihodnjega datuma, z zagotavljanjem dodatne prožnosti (tudi z omogočanjem trgovanja s spektrom) in s podpiranjem konkurenčnosti in inovacij spodbujati učinkovito upravljanje radiofrekvenčnega spektra.Wireless (terrestrial and satellite) broadband can play a key role to ensure coverage of all areas including remote and rural regions. The central problem to develop wireless broadband networks today is access to radio spectrum. Mobile internet users already experience congestion on networks because of inefficient use of radio spectrum. In addition to frustrating users, innovation in markets for new technologies is stifled, affecting € 250 billion of activity annually 26 . A forward-looking European spectrum policy should, while accommodating broadcasting, promote efficient spectrum management, by mandating the use of certain digital dividend frequencies for wireless broadband by a fixed future date, by ensuring additional flexibility (also allowing spectrum trading) and by supporting competition and innovation.
Poleg tega je treba uporabljati nacionalne finančne instrumente in finančne instrumente EU in EIB za dobro usmerjene naložbe v širokopasovne povezave na območjih, kjer je trenutno gospodarstvo šibko, in samo taka osredotočena intervencija lahko pomeni trajnostno vzdržne naložbe.Beside this, national, EU and EIB funding instruments should be used for well targeted broadband investments in areas where the business case is currently weak and, therefore, only such focused intervention can render investments sustainable.
2.4.2.Spodbujanje vzpostavitve omrežij NGA2.4.2.Foster the deployment of NGA networks
V Evropi dostop do interneta danes večinoma temelji na širokopasovnih povezavah prve generacije, kar pomeni, da se do interneta dostopa po bakrenih telefonskih kablih in prek kabelskih TV omrežij. Vendar pa državljani in podjetja po svetu vse bolj povprašujejo po mnogo hitrejših omrežjih NGA. Glede tega Evropa še vedno zaostaja za nekaterimi glavnimi mednarodnimi konkurenti. Pomemben kazalnik je stopnja dosega tehnologije vlaken do doma, ki je v Evropi zelo nizka in je daleč pod nekaterimi vodilnimi državami skupine G20 (glej sliko 4).Today in Europe internet access is mainly based on the first generation of broadband, meaning internet accessed over legacy telephone copper and TV cable networks. However, citizens and businesses around the world are increasingly demanding much faster NGA networks. In this respect, Europe is still lagging behind some of our main international counterparts. A significant indicator is the level of fibre to the home penetration, which is very low in Europe and far below certain leading G20 nations (see Figure 4 ).
Slika 4: Tehnologija vlaken do doma (FTTH) – doseg v juliju 2009Figure 4: Fibre to the Home (FTTH) penetration in July 2009
Vir: Point TopicSource: Point Topic
Za spodbujanje razvoja omrežij NGA in tržnih investicij v odprta in konkurenčna omrežja bo Komisija sprejela priporočilo o NGA, ki bo temeljilo na naslednjih načelih: (i) pri določanju stroškovno usmerjenih cen dostopa je treba primerno upoštevati naložbena tveganja; (ii) nacionalni regulatorni organi morajo imeti možnost za vsak primer naložiti najprimernejša sredstva dostopanja, kar omogoča razumno hitrost naložb za alternativne operaterje in upošteva raven konkurence na katerem koli določenem območju in (iii) spodbujati je treba mehanizme za soinvestiranje in delitev tveganj.To foster the deployment of NGA and to encourage market investment in open and competitive networks the Commission will adopt a NGA Recommendation based on the principles that (i) investment risk should be duly taken into account when establishing cost-oriented access prices, (ii) National Regulatory Authorities should be able to impose the most appropriate access remedies in each case, allowing a reasonable investment pace for alternative operators while taking into account the level of competition in any given area and (iii) co-investments and risk-sharing mechanisms should be promoted.
2.4.3.Odprt in nevtralen internet2.4.3.Open and neutral internet
Komisija bo tudi pozorno spremljala izvajanje zakonodajnih določb o odprti in nevtralni naravi interneta, ki varujejo pravice uporabnikov do dostopanja do informacij in njihovega razširjanja na spletu in zagotavljajo preglednost upravljanja prometa 27 . Komisija bo v sklopu bolj splošne zaveze, da do konca leta pripravi poročilo, pred poletjem 2010 začela javno posvetovanje v luči razvoja tehnologije in trgov glede tega, ali so potrebne dodatne usmeritve za zagotovitev doseganja osnovnih ciljev svobode izražanja, preglednosti, potrebe po naložbah v odprta omrežja, poštene konkurence in odprtosti za inovativne poslovne modele.The Commission will also monitor closely the implementation of the new legislative provisions on the open and neutral character of the internet, which safeguard users' rights to access and distribute information online and ensure transparency about traffic management 27 . The Commission will launch a public consultation before summer 2010 as part of its more general commitment to report by the end of the year, in the light of market and technological developments, on whether additional guidance is required, in order to secure the basic objectives of freedom of expression, transparency, the need for investment in efficient and open networks, fair competition and openness to innovative business models.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 8: v letu 2010 sprejela sporočilo o širokopasovnih povezavah, ki bo podlaga skupnemu okviru za ukrepe na ravni EU in držav članic, da se dosežejo cilji v zvezi s širokopasovnimi povezavami iz strategije Evropa 2020; v okviru tega bo: | ·okrepila in racionalizirala financiranja visokohitrostnih širokopasovnih povezav z uporabo instrumentov EU (npr. ERDF, ERDP, EAFRD, TEN, CIP) v tem okviru do leta 2014 in proučila, kako pritegniti kapital za naložbe v širokopasovne povezave z izboljšanjem kreditne kvalitete (ob podpori EIB in skladov EU); | ·predlagala ambicioznega programa evropske politike spektra v letu 2010, o katerem bosta odločala Evropski parlament in Svet in ki bo določil usklajeno in strateško politiko spektra na ravni EU, da se poveča učinkovitost upravljanja radijskega spektra in maksimirajo koristi za potrošnike in industrijo; | ·v letu 2010 izdala priporočila za spodbujanje naložb v konkurenčna dostopovna omrežja naslednje generacije z jasnimi in učinkovitimi regulatornimi ukrepi. | Države članice morajo: | ·do leta 2012 z uporabo javnega financiranja v skladu s pravili EU glede konkurence in državnih pomoči 28 razviti in vzpostaviti nacionalne načrte za širokopasovne povezave, ki izpolnjujejo cilje pokritosti, hitrosti in uporabe, kot so določeni v strategiji Evropa 2020; Komisija bo v sklopu upravljanja digitalne agende letno poročala o napredku; | ·sprejeti ukrepe, vključno s pravnimi določbami, za olajšanje naložb v širokopasovne povezave, kot so zagotavljanje, da se v gradbena dela sistematično vključujejo investitorji, zagotavljanje pravice do poti in načrtov razpoložljive pasivne infrastrukture, ki je primerna, da se jo opremi s kabli ter izboljšanje napeljav v zgradbah; | ·v polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, ki so že namenjena za naložbe v infrastrukturo in storitve IKT; | ·izvajati program evropske politike spektra, da se zagotovi usklajeno dodeljevanje spektra, ki je potrebno za izpolnitev cilja 100-odstotne pokritosti z internetom hitrosti 30 Mb/s do leta 2020 in ciljev iz priporočila o NGA.actions | The Commission will: | ·Key Action 8: Adopt in 2010 a Broadband Communication that lays out a common framework for actions at EU and Member State to meet the Europe 2020 broadband targets, including: | ·Reinforce and rationalise, in this framework, the funding of high-speed broadband through EU instruments (e.g. ERDF, ERDP, EAFRD, TEN, CIP) by 2014 and explore how to attract capital for broadband investments through credit enhancement (backed by the EIB and EU funds); | ·Propose an ambitious European Spectrum Policy Programme in 2010 for decision by the European Parliament and the Council that will create a co-ordinated and strategic spectrum policy at EU level in order increase the efficiency of radio spectrum management and maximise the benefits for consumers and industry; | ·Issue a Recommendation in 2010 to encourage investment in competitive Next Generation Access networks through clear and effective regulatory measures. | Member States should: | ·Develop and make operational national broadband plans by 2012 that meet the coverage and speed and take-up targets defined in Europe 2020, using public financing in line with EU competition and state aid rules 28 , the Commission will report annually on progress as part of the Digital Agenda governance; | ·Take measures, including legal provisions, to facilitate broadband investment, such as making sure that civil engineering works systematically involve potential investors, clearing rights of way, mapping available passive infrastructure suitable for cabling and upgrading in-building wiring; | ·Use fully the Structural and Rural Development Funds that are already earmarked for investment in ICT infrastructures and services; | ·Implement the European Spectrum Policy Programme, so as to ensure the co-ordinated allocation of the spectrum needed to meet the target of 100% coverage of 30mbps internet by 2020, and the NGA Recommendation.
2.5.Raziskave in inovacije2.5.Research and innovation
Evropa mora nameniti več sredstev raziskavam in razvoju ter zagotoviti, da se bodo najboljše zamisli uresničile na trgu.Europe must invest more in R&D and ensure our best ideas reach the market.
Evropa še vedno premalo vlaga v raziskave in razvoj na področju IKT. V primerjavi z večjimi trgovinskimi partnerji, kot so ZDA, se za raziskave in razvoj na področju IKT v Evropi ne le namenja mnogo manjši delež celotne porabe za raziskave in razvoj (17 % v primerjavi z 29 %) temveč je tudi v absolutnem smislu ta poraba zgolj 40 % porabe v ZDA (slika 5 – v letu 2007 37 milijard EUR v primerjavi z 88 milijardami).Europe continues to under-invest in ICT related research and development. Compared to major trading partners such as the US, R&D in ICT in Europe is not only a much smaller proportion of total R&D spend (17% compared to 29%, but in absolute terms represents around 40% of US expenditure ( Figure 5 - € 37 billion, versus € 88 billion in 2007).
Slika 5: Celotna poraba za raziskave in razvoj na področju IKT v milijardah EUR (2007)Figure 5: Total ICT R&D spending in billion € (2007)
Vir: Eurostat in IPTS-SRSSource: Eurostat and IPTS-JRC
Glede na to, da IKT predstavlja pomemben delež skupne dodane vrednosti v najpomembnejših evropskih panogah, kot so avtomobilska industrija (25 %), industrija aparatov za široko rabo (41 %), zdravstvena in medicinska industrija (33 %), pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj IKT ogroža celoten evropski sektor proizvodnje in storitev.Given that ICT represents a significant share of total value-added in European industrial strengths such as automobile (25%), consumer appliances (41%) or health and medical (33%), the lack of investment in ICT R&D is a threat to the entire European manufacturing and service sectors.
Naložbena vrzel je povezana s tremi osnovnimi problemi:The investment gap is related to three main problems:
·majhna in razpršena javna prizadevanja pri raziskavah in razvoju; npr. javni sektor EU na leto porabi manj kot 5,5 milijarde EUR za raziskave in razvoj na področju IKT, kar je mnogo manj kot pri konkurenčnih gospodarstvih;·Weak and dispersed public R&D effort; e.g. the EU public sector spends less than 5.5 B € per year on ICT R&D, far below the levels of competing economies.
·Razdrobljenost trga in razpršenost sredstev financiranja inovatorjev omejujeta rast in razvoj inovativnih podjetij IKT, zlasti MSP.·Market fragmentation and dispersion of financing means for innovators, are limiting factors for the growth and development of ICT innovative businesses and notably SMEs.
·Evropa je pri prevzemanju inovacij IKT počasna, zlasti na področjih javnega interesa. Čeprav so družbeni izzivi močno gonilo inovacij, se Evropa slabo poslužuje inovacij ter raziskav in razvoja, da bi izboljšala kakovost in storilnost svojih javnih storitev.·Europe is slow in the uptake of ICT-based innovations, notably in areas of public interest. While societal challenges are major drivers of innovation, Europe makes little use of procurement of innovation and R&D to improve quality and performance of its public services.
2.5.1.Povečevanje naporov in učinkovitosti2.5.1.Step up efforts and efficiency
Komisija bo v letu 2010 predstavila celostno strategijo raziskav in inovacij, ki je vodilna pobuda „unije inovacij“ za izvedbo strategije Evropa 2020 29 . Evropa mora z nadgradnjo Strategije za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT 30 povečati, osredotočiti in združevati svoje naložbe, da bi zadržala konkurenčno prednost na tem področju, in mora še naprej vlagati v visoko tvegane raziskave, vključno z multidisciplinarnim temeljnim raziskovanjem.The Commission will present in 2010 a comprehensive research and innovation strategy which is the "Innovation Union" flagship to implement Europe 2020 29 . Building on the European strategy for leadership in ICT 30 , Europe must step up, focus and pool its investments to keep its competitive edge in this field and continue to invest in high-risk research, including multi-disciplinary fundamental research.
Svojo prednost pri inovacijah na ključnih področjih mora Evropa ustvarjati tudi s krepitvijo e-infrastruktur 31 in z usmerjenim razvojem inovativnih skupin na ključnih področjih. Razviti je treba strategijo „računalništva v oblaku“ za vso EU, zlasti za upravljanje in znanost 32 .Europe should also build its innovative advantage in key areas through reinforced eInfrastructures 31 and through the targeted development of innovation clusters in key fields. It should develop an EU-wide strategy on "cloud computing" notably for government and science 32 .
2.5.2.Spodbujanje inovacij na področju IKT z izkoriščanjem enotnega trga2.5.2.Driving ICT innovation by exploiting the single market
Izdatke evropskega javnega sektorja je treba uporabiti za spodbujanje inovacij, obenem pa je treba povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev. Evropski javni organi morajo združiti moči, da predpise, certifikacijo, naročanje in standardizacijo prilagodijo v dobro inovacij. Za določitev skupnih tehnoloških načrtov od raziskav do trženja so potrebna javna in zasebna partnerstva ter forumi zainteresiranih strani, da se inovacije izkoristi za družbene potrebe. Dejavnosti prenašanja znanja je treba učinkovito upravljati 33 ter jih podpirati z ustreznimi finančnimi instrumenti 34 , raziskave, financirane z javnimi sredstvi pa je treba splošno razširjati z objavljanjem prosto dostopnih znanstvenih podatkov in člankov 35 .Europe’s public sector expenditure should be used to spur innovation while raising the efficiency and quality of public services. European public authorities must join forces to align regulation, certification, procurement and standardisation in favour of innovation. Public and private partnerships and stakeholder fora are needed that lay out joint technology roadmaps, from research to commercialisation, for harnessing innovation to social need. Knowledge transfer activities should be managed effectively 33 and supported by suitable financial instruments 34  and publicly funded research should be widely disseminated through Open Access publication of scientific data and papers 35 .
2.5.3.Pobude za inovacije pod okriljem industrije2.5.3.Industry-led initiatives for open innovation
IKT so vodilo ustvarjanja in rasti v celotnem gospodarstvu. To pomeni, da industrija vedno bolj potrebuje odprte in interoperabilne rešitve za izkoriščanje IKT po vseh sektorjih. S programi, ki jih financira EU, se bodo podprle pobude pod okriljem industrije, ki se nanašajo na standarde in odprte platforme za nove proizvode in storitve. Komisija bo okrepila te dejavnosti in združila zainteresirane strani okoli skupnih raziskovalnih načrtov na področjih, kot je internet prihodnosti, vključno z internetom stvari, in pri ključnih spodbujevalnih tehnologijah v IKT.ICT drives value creation and growth across the economy. This means that industry is increasingly in need of open and interoperable solutions to exploit ICT across all sectors. Industry-led initiatives aiming at standards and open platforms for new products and services will be supported in EU-funded programmes. The Commission will reinforce the activities bringing together stakeholders around common research agendas in areas such as the Future Internet including the Internet of Things and in key enabling technologies in ICT.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 9: spodbudila več zasebnih vlaganj s strateško uporabo predkomercialnega naročanja 36 in javno-zasebnih partnerstev 37 ter z uporabo strukturnih skladov za raziskave in inovacije ter vzdrževanjem 20-odstotnega letnega povečanja proračuna za raziskave in razvoj na področju IKT, vsaj v obdobju trajanja 7OP; | ·med drugimi ukrepi: | ·okrepila usklajevanje in združevanje sredstev z državami članicami in industrijo 38 in se pri podpori EU raziskavam in inovacijam na področju IKT bolj osredotočila na partnerstva, ki jih vodijo povpraševanje in uporabniki; | ·v letu 2011 predlagala ukrepe za „lahek in hiter“ dostop do raziskovalnih sredstev EU za IKT, s čimer bodo dostopnejša zlasti MSP in mladim raziskovalcem z namenom širše uporabe v sklopu revizije okvira RTR EU 39 ; | ·zagotovila zadostno finančno podporo skupnim raziskovalnim infrastrukturam za IKT in inovativnim skupinam, razvila dodatne e-infrastrukture in uvedla strategijo EU o računalništvu v oblaku, zlasti za upravljanje in znanost; | ·sodelovala z zainteresiranimi stranmi pri razvijanju nove generacije spletnih aplikacij in storitev, vključno z večjezičnimi vsebinami in storitvami s podpiranjem standardov in odprtih platform prek programov, ki jih financira EU. | Države članice morajo: | ·do leta 2020 podvojiti skupno letno porabo za raziskave in razvoj na področju IKT, s 5,5 milijard EUR na 11 milijard EUR (vključno s programi EU), in to na načine, ki bodo spodbudili enakovredno povečanje zasebne porabe 35 milijard EUR na 70 milijard EUR; | ·sodelovati v pilotnih projektih velikih razsežnosti za preskušanje in razvoj inovativnih in interoperabilnih rešitev na področjih v javnem interesu, financiranih v okviru CIP.actions | The Commission will: | ·Key action 9: Leverage more private investment through the strategic use of pre-commercial procurement 36 and public-private partnerships 37 , by using structural funds for research and innovation and by maintaining a pace of 20% yearly increase of the ICT R&D budget at least for the duration of FP7; | ·Other actions: | ·Reinforce the coordination and pooling of resources with Member States and industry 38 , and put greater focus on demand- and user-driven partnerships in EU support to ICT research and innovation; | ·Starting in 2011 propose measures for ‘light and fast’ access to EU research funds in ICT, making them more attractive notably to SMEs and young researchers in view of a wider implementation within the revision of the EU RTD Framework; 39 | ·Ensure sufficient financial support to joint ICT research infrastructures and innovation clusters, develop further eInfrastructures and establish an EU strategy for cloud computing notably for government and science; | ·Work with stakeholders to develop a new generation of web-based applications and services, including for multilingual content and services, by supporting standards and open platforms through EU-funded programmes. | Member States should: | ·By 2020, double annual total public spending on ICT research and development spending from €5.5bn to €11bn (which includes EU programmes), in ways that leverage an equivalent increase in private spending from € 35 billion to € 70 billion; | ·Engage in large scale pilots to test and develop innovative and interoperable solutions in areas of public interest that are financed by the CIP.
2.6.Izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti2.6.Enhancing digital literacy, skills and inclusion
Smisel digitalne dobe mora biti v opolnomočenju in emancipaciji; družbeni izvor in znanja ne bi smela ovirati dostopa do tega potenciala.The digital era should be about empowerment and emancipation; background or skills should not be a barrier to accessing this potential.
Ker se vedno več vsakodnevnih opravkov, od prijav za službo do plačevanja davkov in rezervacij vstopnic, odvija prek spleta, je uporaba interneta postala neločljiv del vsakdanjega življenja mnogih Evropejcev. A vendar 150 milijonov Evropejcev, kar je okoli 30 %, interneta še nikoli ni uporabilo. Pogosto pravijo, da ga ne potrebujejo in da je predrag. To skupino večinoma sestavljajo ljudje v starosti od 65 do 74 let, tisti z nizkimi dohodki, brezposelni in manj izobraženi.As more daily tasks are carried out online, from applying for a job to paying taxes or booking tickets, using the internet has become an integral part of daily life for many Europeans. Yet, 150 million Europeans – some 30% - have never used the internet. Often they say they have no need or that it is too expensive. This group is largely made up of people aged 65 to 74 years old, people on low incomes, the unemployed and the less educated.
V mnogo primerih je vzroke za vrzel v prevzemanju interneta treba iskati v dejstvu, da uporabnikom primanjkuje znanj, kot sta digitalna in medijska pismenost, ne le za zaposlovanje, temveč tudi za učenje, ustvarjalnost, aktivno sodelovanje ter samozavestno in razsodno uporabo digitalnih medijev. Dostopnost in uporabnost sta problematični tudi za invalidne Evropejce. S premostitvijo te digitalne ločnice bi ljudem iz prikrajšanih družbenih skupin omogočili enakopravnejšo udeležbo v digitalni družbi (vključno s storitvami, ki so v njihovem neposrednem interesu, npr. e-učenje, e-uprava in e-zdravje) in reševanje njihove prikrajšanosti z večjo zaposljivostjo. Digitalna pismenost je tako ena od osmih ključnih spretnosti, ki so bistvenega pomena za posameznika v družbi, temelječi na znanju 40 . Pomembno je tudi, da vsi uporabniki vedo, kako na spletu ostati varen.In many cases the take-up gap is due to lack of user skills such as digital and media literacy, not only for employability but also for learning, creating, participating and being confident and discerning in the use of digital media. Accessibility and usability are also problems for Europeans with disabilities. Bridging this digital divide can help members of disadvantaged social groups to participate on a more equal footing in digital society (including services of direct interest to them such as eLearning, eGovernment, eHealth) and to tackle their disadvantage through increased employability. Digital competence is thus one of the eight key competences which are fundamental for individuals in a knowledge-based society 40 . It is also key for all to understand how to be safe online.
IKT brez usposobljenih strokovnih delavcev tudi ne more učinkovito delovati kot evropski sektor rasti ter biti gibalo konkurenčnosti in rasti produktivnosti v evropskem gospodarstvu. Pomanjkanje usposobljenih strokovnih delavcev za delo z IKT ovira gospodarstvo EU: Do leta 2015 bo v Evropi morda kar 700 000 delovnih mest na področju IT, za zapolnitev katerih pa ne bo ustreznega znanja 41 .In addition, ICT cannot function effectively as a European growth sector and as a motor of competitiveness and productivity gains across the European economy without skilled practitioners. The EU economy is hampered by a shortage of ICT practitioner skills: Europe could lack the skills to fill as many as 700,000 IT jobs by 2015 41 .
2.6.1.Digitalna pismenost in znanja2.6.1.Digital literacy and skills
Vse evropske državljane je nujno treba izobraževati za uporabo IKT in digitalnih medijev, zlasti pa je k izobraževanju za področje IKT treba pritegniti mlade. Povečati in izboljšati je treba ponudbo strokovnjakov za IKT in znanja o e-poslovanju, tj. računalniškega znanja, ki je potrebno za inovacije in rast. Ker je obenem 30 milijonov žensk starih od 15 do 24 let 42 , je treba izboljšati privlačnost sektorja IKT za poklicno rabo, še zlasti za proizvodnjo in načrtovanje tehnologije. Vsi državljani bi se morali zavedati potenciala IKT za vse vrste poklicev. Za to bodo potrebna partnerstva med več zainteresiranimi stranmi, okrepljeno učenje, priznanje digitalne pismenosti v sistemih formalnega izobraževanja in usposabljanja, hkrati pa ozaveščanje ter učinkovito usposabljanje in izdajanje spričeval za IKT zunaj formalnih sistemov izobraževanja, vključno z uporabo spletnih orodij in digitalnih medijev za preusposabljanje in nadaljnji strokovni razvoj 43 . Na podlagi izkušenj prvega „evropskega tedna e-znanj“ (od 1. do 5. marca 2010) 44 bo Komisija v letu 2010 in naprej z namenom pri mladih spodbujati izobraževanje, kariere in delovna mesta na področju IKT ter za spodbujanje digitalne pismenosti državljanov, usposabljanja o IKT za delovno silo in sprejemanja najboljših praks podpirala nacionalne in evropske dejavnosti ozaveščanja.It is essential to educate European citizens to use ICT and digital media and particularly to attract youngsters to ICT education. The supply of ICT practitioner and e-business skills, i.e. the digital skills necessary for innovation and growth, needs to be increased and upgraded. In addition, given there are 30 million women between the ages of 15-24 42 , it is necessary to improve the attractiveness of the ICT sector for professional use and in particularly for the production and design of technology. All citizens should be made aware of the potential of ICT for all kind of professions. This calls for multi-stakeholder partnerships, increased learning, recognition about digital competences in formal education and training systems, as well as awareness raising and effective ICT training and certification outside formal education systems, including the use of online tools and digital media for re-skilling and continuing professional development 43 . Based on the experience gained from the first "European e-Skills Week" (1-5 March 2010) 44 , the Commission will support the in 2010 and thereafter, national and European awareness raising activities with a view to promote ICT education, careers and jobs to young people as well as to foster digital literacy among citizen and ICT training for the workforce and the adoption of best practices.
2.6.2.Vključujoče digitalne storitve2.6.2.Inclusive digital services
Koristi digitalne družbe morajo biti dostopne vsem. Komisija bo v luči nedavne javnega posvetovanja 45 proučila načine, kako najbolje zadostiti povpraševanju po osnovnih telekomunikacijskih storitvah na današnjih konkurenčnih trgih, kakšna vlogo imajo lahko univerzalne storitve pri doseganju cilja širokopasovnega dostopa za vse ter kako univerzalne storitve financirati. Če bo potrebno bo Komisija do konca leta 2010 predstavila predloge v zvezi z Direktivo o univerzalnih storitvah 46 .The benefits of the digital society should be available to all. The Commission will examine, in the light of its recent public consultation, 45 how best to meet demand for basic telecom services in today's competitive markets, what role universal service could play in achieving the objective of broadband for all, and how universal service should be financed. Should it appear necessary to do so, the Commission will bring forward proposals in regard to the Universal Service Directive 46 by the end of 2010.
Potrebni bodo usklajeni ukrepi, da se tudi invalidnim osebam zagotovi popoln odstop do novih elektronskih vsebin. Javne spletne strani in spletne storitve v EU, ki so pomembne za udeležbo v javnem življenju, je treba uskladiti z mednarodnimi standardi spletne dostopnosti 47 . Zaveze glede dostopnosti so obenem zapisane v konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov 48 .There is also need for concerted actions to make sure that new electronic content is also fully available to persons with disabilities. In particular, public websites and online services in the EU that are important to take a full part in public life should be brought in line with international web accessibility standards 47 . Moreover, the UN Convention on the Rights of persons with disabilities contains obligations concerning accessibility 48 .
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 10: predlagala, da se digitalna pismenost in usposobljenost uvrstita kot prednostni nalogi v uredbi o evropskem socialnem skladu (2014-2020);  | ·kot ključni ukrep št. 11: do leta 2012 razvila orodja za opredeljevanje in priznavanje usposobljenosti strokovnjakov in uporabnikov IKT, povezana z evropskim ogrodjem kvalifikacij 49 in EUROPASS 50 ter razvila evropski okvir za strokovnost na področju IKT, da se poveča usposobljenost in mobilnost strokovnjakov za IKT po vsej Evropi. | ·med drugimi ukrepi: | ·uvrstila digitalno pismenost in spretnost med prednostne naloge pobude „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“, ki se bo začela v letu 2010 51 , in obenem ustanovila sektorski svet za strokovno znanje o IKT in zaposlovanje na tem področju, v katerem bi sodelovalo več zainteresiranih strani s ciljem, da se rešijo vprašanja povpraševanja in ponudbe; | ·spodbujala večjo udeležbo mladih žensk in žensk, ki ponovno nastopajo delo, v delovni sili IKT s podporo spletnih virov izobraževanja, e-učenja z igrami in socialnega mreženja; | ·v letu 2011 razvila spletno orodje za izobraževanje potrošnikov o novih medijskih tehnologijah (npr. o pravicah potrošnikov na internetu, e-trgovanju, varstvu podatkov, medijski pismenosti, socialnem mreženju itd.); to orodje bo potrošnikom, učiteljem in drugim multiplikatorjem iz 27 držav članic ponujalo prilagojene informacije in učno gradivo; | ·do leta 2013 predlagala enotne kazalnike digitalne usposobljenosti in medijske pismenosti za vso EU; | ·sistematično ovrednotila dostopnost pri revizijah zakonodaje v okviru digitalne agende, npr. pri e-trgovanju, e-identiteti in e-podpisu, v skladu s konvencijo ZN o pravicah invalidov; | ·na podlagi pregleda možnosti do leta 2011 oblikovala predloge za zagotovitev, da bodo spletne strani javnega sektorja (ter spletne strani, ki državljanom zagotavljajo osnovne storitve) do leta 2015 dostopne neomejeno; | ·do leta 2012 v sodelovanju z državami članicami in zadevnimi zainteresiranimi stranmi olajšala podpis memoranduma o soglasju o digitalnem dostopu za invalide v skladu s konvencijo ZN. | Države članice morajo: | ·do leta 2011 uresničiti dolgoročno politiko e-znanja in digitalne pismenosti ter spodbujati ustrezne pobude za MSP in zapostavljene skupine; | ·do leta 2011 začeti izvajati določbe o invalidnosti iz telekomunikacijskega okvira in Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah; | ·v nacionalne politike vključiti e-učenje s ciljem posodobitve izobraževanja in usposabljanja, med drugim v učne načrte, presoje učnih rezultatov ter strokovni razvoj učiteljev in mentorjev.actions | The Commission will: | ·Key Action 10: Propose digital literacy and competences as a priority for the European Social Fund regulation (2014-2020);  | ·Key Action 11: By 2012, develop tools to identify and recognise the competences of ICT practitioners and users, linked to the European Qualifications Framework 49 and to EUROPASS 50  and develop a European Framework for ICT Professionalism to increase the competences and the mobility of ICT practitioners across Europe; | ·Other actions: | ·Make digital literacy and skills a priority of the "New skills for new jobs" Flagship to be launched in 2010 51 , including the launch of a multi-stakeholder sectoral council for ICT skills and employment to address demand and supply aspects; | ·Promote a higher participation of young women and women returners in the ICT workforce through support for web-based training resources, game based eLearning and social networking; | ·Develop in 2011 an online consumer education tool on new media technologies (e.g. consumer rights on the internet, eCommerce, data protection, media literacy, social networks etc.). This tool will provide customised information and education materials for consumers, teachers and other multipliers in the 27 Member States; | ·Propose by 2013 EU-wide indicators of digital competences and media literacy; | ·Systematically evaluate accessibility in revisions of legislation undertaken under the Digital Agenda, e.g. eCommerce, eIdentity & eSignature, following the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities; | ·Based on a review of options, make proposals by 2011 that will make sure that public sector websites (and websites providing basic services to citizens) are fully accessible by 2015; | ·Facilitate by 2012, in cooperation with Member States and relevant stakeholders, a Memorandum of Understanding on Digital Access for persons with disabilities in compliance with the UN Convention. | Member States should: | ·Implement by 2011 long-term e-skills and digital literacy policies and promote relevant incentives for SMEs and disadvantaged groups; | ·Implement by 2011 the provisions on disability in the Telecoms Framework and the Audiovisual Media Services Directive; | ·Mainstream eLearning in national policies for the modernisation of education and training, including in curricula, assessment of learning outcomes and the professional development of teachers and trainers.
2.7.Koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT2.7.ICT-enabled benefits for EU society
S pametno uporabo tehnologije in informacij se bomo laže spopadli z izzivi družbe, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva.Smart use of technology and exploitation of information will help us to address the challenges facing society like climate change and the ageing population.
Digitalna družba mora biti družba, ki bo vsem ponujala boljše obete. Uvedba IKT je nujen pogoj za doseganje ciljev politik, kot so podpora starajočemu se prebivalstvu, spopadanje s podnebnimi spremembami, zmanjšana poraba energije, boljša prometna učinkovitost in mobilnost, zagotavljanje večjega vpliva bolnikov in vključevanje invalidov.The digital society must be envisioned as a society with better outcomes for all. The deployment of ICT is becoming a critical element for delivering policy objectives like supporting an ageing society, climate change, reducing energy consumption, improving transportation efficiency and mobility, empowering patients and ensuring the inclusion of persons with disabilities.
2.7.1.IKT za okolje2.7.1.ICT for environment
EU se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter za 20 % izboljšala svojo energijsko učinkovitost. Sektor IKT lahko pri tem izzivu igra ključno vlogo:The EU has committed to cutting its greenhouse gas emissions by at least 20% by 2020 compared to 1990 levels and to improving energy efficiency by 20 %. The ICT sector has a key role to play in this challenge:
·IKT ponujajo možnosti za strukturni prehod na proizvode in storitve, ki porabljajo manj virov; obenem tudi ponujajo možnosti za prihranek energije v zgradbah in električnih omrežjih ter za učinkovitejše in energijsko manj potratne inteligentne prometne sisteme;·ICT offer potential for a structural shift to less resource-intensive products and services, for energy savings in buildings and electricity networks, as well as for more efficient and less energy consuming intelligent transport systems;
·Sektor IKT lahko z zgledom lastne okoljske uspešnosti prevzame vodilno vlogo in sprejme skupni okvir za ocenjevanje, ki bo podlaga za določanje ciljnih stopenj zmanjšanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov v vseh fazah proizvodnje, distribucije, uporabe in odlaganja proizvodov IKT in izvajanju storitev IKT 52 .·The ICT sector should lead the way by reporting its own environmental performance by adopting a common measurement framework as a basis for setting targets to reduce energy use and greenhouse gas emissions of all processes involved in production, distribution, use and disposal of ICT products and delivery of ICT services 52 .
Industrija IKT ter drugi sektorji in javni organi morajo nujno sodelovati, da se pospeši razvoj in vsestranska uvedba rešitev za pametna omrežja in števce, skoraj nič-energetske hiše in inteligentne prometne sisteme, ki temeljijo na IKT. Posameznikom in organizacijam je treba ponuditi informacije, ki jim bodo omogočile zmanjšati njihov lasten ogljikov odtis 53 . V sektorju IKT je treba pripraviti orodja za modeliranje, analize, spremljanje in vizualizacijo, ki so potrebna za oceno energijske učinkovitosti in emisij iz zgradb, vozil, podjetij, mest in regij. Pametna omrežja so ključnega pomena za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, saj bodo omogočila aktiven nadzor nad prenosom in distribucijo prek naprednih komunikacijskih in nadzornih platform z infrastrukturo IKT. Da bi različna omrežja lahko učinkovito in varno delovala skupaj, bodo potrebni odprti vmesniki za prenos in distribucijo.Cooperation between the ICT industry, other sectors and public authorities is essential to accelerate development and wide-scale roll out of ICT-based solutions for smart grids and meters, near-zero energy buildings and intelligent transport systems. It is essential to empower individuals and organisations with information that will help them to reduce their own carbon footprint 53 . The ICT sector should deliver modelling, analysis, monitoring and visualisation tools to evaluate the energy performance and emissions of buildings, vehicles, companies, cities and regions. Smart grids are essential for the move to a low carbon economy. They will enable active control of transmission and distribution via advanced ICT infrastructure communication and control platforms. For the different grids to work together efficiently and safely, open transmission-distribution interfaces will be needed.
Skoraj 20 % svetovne porabe električne energije gre na primer za razsvetljavo. Od tega bi bilo mogoče 70 % privarčevati v kombinaciji napredne tehnologije polprevodniških sredstev za osvetlitev (Solid State Lighting, SSL) z inteligentnimi sistemi upravljanja razsvetljave. Razsvetljava SSL temelji na tehnologijah, ki jih razvija industrija polprevodnikov, ta pa je v Evropi močna. Za zmanjšanje emisij bo treba združiti ozaveščanje javnosti in izobraževanje ter k sodelovanju pritegniti več zainteresiranih strani.For instance, almost 20% of electricity consumption worldwide is used for lighting. About 70% of electricity consumption can be saved by combining an advanced technology known as Solid State Lighting (SSL) with intelligent light management systems. SSL lighting is based on technologies developed by the semiconductor industry, in which Europe has a strong position. To achieve emissions reductions, a mix of awareness-raising, training and multi-stakeholder cooperation is required.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 12: do leta 2011 ocenila, ali sektor IKT pravočasno prevzema metodologijo za skupno ocenjevanje lastne energetske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov, ter po potrebi predlagala pravne ukrepe; | ·med drugimi ukrepi: | ·podpirala partnerstva med sektorjem IKT in sektorji, ki proizvajajo velike emisije (npr. gradbeništvo, promet in logistika, distribucija energije), da se do leta 2013 izboljša energijska učinkovitost in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz teh sektorjev; | ·do leta 2011 ocenila prispevek pametnih omrežij k dekarbonizaciji preskrbe z energijo v Evropi in določila minimalen sklop funkcij, ki naj bi pripomogle k interoperabilnosti pametnih omrežij na evropski ravni do konca leta 2010; | ·leta 2011 izdala Zeleno knjigo o polprevodniških sredstvih za osvetlitev (SSL), v kateri naj bi proučila ovire in predlagala ustrezne politike; vzporedno podpirala predstavitvene projekte ob uporabi programa za konkurenčnost in inovacije. | Države članice bi morale: | ·do konca leta 2011 doseči dogovor o skupnih dodatnih funkcijah pametnih merilnikov; | ·do leta 2012 v vsa javna naročila za svetlobno opremo vključiti specifikacije za skupne stroške na podlagi življenjske dobe (namesto začetnih stroškov nakupa).actions | The Commission will: | ·Key Action 12: Assess by 2011 whether the ICT sector has complied with the timeline to adopt common measurement methodologies for the sector's own energy performance and greenhouse gas emissions and propose legal measures if appropriate; | ·Other actions: | ·Support partnerships between the ICT sector and major emitting sectors (e.g. buildings and construction, transport and logistics, energy distribution) to improve the energy efficiency and greenhouse gas emissions of these sectors by 2013; | ·Assess by 2011 the potential contribution of smart grids to the decarbonisation of energy supply in Europe and define a set of minimum functionalities to promote the interoperability of Smart Grids at European level by the end of 2010; | ·In 2011 publish a Green Paper on Solid State Lighting (SSL) to explore the barriers and to put forward policy suggestions; it will in parallel support demonstration projects using the CIP. | Member States should: | ·Agree by the end of 2011 common additional functionalities for smart meters; | ·By 2012 include specifications for total lifetime costs (rather than initial purchase costs) for all public procurement of lighting installations).
2.7.2.Trajnostno zdravstvo ter podpora dostojanstvenemu in neodvisnemu življenju s pomočjo IKT 542.7.2.Sustainable healthcare and ICT-based support for dignified and independent living 54
Z uvedbo tehnologij e-zdravstva lahko v Evropi izboljšamo kakovost oskrbe, zmanjšamo zdravstvene stroške in spodbujamo neodvisno življenje, tudi v odročnih krajih. Da bo ta cilj uspešen, morajo omenjene tehnologije posameznikom zagotoviti pravico, da imajo svoje zdravstvene podatke varno shranjene na spletno dostopnem sistemu zdravstvene oskrbe. Da bi EU v celoti izkoristila možnosti novih storitev e-zdravstva, mora odpraviti pravne in organizacijske ovire, zlasti tiste, ki otežujejo vseevropsko interoperabilnost, ter okrepiti sodelovanje med državami članicami.The deployment of eHealth technologies in Europe can improve the quality of care, reduce medical costs and foster independent living, including in remote places. An essential condition for success is that these technologies incorporate the right of individuals to have their personal health information safely stored within a healthcare system accessible online. To exploit the full potential of new eHealth services, the EU needs to remove legal and organisational barriers, particularly those to pan-European interoperability, and strengthen cooperation among Member States.
V povezavi s tem bo v okviru pobude za vodilni trg na področju e-zdravstva 55 pospeševala standardizacijo, preskušanje interoperabilnosti ter certifikacije zdravstvenih evidenc v elektronski obliki in opreme. Nove storitve telemedicine, kot so spletni posveti z zdravnikom, izboljšana nujna oskrba in prenosne naprave, ki omogočajo spremljanje zdravstvenega stanja invalidov in ljudi s kroničnimi boleznimi, lahko bolnikom omogočijo svobodo gibanja, kakršne še nikoli prej niso uživali.The eHealth Lead Market Initiative 55 will promote standardisation, interoperability testing and certification of electronic health records and equipment. New telemedicine services such as online medical consultations, improved emergency care and portable devices allowing monitoring the health condition of people suffering from chronic disease and disabilities have the potential to offer a freedom of movement that patients have never previously enjoyed.
V okviru pomoči iz okolice postajajo IKT dosegljive vsem. EU in države članice bodo okrepile svoj skupni program, posvečen pomoči iz okolice pri samostojnem življenju, in sorodne napredne raziskave ter aplikacije, kot so teleoskrba in spletna podpora storitvam socialnega skrbstva z namenom, da se vključi certificiranje zdravstvenih delavcev (s čimer bodo lahko prek vmesnika omogočali informacijske storitve ljudem, ki sicer težko dostopajo do interneta) in da se poiščejo novi načini, kako dati IKT na voljo najranljivejšim članom družbe. S tem programom bo zagotovljeno, da bo digitalna družba ranljivim ljudem, invalidom in kroničnim bolnikom omogočila bolj neodvisno in dostojanstveno življenje. Pobuda za pomoč iz okolice pri samostojnem življenju bo dala zagon inovacijam in uvedbi rešitev IKT na ključnih področjih, kot so preprečevanje padcev (problem, ki prizadene več kot tretjino ljudi nad 65 let) in pomoč dementnim bolnikom (prizadetih je več kot 7 milijonov ljudi v EU) s ciljem, da se do leta 2015 dvakrat več starostnikom omogoči pogoje neodvisnega življenja.Ambient Assisted Living (AAL) technologies put ICT within the reach of all. The EU AAL-dedicated Joint Programme with Member States and related advanced research, as well as applications such as telecare and online support for social services will be reinforced: to cover the certification of carers (i.e. so that they can provide an interface to information services for people that would otherwise have difficulty to use the internet); and to establish new ways to put ICT at the service of the most vulnerable members of society. This programme will make sure that the digital society permits a more independent and dignified life for people who are frail or suffer from chronic conditions and for persons with disabilities. The AAL will promote innovation and the deployment of ICT solutions in key areas such as fall prevention (which affects more than one third of people over 65) and support for sufferers of dementia (touches more than 7 million people in the EU), with a target of doubling the take-up of independent living arrangements for the elderly by 2015.
Ukrepi | Komisija si bo s pristojnimi organi držav članic in vsemi zainteresiranimi stranmi prizadevala: | ·kot ključni ukrep št. 13: prek pilotnih dejavnosti do leta 2015 omogočiti evropskim državljanom varen spletni dostop do njihovih zdravstvenih podatkov, do leta 2020 pa na široko uvesti storitve telemedicine; | ·kot ključni ukrep št. 14: predlagati priporočilo, v katerem bo določen minimalni skupen nabor podatkov o pacientih, na podlagi katerega bo do leta 2012 dostopna oziroma med državami članicami izmenljiva interoperabilnost evidenc bolnikov 56 ; | ·med drugimi ukrepi: | ·prek dialoga z zainteresiranimi stranmi za sprejetje standardov 57  z veljavnostjo v vsej EU, preskušanje interoperabilnosti in certifikacijo sistemov e-zdravstva do leta 2015; | ·za okrepitev skupnega programa za pomoč iz okolice pri samostojnem življenju, ki bo ostarelim in invalidom omogočil neodvisno življenje in aktivno udeležbo v družbi.actions | The Commission will work with Member States competent authorities and all interested stakeholders to: | ·Key Action 13: Undertake pilot actions to equip Europeans with secure online access to their medical health data by 2015 and to achieve by 2020 widespread deployment of telemedicine services; | ·Key Action 14: Propose a recommendation defining a minimum common set of patient data for interoperability of patient records to be accessed or exchanged electronically across Member States by 2012 56 ; | ·Other actions: | ·Foster EU-wide standards 57 , interoperability testing and certification of eHealth systems by 2015 through stakeholder dialogue; | ·Reinforce the AmbientAssisted Living (AAL) Joint Programme to allow older people and persons with disabilities to live independently and be active in society.
2.7.3.Spodbujanje kulturne raznolikosti in ustvarjalnih vsebin 2.7.3.Promoting cultural diversity and creative content
Konvencija Unesca o kulturni raznolikosti iz leta 2005, ki je bila na ravni EU ratificirana leta 2006, omogoča spodbujanje in zaščito kulturne raznolikosti po svetu in velja enako za nova digitalna okolja. Novi digitalni mediji lahko dejansko omogočijo večje širjenje kulturnih in ustvarjalnih vsebin, saj je razmnoževanje cenejše in hitrejše ter avtorjem in ponudnikom vsebin odpira več možnosti, da dosežejo novo in večje občinstvo, tudi v svetovnem merilu. Internet obenem daje zagon večjemu pluralizmu medijev, saj omogoča dostop do več virov in mnenj, obenem pa posameznikom, ki sicer te priložnosti morda nimajo, ponuja možnost svobodnega izražanja.The 2005 UNESCO Convention on cultural diversity (ratified at EU level in 2006), provides for the promotion and protection of cultural diversity across the world and applies equally to new digital environments. In fact the new digital media can permit a wider distribution of cultural and creative content, because the reproduction is cheaper and quicker and creates more opportunities for authors and content providers to reach new and larger – even global - audiences. The internet is also a driver of greater pluralism in the media, giving both access to a wider range of sources and points of view as well as the means for individuals – who might otherwise be denied the opportunity – to express themselves fully and openly.
Zaradi tehničnih (standardi) in gospodarskih (poslovni modeli) težav je bil prehod na digitalno kinematografijo v Evropi počasnejši od predvidenega. Nekatere vrste kinematografov so zaradi visokih stroškov digitalne opreme celo grozile z zaprtjem. Zato je treba za zaščito kulturne raznolikosti podpreti digitalizacijo kinemtaografov.In Europe, digital cinema take-up has been slower than foreseen because of technical (standards) and economic (business model) issues. Some types of cinemas are even threatened with closure because of the high costs of digital equipment. Therefore, support to digitisation of cinemas is necessary to safeguard cultural diversity.
Ker je trenutni sistem podeljevanja licenc zapleten in razdrobljen, tudi ni mogoča digitalizacija velikega dela sodobne evropske kulturne dediščine. Izboljšati je treba pridobitev pravic za uporabo avtorskih del, okrepiti pa je treba pomen Europeane, digitalne javne knjižnice EU. Za financiranje obsežne digitalizacije bo potrebnih več javnih sredstev poleg pobud z zasebnimi partnerji, če bodo ti omogočili splošen spletni dostop do skupne evropske kulturne dediščine. 58 Slednja bi morala biti evropskim državljanom bolj dosegljiva tudi prek večje uporabe sodobnih tehnologij prevajanja.Fragmentation and complexity in the current licensing system also hinders the digitisation of a large part of Europe's recent cultural heritage. Rights clearance must be improved, and Europeana - the EU public digital library - should be strengthened. Increased public funding is needed to finance large-scale digitisation, alongside initiatives with private partners provided that they allow a general accessibility of Europe's common cultural heritage online. 58  Europe’s cultural heritage should also be made better accessible to all Europeans by advancing and using modern translation technologies.
Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ureja usklajevanje nacionalnih zakonodaj na ravni EU za vse avdiovizualne medije, kar pomeni za tradicionalne televizijske programe in storitve na zahtevo. Vključuje določbe, ki spodbujajo prikazovanje evropske produkcije v televizijskih programih in storitvah na zahtevo.The Audiovisual Media Services Directive governs the EU-wide coordination of national legislation on all audiovisual media; both traditional TV broadcasts and on-demand services. It includes provisions for the promotion of European works both in TV-like and on-demand services.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 15: do leta 2012 predlagala trajnostni model financiranja digitalne javne knjižnice EU Europeane in digitalizacije vsebin; | ·med drugimi ukrepi: | ·do leta 2012 predlagala ustrezne ukrepe ob upoštevanju rezultatov posvetovanja o Zeleni knjigi o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev; | ·do leta 2011 izdala priporočilo o spodbujanju digitalizacije evropskih kinematografov; | ·poskrbela za izvajanje določb Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki se nanašajo na kulturno raznolikost, po potrebi prek sourejanja in samourejanja, ter do konca leta 2011 države članice prosila za informacije o izvajanju teh določb.actions | The Commission will: | ·Key action 15: By 2012 propose a sustainable model for financing the EU public digital library Europeana and digitisation of content; | ·Other actions: | ·By 2012 propose measures following the results of the consultation on its Green Paper on "Unlocking the potential of cultural and creative industries"; | ·Issue by 2011 a Recommendation on promoting digitisation of European cinema; | ·Ensure the implementation of the provisions of the Audiovisual Media Services Directive concerning cultural diversity, where appropriate through co- and self-regulation and request information from Member States on their application by the end of 2011.
2.7.4.E-uprava2.7.4.eGovernment
Storitve e-uprave so stroškovno učinkovita pot do boljših storitev za vsakega državljana in podjetje ter do odprte, pregledne in vključujoče uprave. Storitve e-uprave lahko javni upravi, državljanom in podjetjem pomagajo zmanjšati stroške. Z vključitvijo okoljskih podatkov in informacij v zvezi z okoljem lahko te storitve pomagajo ublažiti tveganja podnebnih sprememb ter naravnih in tistih tveganj, ki jih povzroča človek. Čeprav so storitve e-uprave danes v Evropi široko dostopne, pa še vedno obstajajo razlike med državam članicami in uporaba teh storitev med državljani je skromna. Leta 2009 je samo 38 % državljanov EU uporabljalo internet za dostop do storitev e-uprave, v primerjavi z 72 % podjetij. Z večjo uporabo, kakovostjo in dostopnostjo spletnih javnih storitev se bo povečala tudi splošna uporaba interneta.eGovernment services offer a cost-effective route to better service for every citizen and business and participatory open and transparent government. eGovernment services can reduce costs and save time for public administrations, citizens and businesses. They can also help mitigate the risks of climate change, natural and man-made hazards by including the sharing of environmental data and environment-related information. Today, despite a high level of availability of eGovernment services in Europe, differences still exist amongst Member States and the take-up of eGovernment services by citizens is low. In 2009, only 38% of EU citizens used the internet for accessing eGovernment services, compared to 72% of businesses. General internet take up will be lifted if the usage and quality and accessibility of public online services rises.
Vlade evropskih držav so se zavezale, da bodo do leta 2015 v čim večji meri uvedle uporabniško usmerjene, prilagojene storitve e-uprave na več ravneh 59 . V ta namen bi morale vlade sprejeti ukrepe za odpravo vseh nepotrebnih tehničnih zahtev, kot so na primer aplikacije, ki delujejo zgolj v specifičnih tehničnih okoljih ali s specifičnimi napravami. Komisija bo kot zgled uvedla pametno e-upravo. Te storitve bodo pomagale pri poenostavljenih upravnih postopkih, olajševale bodo izmenjavo informacij in poenostavile sporazumevanje s Komisijo, uporabniki bodo pridobili več pravic, delovanje Komisije pa bo postalo učinkovitejše, uspešnejše in preglednejše.European governments are committed to making user-centric, personalised, multi-platform eGovernment services a widespread reality by 2015 59 . To that end governments should take steps to avoid any unnecessary technical requirements, for example applications that only work in specific technical environments or with specific devices. The Commission will lead by example in implementing smart eGovernment. These services will support streamlined administrative processes, facilitate information sharing and simplify interaction with the Commission, thereby empowering users and improving the efficiency, effectiveness and transparency of the Commission.
Večina spletnih javnih storitev ne deluje prek meja, kar ovira mobilnost državljanov in podjetij. Javni organi so se do sedaj osredotočali na nacionalne potrebe, pri čemer niso dovolj upoštevali razsežnosti e-uprave na enotnem trgu. Vendar pa številne pobude in pravni instrumenti enotnega trga (kot sta Direktiva o storitvah in Akcijski načrt za e-javno naročanje) temeljijo na možnosti, da lahko gospodarske družbe komunicirajo in poslujejo z javno upravo po elektronski poti in čezmejno 60 .Most public online services do not work across borders to the detriment of the mobility of businesses and citizens. Public authorities have so far focused on national needs and have not sufficiently taken into account the single market dimension of eGovernment. Yet several single market initiatives and legal instruments (such as the Services Directive or the eProcurement Action Plan) rely on the possibility for businesses to interact and do business with public administrations by electronic means and across borders 60 .
V Evropi je zato treba okrepiti upravno sodelovanje, da bo mogoče razviti in uvesti čezmejne spletne javne storitve. Sem spada tudi uvedba brezhibnih e-javnih naročil ter praktičnih čezmejnih storitev e-identifikacije in e-avtentifikacije (vključno z medsebojnim priznavanjem stopenj zaščite pri avtentifikaciji) 61 .Therefore Europe needs better administrative cooperation to develop and deploy cross-border public online services. This includes the implementation of seamless eProcurement as well as practical e-identification and e-authentication cross border services (including mutual recognition of security levels for authentication) 61 .
E-okoljske storitve so kot vrsta storitev e-uprave še vedno slabo razvite ali pa so razdrobljene po posameznih nacionalnih državah. Na tem področju je treba revidirati in posodobiti zakonodajo Skupnosti. Vrzeli v potrebnih informacijah je mogoče zapolniti tudi z inovativnimi rešitvami, kot so napredna senzorska omrežja.eEnvironment services, as a category of eGovernment services, are either still under-developed, or fragmented along national borders. Community law in this area should be reviewed and modernised. Secondly, innovative solutions such as advanced sensor networks, can help fill gaps in the required data.
Ukrepi | Komisija bo: | ·kot ključni ukrep št. 16: do leta 2012 predlagala Svetu in Parlamentu sprejem sklepa, s katerim se bo zagotovilo medsebojno priznavanje e-identifikacije in e-avtentifikacije po vsej EU, na podlagi spletnih storitev avtentifikacije, ki bo na voljo v vseh državah članicah (ki lahko uporabijo najprimernejše uradne osebne dokumente, izdane v javnem ali zasebnem sektorju); | ·med drugimi ukrepi: | ·prek Programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) ter Programa interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave (ISA) podpirala uvajanje skladnih čezmejnih storitev e-uprave na enotnem trgu; | ·do leta 2011 revidirala javni dostop do Direktive o okoljskih informacijah; 62 | ·sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pri uvajanju čezmejnih e-okoljskih storitev, zlasti naprednih senzorskih omrežij; | ·do leta 2011 v Beli knjigi določila konkretne ukrepe za medsebojno povezanost funkcij e-javnih naročil na enotnem trgu; | ·ponudila zgled odprte in pregledne e-uprave tako, da bo v letu 2010 pripravila in uresničila ambiciozen akcijski načrt e-Komisije za obdobje 2011–2015, vključno s popolnoma elektronskim javnim naročanjem. | Države članice bi morale: | ·poskrbeti, da bodo storitve e-uprave v celoti interoperabilne, pri čemer bi morale odpraviti organizacijske, tehnične in semantične ovire ter podpreti internetni protokol Ipv6; | ·zagotoviti, da bodo enotne kontaktne točke delovale kot popolna stičišča e-uprave, ki presegajo zahteve in področja iz Direktive o storitvah; | ·se do leta 2011 dogovoriti o skupnem seznamu najpomembnejših čezmejnih javnih storitev, ki izpolnjujejo jasno določene potrebe: da omogočajo podjetnikom ustanoviti in upravljati podjetje kjerkoli v Evropi, ne glede na njihov izvor, državljanom pa omogočajo, da lahko kjerkoli v EU študirajo, se zaposlujejo, prebivajo in se upokojujejo. Te najpomembnejše storitve morajo biti do leta 2015 v celoti dostopne prek spleta.actions | The Commission will: | ·Key Action 16: Propose by 2012 a Council and Parliament Decision to ensure mutual recognition of e-identification and e-authentication across the EU based on online 'authentication services' to be offered in all Member States (which may use the most appropriate official citizen documents – issued by the public or the private sector); | ·Other actions: | ·Support seamless cross-border eGovernment services in the single market through the Competitiveness and Innovation Programme (CIP) and Interoperability Solutions for European Public Administrations (ISA) Programme; | ·Review by 2011 the Public access to Environmental Information Directive; 62 | ·Work with Member States and stakeholders to implement cross-border eEnvironment services, notably advanced sensor networks; | ·Define by 2011 concrete steps in a White Paper on how to inter-connect e-procurement capacity across the single market; | ·Lead by example on open and transparent eGovernment by creating in 2010 and implementing an ambitious eCommission 2011-2015 action plan, including full electronic procurement. | Member States should: | ·Make eGovernment services fully interoperable, overcoming organisational, technical or semantic barriers and supporting IPv6; | ·Ensure that the Points of Single contact function as fully fledged eGovernment centres beyond requirements and areas covered by the Services Directive; | ·Agree by 2011 on a common list of key cross-border public services that correspond to well defined needs – enabling entrepreneurs to set up and run a business anywhere in Europe independently of their original location, and allowing citizens to study, work, reside and retire anywhere in the European Union. These key services should be available online by 2015.
2.7.5Inteligentni prometni sistemi za učinkovit promet in boljšo mobilnost2.7.5Intelligent Transport Systems for efficient transport and better mobility
Z inteligentnimi prometnimi sistemi (IPS) je promet učinkovitejši, hitrejši, lažji in zanesljivejši. Poudarek je na pametnih rešitvah za vključitev potniških in tovornih tokov med različnimi načini prometa ter trajnostnih rešitvah za infrastrukturna ozka grla, ki vplivajo na ceste, železnice ter zračne, pomorske in druge plovne poti.Intelligent Transports Systems (ITS) make transport more efficient, faster, easier and reliable. The focus is on smart solutions to integrate passenger and freight flows across transport modes and provide sustainable solutions to infrastructure bottlenecks affecting roads, railways, sky, sea and waterways.
V primeru cestnega prometa in njegovih povezav z drugimi načini prometa akcijski načrt za IPS in z njim povezana direktiva spodbujata uvedbo prometnih in potovalnih informacij v realnem času ter sistemov za dinamično upravljanje prometa, ki naj bi zmanjšali zgostitve ter spodbujali okolju prijaznejšo mobilnost, obenem pa izboljšali varnost in zaščito. Z rešitvami vodenja zračnega prometa za enotno evropsko nebo (SESAR) bodo združene storitve zračne navigacije in podporni sistemi. Rečne informacijske storitve in storitve e-pomorstva omogočajo boljši, varnejši in učinkovitejši promet po rekah in morju. Cilj Evropskega sistema za vodenje železniškega prometa je uvesti samodejni sistem nadzora hitrosti za vso Evropo, medtem ko bodo telematske aplikacije za storitve železniškega tovornega prometa 63 in potniške storitve omogočile čezmejne storitve ter potnikom ponudile orodja za načrtovanje potovanj (vključno s povezavami z drugimi vlakovnimi linijami in načini prometa, rezervacijami ter sledljivostjo plačil in prtljage) ter posodobitve v realnem času.For road transport, and its interfaces with other modes, the ITS Action Plan and its associated Directive support the deployment of real-time traffic and travel information and dynamic traffic management systems to relieve congestion and encourage greener mobility, while improving safety and security. The Air Traffic Management Solutions for the Single European Sky (SESAR) will integrate air navigation services and supporting systems. River Information Services (RIS) and e-Maritime services allow for better, safer and more efficient river and maritime transport. The European Rail Traffic Management System aims at a Europe wide automatic speed control system, while telematic applications for rail freight services 63 and passenger services will support cross-border services, providing passengers with journey planning tools (including connections to other trains and modes, support for reservation, payment and luggage tracing) as well as real time updates.
Ukrepi | Komisija bo: | ·pospešila uvajanje IPS, zlasti v cestnem in mestnem prometu, tako da bo predlagano Direktivo o IPS uporabila tudi za podporo interoperabilnosti in hitri standardizaciji; | ·do leta 2010 sprejela strategijo za uvedbo rešitev vodenja zračnega prometa za enotno evropsko nebo (SESAR); | ·do leta 2011 predlagala sprejem Direktive za uvedbo e-pomorskih storitev; | ·v letu 2011 predlagala Direktivo, ki bo določila tehnične specifikacije telematskih aplikacij za potniške železniške storitve. | ·Države članice bi morale: | ·izpolniti svoje obveznosti na podlagi načrta uvedbe Evropskega sistema za vodenje železniškega prometa (ERTMS), zlasti kar zadeva proge, ki morajo biti opremljene do leta 2015.actions | The Commission will: | ·Increase the speed of ITS take-up, in particular for road and urban transport by, applying the proposed ITS Directive in support of interoperability and rapid standardisation; | ·By 2010, adopt the Air Traffic Management Solutions for the Single European Sky (SESAR) deployment strategy; | ·Propose by 2011 a Directive for the deployment of e-Maritime services; | ·Propose in 2011 a Directive setting out technical specifications for telematic applications for rail passenger services. | Member States should: | ·Fulfil their obligations under the European Rail Traffic Management System (ERTMS) deployment plan, in particular as regards the lines due to be equipped by 2015.
2.8.Mednarodni vidiki digitalne agende2.8.International aspects of the Digital Agenda
Cilj digitalne agende je, da Evropa postane motor pametne, trajnostne in vključujoče rasti na svetovnem prizorišču. Vseh sedem stebrov digitalne agende ima mednarodne razsežnosti. Zlasti enotni digitalni trg potrebuje širši izraz, saj je na številnih političnih področjih mogoče doseči napredek zgolj z mednarodnim sodelovanjem. Interoperabilnost in mednarodno priznani standardi lahko pospešijo inovacije ter zmanjšajo tveganja in stroške novi tehnologij. Tudi problem vse večjih tveganj glede kibernetske varnosti je treba obravnavati v mednarodnih okvirih. Evropske regulativne rešitve, ki temeljijo na enakih priložnostih, pregledni upravi in upravljanju ter trgih, odprtih za konkurenco, navdihujejo tudi drugje po svetu. Naposled je pomembno, da Evropa svoj napredek pri izvajanju digitalne agende primerja tudi z najpomembnejšimi mednarodnimi dosežki.The European Digital Agenda aims to make Europe a powerhouse of smart, sustainable and inclusive growth on the global stage. The seven pillars in the Digital Agenda all have international dimensions. The Digital Single Market in particular needs an external face because progress on many of the policy issues can only be made on an international level. Interoperability and standards recognised at the world scale can help promote more rapid innovation by lowering the risks and costs of new technologies. Addressing rising cyber security threats also needs to take place in an international context. Also, the European regulatory solutions that are based on equity of opportunity, transparent government and governance and markets that are open to competition are providing inspiration elsewhere in the world. Finally, it is also important to benchmark European progress in the Digital Agenda against the best international performance.
Da se uresničijo zgoraj navedeni ukrepi, je torej predvsem zaradi strateške pomembnosti interneta nujno potrebna mednarodna razsežnost digitalne agende. Evropa mora v skladu s tuniško strategijo še naprej igrati vodilno vlogo pri spodbujanju čim bolj odprtega in vključujočega upravljanja interneta. Internet že danes zajema številne naprave in aplikacije, ki prežemajo vse vidike življenja, ne glede na zemljepisne danosti, v prihodnosti pa bo to še bolj izrazito. Internet je izjemno sredstvo svobode govora po vsem svetu.Thus an international dimension of the Digital Agenda in order to complete the actions above is crucial, in particular given the strategic importance of the internet. Europe must continue to play a leading role, in line with the Tunis Agenda, in promoting a governance of the internet as open and inclusive as possible. Today and even more so in the future, the internet will encompass a wide array of devices and applications permeating all parts of life - regardless of the geography. It is a formidable instrument for freedom of speech worldwide.
Za spodbujanje inovacij na mednarodni ravni si bo Komisija prizadevala vzpostaviti ugodne pogoje zunanje trgovine z digitalnim blagom in storitvami; tako bo npr. razvila tesnejše partnerstvo za lažji dostop do trgov in večje priložnosti za naložbe, znižanje tarifnih in netarifnih ovir na svetovni ravni, izboljšala zaščito pravic intelektualne lastnine in se obenem izogibala izkrivljanju trga.To foster innovation also internationally, the Commission will work towards favourable external trade conditions for digital goods and services, e.g. develop a stronger partnership to deliver market access and investment opportunities, reduce tariff and non-tariff barriers at global level, improve IPR protection and avoid market distortions.
Sporazum o informacijski tehnologiji (ITA) iz leta 1997 je prinesel otipljive rezultate pri spodbujanju prevzemanja informacijske tehnologije v Evropi in po svetu. Zdaj je treba ta sporazum posodobiti, da bo upošteval nove dosežke, zlasti glede tehnologije in zmanjševanja razlik med proizvodi.The Information Technology Agreement (ITA) of 1997 has brought tangible results in promoting the up-take of information technology in Europe and worldwide. But the ITA, however, now needs be updated to take account of new developments, especially technology and product convergence.
V mednarodnih trgovinskih sporazumih bo treba bolje upoštevati tudi tehnološki napredek na področju digitalnih storitev in intelektualne lastnine.Also in the area of digital services and intellectual property the technological progress will need to be further reflected in international trade agreements.
Ukrepi | Komisija bo: | ·na podlagi modela z več zainteresiranimi stranmi spodbujala internacionalizacijo upravljanja interneta in globalnega sodelovanja, da se ohrani stabilnost na internetu; | ·podprla nadaljevanje Foruma upravljanja interneta tudi po letu 2010; | ·sodelovala s tretjimi državami pri izboljšanju pogojev mednarodnega trgovanja z digitalnim blagom in storitvami, tudi kar zadeva pravice intelektualne lastnine; | ·poskusila pridobiti mandat za posodobitev mednarodnih sporazumov v skladu s tehnološkim napredkom oziroma po potrebi predlagala nove instrumente.actions | The Commission will: | ·Promote the internationalisation of internet governance and global cooperation to maintain the stability of the internet, on the basis of the multi-stakeholder model; | ·Support the continuation of the Internet Governance Forum beyond 2010; | ·Work with third countries to improve international trade conditions for digital goods and services, including with regard to intellectual property rights; | ·Seek a mandate to update international agreements in line with technological progress or, where appropriate, propose new instruments.
3.Izvajanje in oblike upravljanja3.Implementation and governance
Naš najtežji izziv je, da hitro sprejmemo in uresničimo ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev naših ciljev. Potrebni sta skupna odločnost in vizija, da lahko Evropa doseže premik.The toughest challenge is to ensure rapid adoption and implementation of these measures necessary to meet our objectives. We need a shared determination and a common vision to achieve this step change for Europe.
Da bo digitalna agenda uspešna, je treba v skladu s strukturo upravljanja iz strategije Evropa 2020 dosledno izvesti celoten niz njenih ukrepov. Kot prikazuje slika 6, bo Komisija v ta namen:The success of the Digital Agenda requires meticulous execution of its comprehensive set of actions in accordance with the Europe 2020 governance structure. As depicted in Figure 6, the Commission will therefore:
1.vzpostavila mehanizem notranjega usklajevanja, ki bo v bistvu skupina komisarjev, njegova naloga pa bo zagotoviti učinkovito usklajevanje politik med različnimi področji politik, zlasti kar zadeva zakonodajne pobude, predlagane v okviru programa za digitalne tehnologije (Priloga 1);1.Set up an internal coordination mechanism – at its core a Commissioners' Group to ensure effective policy coordination across the different policy areas, with particular reference to the set of legislative initiatives proposed under the Digital Agenda (Annex 1).
Slika 6: Cikel upravljanja evropske digitalne agendeFigure 6 : The European Digital Agenda Governance Cycle
2.tesno sodelovala z državami članicami, evropskim parlamentom in vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti na naslednje načine:2.Cooperate closely with Member States, the European Parliament and all interested stakeholders, in particular by:
·z ustanovitvijo „skupine na visoki ravni“, ki bo sodelovala z državami članicami;·Establishing a 'High Level Group' to work with Member States;
·z navezavo rednega dialoga s predstavniki evropskega parlamenta;·Engaging in regular dialogue with representatives of the European Parliaments;
·z vzpostavitvijo platform s številnimi zainteresiranimi stranmi, usmerjenih na sedem področij ukrepov.·Setting up action-oriented platforms on the seven action areas with a wide range of stakeholders.
3.meseca maja izdala letni indikator napredka digitalne agende, ki bo vključeval zlasti 64 :3.Chart progress on the Digital Agenda by the annual publication in May of a scoreboard including 64 :
·družbeno-gospodarski napredek na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti, ki so še posebej pomembni za glavna vprašanja politik (Priloga 2) 65 ;·Socio-economic developments based on key performance indicators, selected on the basis of their relevance to the main policy issues (Annex 2) 65 ;
·pregled napredka pri celotnem sklopu političnih ukrepov iz digitalne agende.·An update of progress on the full set of policy actions identified in the Digital Agenda.
4.organizirala široko razpravo z zainteresiranimi stranmi o napredku, kot je bil zaznan z indikatorji napredka v okviru digitalne agende, v obliki letnega zbora za digitalne tehnologije, ki bo potekal meseca junija; na njem bodo zastopane države članice, institucije EU, predstavniki državljanov in industrije, njihova naloga pa bo oceniti napredek in prihajajoče izzive. Prvi zbor za digitalne tehnologije bo v prvi polovici leta 2011.4.Organise a wide stakeholder debate on the progress as tracked in the digital scoreboards in the form of an annual Digital Assembly in June, bringing together Member States, EU institutions, citizen's representatives and industry to assess progress and emerging challenges. The first Digital Assembly will be held in the first half of 2011.
5.Komisija bo o rezultatih teh dejavnosti poročala v letnem poročilu o napredku Evropskemu Svetu v skladu s strukturo upravljanja iz strategije Evropa 2020.5.The Commission will report on the results of these activities in an Annual Progress Report to the European Council in accordance with the Europe 2020 governance structure.
Priloga 1: Preglednica zakonodajnih ukrepovAnnex 1: Table of legislative actions
Zakonodajni ukrepi/predlogi Komisije | Predvideni datum izvedbeCommission legislative action/proposals | Planned delivery date
Živahen enotni trg digitalni trgA vibrant digital single market
Ključni ukrep št. 1: Predlagati okvirno direktivo o skupinskem upravljanju pravic, ki bo podlaga za vseevropsko izdajanje licenc za (spletno) upravljanje s pravicami | 2010Key Action 1: Propose a framework Directive on collective rights management, establishing pan-European licensing for (online) rights management | 2010
Ključni ukrep št. 1: Predlagati direktivo o avtorskih delih neznanih avtorjev s ciljem lažje digitalizacije in širjenja kulturnih stvaritev v Evropi | 2010Key Action 1: Propose a Directive on orphan works to facilitate digitisation and dissemination of cultural works in Europe | 2010
Ključni ukrep št. 4: Revidirati regulativni okvir EU o varstvu podatkov, da se okrepijo zaupanje ljudi in njihove pravice | 2010Key Action 4: Review the EU data protection regulatory framework, to enhance individuals' confidence and strengthening their rights | 2010
Predlagati posodobitev Direktive o e-poslovanju za spletne trge | 2010Make proposals updating the e-Commerce Directive for online markets | 2010
Ključni ukrep št. 2: Predlagati ukrepe, po katerih bi bil prehod na enotno plačilno območje za plačila v evrih (SEPA) obvezen do določenega datuma v prihodnosti | 2010Key Action 2: Propose measures to make Single Euro Payment Area (SEPA) migration obligatory by a future fixed date | 2010
Ključni ukrep št. 3: Revidirati Direktivo o elektronskem podpisu, da se zagotovita čezmejno priznavanje in interoperabilnost varnih sistemov za elektronsko avtentifikacijo | 2011Key Action 3: Review the eSignature Directive to ensure cross-border recognition and interoperability of secure eAuthentication systems | 2011
Predlagati pogodbeni pravni instrument, ki bo dopolnil Direktivo o pravicah potrošnikov | 2011Propose a contract law instrument complementing the Consumer Rights Directive | 2011
Predlagati ukrepe za večjo uskladitev virov številčenja za zagotavljanje poslovnih storitev po Evropi | 2011Propose measures for an increased harmonisation of numbering resources for provision of business services across Europe | 2011
Pripraviti poročilo o reviziji Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine | 2012Report on the review of the Directive on the enforcement of intellectual property rights | 2012
Pripraviti poročilo o potrebnih dodatnih ukrepih za spodbujanje čezmejnega in vseevropskega izdajanja licenc | 2012Report on the need for additional measures needed to promote cross-border and pan-European licences | 2012
Ključni ukrep št. 1: Revidirati Direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, zlasti njenega okvira in načel v zvezi z zaračunavanjem dostopa in uporabe | 2012Key Action 1: Review the Directive on Re-Use of Public Sector Information, notably its scope and principles on charging for access and use | 2012
Predlagati skupen sistem za spletno reševanje sporov v primerih e-trgovanja za celotno EU | 2012Propose an EU-wide Online Dispute Resolution system for eCommerce transactions | 2012
Interoperabilnost in standardiInteroperability and standards
Ključni ukrep št. 5: Predlagati reformo pravil o izvajanju standardov IKT v Evropi, da se omogoči uporaba določenih standardov forumov in konzorcijev IKT | 2010Key Action 5: Make proposals to reform of rules on implementation of ICT standards in Europe to allow use of certain ICT fora and consortia standards | 2010
Izdati smernice o temeljnih pravicah intelektualne lastnine in pogojih izdajanja licenc pri določanju standardov, vključno s predhodnimi izjavami o razkritju | 2011Issue guidelines on essential intellectual property rights and licensing conditions in standard-setting, including for ex-ante disclosure | 2011
Poročati o izvedljivosti ukrepov, s pomočjo katerih bi lahko pomembni igralci na trgu licencirali informacije o interoperabilnosti | 2012Report on the feasibility of measures that could lead significant market players to license interoperability information | 2012
Zaupanje in varnostTrust and security
Ključni ukrep št. 6: Predlagati Uredbo, ki bo prenovila Evropsko agencijo za varovanje omrežij in podatkov (ENISA), predstaviti predloge za ustanovitev skupine za reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih institucij EU | 2010Key Action 6: Propose a Regulation to modernise the European Network and Information Security Agency (ENISA) and make proposals to set up CERT for EU institutions | 2010
Ključni ukrep št. 4: V okviru modernizacije regulativnega okvira za zaščito osebnih podatkov v EU proučiti možnost razširitve določb o obvestilih o kršitvah varnosti | 2010Key Action 4: As part of the modernisation of the EU personal data protection regulatory framework, explore the extension of security breach notification provisions | 2010
Ključni ukrep št. 7: Predlagati pravne ukrepe za bolj proti kibernetskim napadom | 2010Key Action 7: Propose legal measures to combat cyber attacks | 2010
Ključni ukrep št. 7: Predlagati predpise o sodni pristojnosti v kibernetskem prostoru na evropski in mednarodni ravni | 2013Key Action 7: Propose rules on jurisdiction in cyberspace at European and international levels | 2013
Hitri in ultrahitri dostop do internetaFast and ultra fast internet access
Ključni ukrep št. 8: Predlagati sklep Evropskega parlamenta in Sveta o programu „Evropske politike spektra“ za učinkovitejše upravljanje radijskih spektrov | 2010Key Action 8: Propose a decision by the European Parliament and Council on a European Spectrum Policy Programme for more efficient management of radio spectrum | 2010
Ključni ukrep št. 8: Izdati priporočilo, ki bi spodbujalo naložbe v konkurenčna dostopovna omrežja naslednje generacije | 2010Key Action 8: Issue a Recommendation to encourage investment in competitive NGA networks | 2010
Širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanjaEnhancing digital literacy, skills and inclusion
Izdati predloge, na podlagi katerih bodo spletne strani javnega sektorja (in spletne strani, ki državljanom zagotavljajo osnovne storitve) polno dostopne do leta 2015 | 2011Make proposals to ensure public sector websites (and websites providing basic services to citizens) are fully accessible by 2015 | 2011
Ključni ukrep št. 10: Predlagati, da se digitalna pismenost in spretnost uvrstita kot prednostni nalogi v uredbi o Evropskem socialnem skladu (2014–2020); | 2013Key Action 10: Propose digital literacy and competences as a priority for the European Social Fund regulation (2014-2020) | 2013
Koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKTICT-enabled benefits for EU society
Predlagati sklop minimalnih funkcij za interoperabilnost pametnih omrežij na evropski ravni | 2010Propose a set of minimum functionalities to promote the interoperability of Smart Grids at European level | 2010
Po potrebi predlagati skupne metodologije merjenja energetske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov v sektorju IKT | 2011Propose, if necessary, common measurement methodologies for ICT sector energy performance and greenhouse gas emissions | 2011
Izdati priporočilo o digitalizaciji evropskih kinematografov | 2011Issue a Recommendation on digitisation of European cinema | 2011
Revidirati Direktivo o javnem dostopu do okoljskih informacij | 2011Review the Public Access to Environmental Information Directive | 2011
Predlagati Direktivo o uvedbi e-pomorskih storitev | 2011Propose a Directive for the deployment of e-Maritime services | 2011
Predlagati Direktivo, ki bo določila tehnične specifikacije telematskih aplikacij za potniške železniške storitve | 2011Propose a Directive setting out technical specifications for telematic applications for rail passenger services | 2011
Ključni ukrep št. 14: Izdati priporočilo, v katerem bo določen minimalni skupen nabor podatkov o pacientih, na podlagi katerega bo dostopna oziroma med državami članicami izmenljiva interoperabilnost evidenc bolnikov | 2012Key Action 14: Issue a recommendation defining a minimum common set of patient data for interoperability of patient records to be accessed or exchanged electronically across Member States | 2012
Ključni ukrep št. 16: Predlagati sklep Sveta in Parlamenta, s katerim bodo države članice naprošene, da zagotovijo medsebojno priznavanje e-identifikacije in e-avtentifikacije po vsej EU na podlagi spletnih „storitev avtentifikacije“ | 2012Key Action 16: Propose a Council and Parliament Decision requesting Member States to ensure mutual recognition of e-identification and e-authentication across the EU based on online 'authentication services' | 2012
Priloga 2: Ključne ciljne zmogljivostiAnnex 2: Key Performance Targets
Kazalci po večini temeljijo na primerjalni analizi za obdobje 2011–2015 66 , ki so jo države članice EU potrdile novembra 2009.These indicators are mainly drawn from the Benchmarking framework 2011-2015 66 endorsed by the EU Member States in November 2009.
1.    Cilji glede širokopasovnega dostopa:1.    Broadband targets:
·Osnovni širokopasovni dostop za vse do leta 2013: osnovna pokritost s širokopasovnim dostopom za 100 % državljanov EU. (Izhodišče: celotna pokritost DSL v odstotkih prebivalstva EU je decembra 2008 znašala 93 %.)·Basic broadband for all by 2013: basic broadband coverage for 100% of EU citizens. (Baseline: Total DSL coverage (as % of the total EU population) was at 93% in December 2008.)
·Hitri širokopasovni dostop do leta 2020: širokopasovno omrežje s hitrostjo 30 Mb/s ali več za 100 % državljanov EU. (Izhodišče: januarja 2010 so širokopasovne povezave pri 23 % naročnikov imele hitrost najmanj 10 Mb/s.)·Fast broadband by 2020: broadband coverage at 30 Mbps or more for 100% of EU citizens. (Baseline: 23% of broadband subscriptions were with at least 10 Mbps in January 2010.)
·Ultrahitri širokopasovni dostop do leta 2020: Pri 50 % evropskih gospodinjstev bi morala biti hitrost povezav nad 100 Mb/s. (brez izhodišča).·Ultra-fast broadband by 2020: 50% of European households should have subscriptions above 100Mbps. (No baseline)
2.    Enotni digitalni trg:2.    Digital single market:
·Spodbujanje e-trgovanja: 50 % ljudi bi moralo do leta 2015 svoje nakupe opravljati prek spleta. (Izhodišče: Leta 2009 je v zadnjih 12 mesecih 37 % ljudi, starih med 16 in 74 let, naročilo blago ali storitve za zasebno rabo.)·Promoting eCommerce: 50% of the population should be buying online by 2015. (Baseline: In 2009, 37 % of the individuals aged 16-74 ordered goods or services for private use in the last 12 months.)
·Čezmejno e-trgovanje: 20 % ljudi bi moralo do leta 2015 opravljati čezmejne nakupe prek spleta. (Izhodišče: Leta 2009 je v zadnjih 12 mesecih 8 % ljudi, starih med 16 in 74 let, naročalo blago ali storitve od prodajalcev iz drugih držav EU.)·Cross-border eCommerce: 20% of the population should buy cross border online by 2015. (Baseline: In 2009, 8 % of the individuals aged 16-74 ordered goods or services from sellers from other EU countries in the last 12 months.)
·E-trgovanje za podjetja: Do leta 2015 bi moralo 33 % malih in srednje velikih podjetij opravljati spletne nakupe/prodajo. (Izhodišče: v letu 2008 je 24 % oziroma 12 % podjetij nabavljalo oziroma prodajalo po elektronski poti v količini, ki je enaka ali večja od 1 % prometa/skupne nabave.·eCommerce for business: 33% of SMEs should conduct online purchases/sales by 2015. (Baseline: During 2008, 24% and 12% of enterprises was, respectively, purchasing/selling electronically, for an amount equal to or greater than 1% of the turnover/total purchases.
·Enotni trg telekomunikacijskih storitev: razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami bi se morala do leta 2015 približati ničli. (Izhodišče: Leta 2009 je bila povprečna cena za gostovanje v omrežju 0,38 centa na minuto (za opravljeni klic), povprečna cena za vse klice v EU pa je bila 0,13 centa na minuto (vključno z gostovanjem)).·Single market for telecoms services: the difference between roaming and national tariffs should approach zero by 2015. (Baseline: In 2009, the roaming average price per minute was 0.38 cents (call made) and the average price per minute for all calls in the EU was 0.13 cents (roaming included).
3.    Digitalno vključevanje:3.    Digital inclusion:
·Do leta 2015 povečati redno uporabo interneta s 60 % na 75 %, v primeru invalidnih oseb pa z 41 % na 60 %. (Izhodiščne številke veljajo za leto 2009).·Increase regular internet use from 60% to 75% by 2015 and from 41% to 60% for disadvantaged people. (Baseline figures are for 2009).
·Do leta 2015 prepoloviti odstotek ljudi (na 15 %), ki še nikoli niso uporabljali interneta. (Izhodišče: Leta 2009 30 % ljudi, starih od 16 do 74 let, še nikoli ni uporabilo interneta.)·Halve the proportion of population that has never used the internet by 2015 (to 15%). (Baseline: In 2009, 30% of individuals aged 16-74 had never used the internet.)
4.    Javne storitve:4.    Public services:
·E-uprava do leta 2015: 50 % državljanov uporablja storitve e-uprave in več kot polovica med njimi jih oddaja izpolnjene obrazce. (Izhodišče: Leta 2009 je 38 % ljudi, starih od 16 do 74 let, v zadnjih 12 mesecih uporablilo storitve e-uprave, 47 % med njimi pa je te storitve uporabljalo za oddajanje izpolnjenih obrazcev.)·eGovernment by 2015: 50% of citizens using eGovernment, with more than half of them returning filled in forms. (Baseline: In 2009, 38% of individuals aged 16-74 had used eGovernment services in the last 12 months, and 47% of them used eGovernment services for sending filled forms.)
·Čezmejne javne storitve: do leta 2015 naj prek spleta postanejo dosegljive vse ključne čezmejne javne storitve iz seznama, o katerem se bodo države članice dogovorile leta 2011. (Brez izhodišča).·Cross-border public services: by 2015 online availability of all the key cross-border public services contained in the list to be agreed by Member States by 2011. (No baseline)
5.    Raziskave in inovacije:5.    Research & innovation:
·Povečanje raziskav in razvoja na področju IKT: podvojiti javne naložbe na 11 milijard EUR. (Izhodišče: Leta 2007 so državna proračunska sredstva ali izdatki za raziskave in razvoj (GBAORD) na področju IKT znašala 5,7 milijard nominalnih EUR.)·ICT R&D increase: Double public investment to €11 billion. (Baseline: ICT government budget appropriations or outlays on R&D (ICT GBAORD) was 5,7 billion nominal euros in 2007.)
6.    Gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika:6.    Low Carbon Economy:
·Spodbujanje razsvetljave z nizko porabo energije: do leta 2020 vsaj 20-odstotno splošno znižanje porabe energije za razsvetljavo. (Brez izhodišča).·Promotion of low energy lighting: By 2020 at least 20% overall reduction in energy use on lighting. (No baseline.)
(1)     EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – COM(2010) 2020 .(1)     EUROPE 2020 - A strategy for smart, sustainable and inclusive growth - COM(2010) 2020 .
(2)    Digitalna agenda temelji na širokih posvetovanjih, zlasti na prispevkih iz Poročila o digitalni konkurenčnosti za leto 2009 (COM(2009) 390), javnih posvetovanjih Komisije iz leta 2009 o prihodnjih prednostnih nalogah IKT, sklepih Sveta PTE z decembra 2009, posvetovanju in strategiji Evropa 2020 ter samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta z naslovom ICT Industry Partnership Contribution to the Spanish Presidency Digital Europe Strategy (Prispevek industrijskega partnerstva IKT k strategiji španskega predsedstva za digitalno Evropo) o 2015.eu in deklaraciji, ki je bila dogovorjena na neformalnem srečanju ministrov v Granadi aprila 2010. Vsi prispevki so na voljo na:     http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm .(2)    The Digital Agenda is built upon wide consultations, in particular on inputs from the Digital Competitiveness Report 2009 - COM(2009) 390; the Commission's 2009 public consultation on future ICT priorities; the Conclusions of the TTE Council of December 2009, the Europe 2020 consultation and strategy; and the ICT Industry Partnership Contribution to the Spanish Presidency Digital Europe Strategy:, the own-initiative report of the European Parliament on 2015.eu and the Declaration agreed at the informal Ministerial meeting in Granada in April 2010. All these are available at:     http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm .
(3)    Med devetimi podjetji s seznama Financial Times Global 500, ki se ukvarjajo z aplikacijami IKT, je samo evropsko; med 54 najbolj obiskanimi spletnimi stranmi v Evropi so samo štiri evropskega izvora.(3)    Only one of the nine ICT applications companies present in the Financial Times Global 500 list is European; only four of the top 54 websites visited across Europe are of European origin.
(4)    Glej http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/news/press-releases/pdf/20100510_1_en.pdf , poglavje 2.3(4)    See http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/news/press-releases/pdf/20100510_1_en.pdf , chapter 2.3
(5)     Direktiva 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja .(5)     Directive 2003/98/EC on the re-use of public sector information .
(6)    Pregled bo upošteval tudi nedavni dokument OECD Recommendation of the Council for Enhanced Access and More Effective Use of Public Sector Information (Priporočilo sveta OECD za izboljšanje dostopa in učinkovitejšo rabo informacij javnega sektorja).(6)    This revision will also take into account the recent OECD Recommendation of the Council for Enhanced Access and More Effective Use of Public Sector Information .
(7)     Čezmejno e-trgovanje med podjetji in potrošniki v EU – COM(2009) 557 .(7)     Cross-Border Business to Consumer e-Commerce in the EU - COM(2009) 557 .
(8)    E-plačila in e-računi so predpogoj za delovanje e-pravosodja, ko gre na primer za postopke v sporih majhne vrednosti ali spletna plačila stroškov postopka.(8)    E-payment and e-invoicing are prerequisites for e-Justice such as small claims procedures or online payment of procedural costs.
(9)     Direktiva 2009/110/EC o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja .(9)     Directive 2009/110/EC on the taking up, pursuit and prudential supervision of the business of electronic money institution .
(10)    Prav zato je Komisija predlagala Evropsko strategijo za upravljanje identitete v okviru stockholmskega programa –  COM(2010) 171 .(10)    Which is why the Commission has proposed a European Strategy on Identity Management under the Stockholm Programme - COM(2010) 171 .
(11)    O spremembi Direktive 2006/112/ES , kot jo je leta 2009 predlagala Komisija.(11)    Amending Directive 2006/112/EC , as proposed by the Commission in 2009.
(12)     http://www.ec.europa.eu/eyouguide .(12)     http://www.ec.europa.eu/eyouguide .
(13)     Direktiva 2000/31/ES. Poleg tega bo morda v skladu s tehnološkim napredkom treba posodobiti nekatere določbe, na primer o omejeni odgovornosti storitev informacijske družbe.(13)     Directive 2000/31/EC.  In addition, it may be necessary to update provisions such as limited liability of information society services in line with technological progress.
(14)     Direktiva 2005/29/ES .(14)     Directive 2005/29/EC .
(15)     Direktiva 2002/65/ES .(15)     Directive 2002/65/EC .
(16)    Prim. http://ec.europea.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm .(16)    Cf. http://ec.europea.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm .
(17)    Glej ključni ukrep št. 8.(17)    See Key Action 8.
(18)     Posodobitev standardizacije IKT v EU – Pot naprej (COM(2009) 324 ).(18)     Modernising ICT Standardisation in the EU - The Way Forward - COM(2009) 324.
(19)    Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA) (UL L 260, 3.10.2009, str. 20). ISA nadomešča program IDABC (Interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (UL L 181, 18.5.2004, str. 25).(19)    Interoperability solutions for European public administrations (ISA) (OJ L 260, 3.10.2009, p. 20). ISA replaces the IDABC programme (Interoperable delivery of pan-European eGovernment services to public administrations, businesses and citizens (OJ L 181, 18.5.2004, p. 25).
(20)    Glej na primer raziskavo Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za leto 2009 (januar 2010).(20)    See for instance the European Network and Information Society Agency spam survey 2009 (January 2010).
(21)    To načelo pomeni, da sta zasebnost in varstvo podatkov vgrajeni v celoten življenjski cikel tehnologije, od začetne faze načrtovanja do uvedbe, rabe in končno zavrženja.(21)    This principle means that privacy and data protection are embedded throughout the entire life cycle of technologies, from the early design stage to their deployment, use and ultimate disposal.
(22)     COM(2009) 149 .(22)     COM(2009) 149 .
(23)     COM(2010) 171 .(23)     COM(2010) 171 .
(24)    Taka strategija je bila predlagana v okviru Stockholmskega programa.(24)    Such a strategy has been proposed under the Stockholm Programme.
(25)    Glej ključni ukrep št. 4.(25)    See Key Action 4.
(26)    Prim. Conditions and options in introducing secondary trading of radio spectrum in the European Community , Evropska komisija 2004.(26)    Cf. Conditions and options in introducing secondary trading of radio spectrum in the European Community , European Commission 2004.
(27)    Člen 8(4)(g) Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ; Člen 20(1)(b) ter člen 21(3)(c) in (d) Direktive o univerzalnih storitvah.(27)    Article 8(4)(g) of the Directive 2002/21/EC on a common regulatory framework for electronic communications networks and services ; Articles 20(1)(b) and 21(3)(c) and (d) of the Universal Service Directive.
(28)     Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 235, 30.9.2009, str. 4).(28)     Community Guidelines for the application of State aid rules in relation to rapid deployment of broadband networks (OJ C 235, 30.9.2009, p. 4).
(29)    Prim. Poročilo o raziskavah in razvoju na področju IKT v Evropski uniji za leto 2009 .(29)    Cf. The 2009 Report on R&D in ICT in the European Union .
(30)     Strategija za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi: kako do izboljšav? – COM(2009) 116.(30)     A strategy for ICT research and innovation in Europe - Raising the game - COM(2009) 116.
(31)     GÉANT visokozmogljivo elektronsko komunikacijsko omrežje in EGI Evropska omrežna infrastruktura .(31)     GÉANT high-capacity electronic communication network and the EGI European Gr i d Infrastructure .
(32)    Strategija bi morala upoštevati gospodarske, pravne in institucionalne vidike.(32)    The strategy should consider economic, legal and institutional aspects.
(33)    Priporočilo Komisije o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja in kodeks ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije – C(2008) 1329.(33)    See Commission Recommendation on the management of intellectual property in knowledge transfer activities and Code of practice for universities and other public research organisations - C(2008) 1329.
(34)    Npr. naložbena jamstva Evropskega investicijskega sklada ali drugih instrumentov EIB.(34)    E.g. investment guarantees from the European Investment Fund and other EIB instruments.
(35)    V ta namen bo Komisija ustrezno razširila obstoječe zahteve za publikacije prostega dostopa, kot so določene v Sklepu Komisije C(2008) 4408 (več informacij o tem pilotnem projektu je na voljo na: http://ec.europa.eu/research/science-society/index.cfm?fuseaction=public.topic&id=1680 ).(35)    To this end the Commission will appropriately extend current Open Access publication requirements as stipulated in Commission Decision C(2008) 4408 (more information on this pilot is available at http://ec.europa.eu/research/science-society/index.cfm?fuseaction=public.topic&id=1680 ).
(36)    V letih 2011–2013 bo Komisija sofinancirala pet novih ukrepov predkomercialnega naročanja, ki bodo vključevali države članice.(36)    In 2011-13, the Commission will co-finance five new actions on pre-commercial procurement involving Member States.
(37)    Npr. v letih 2011–2013 bo Komisija v okviru 7OP podprla šest javno-zasebnih partnerstev s področja IKT, s financiranjem v skupni višini 1 milijarde EUR, kar bo spodbudilo zasebno porabo v višini 2 milijard EUR.(37)    E.g. in 2011-13, the Commission will be supporting six public-private partnerships from ICT in FP7 for a total funding of €1 billion and leveraging around €2 billion of private spending.
(38)    Na podlagi izkušenj v skupno usklajenem programu „AAL and the ERANET+ calls in Photonics“ bodo na področjih, kot sta e-zdravje in pametna razsvetljava, za leti 2011–2012 predlagani novi ukrepi.(38)    Building on the experience in the jointly coordinated programme AAL and the ERANET+ calls in Photonics, new actions will be proposed for 2011-12 in areas such as eHealth and smart lighting.
(39)    Pomemben element je nedavno sporočilo Komisije „Poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov“, COM(2010) 187 .(39)    One important building block is the recent Commission Communication "Simplifying the implementation of the Research Framework Programme", COM(2010) 187 .
(40)    Prim. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje .(40)    Cf. Recommendation of the European Parliament and of the Council of 18 December 2006 on key competences for lifelong learning .
(41)    Študija eSkills Monito. Monitoring eskills supply and demand in Europe (Spremljanje ponudbe in povpraševana po e-znanjih v Evropi), Evropska komisija 2009, glej http://www.eskills-monitor.eu/ . Glede na različne ekonomske napovedi bi lahko vrzel v e-znanjih zajemala med 384 000 in 700 000 delovnih mest.(41)    eSkills Monitor study. Monitoring eskills supply and demand in Europe, European Commission 2009, see http://www.eskills-monitor.eu/ . Depending on economic scenarios, the e-skills gap could be between 384,000 and 700,000 jobs.
(42)    Podatki Eurostata iz leta 2008.(42)    Data Eurostat 2008.
(43)    Nadaljnji predlogi na to temo bodo podani v okviru vodilne pobude iz Evrope 2020 z naslovom „Unija inovacij“.(43)    Further proposals in this regard will be made in the forthcoming Europe 2020 flagship "Innovation Union".
(44)    Glej: http://eskills-week.ec.europa.eu.(44)    See: http://eskills-week.ec.europa.eu.
(45)    Glej http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/public_consult/index_en.htm.(45)    See http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/public_consult/index_en.htm.
(46)     Direktiva 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami .(46)     Directive 2002/22/EC on universal service and users' rights relating to electronic communications networks and services .
(47)    Zlasti s smernicami za dostopnost spletnih vsebin 2.0 .(47)    Notably the Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0 .
(48)    Prim. http://www.un.org/disabilities/convention/conventionfull.shtml .(48)    Cf. http://www.un.org/disabilities/convention/conventionfull.shtml .
(49)    Prim. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje .(49)    Cf. Recommendation of the European Council and the Parliament on the European Qualifications Framework for lifelong learning .
(50)    Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass).(50)    Cf. Decision No 2241/2004/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 on a single Community framework for the transparency of qualifications and competences (Europass) .
(51)    Prim. Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta – COM(2008) 868  –  E-znanja za 21. stoletje – COM(2007) 496 in prihajajočo vodilno pobudo Evrope 2020.(51)    Cf. New Skills for New Jobs - COM(2008) 868 - e-Skills for the 21st Century - COM(2007) 496 - and the forthcoming Europe 2020 flagship.
(52)     Sporočilo COM(2009) 111 in Priporočilo Komisije C(2009) 7604 o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika .(52)     Communication COM(2009) 111 and Commission Recommendation C(2009) 7604 on mobilising Information and Communications Technologies to facilitate the transition to an energy-efficient, low-carbon economy .
(53)    Kar zadeva družbene izzive, je anketa Eurobarometra, ki je bila v letu 2008 opravljena v 27 državah članicah, pokazala, da je zdravo okolje večini državljanov enako pomembno za kakovost njihovega življenja kot stanje gospodarstva. Po mnenju 64-odstotne večine je varstvu okolja treba dati prednost pred konkurenčnostjo gospodarstva. Vendar 42 % državljanov še vedno meni, da nimajo dovolj informacij, zlasti glede zdravstvenih posledic onesnaženja. 63 % jih obenem meni, da je mogoče s ukrepi politike za varstvo okolja spodbujati inovacije.(53)    In terms of societal challenges, the 2008 Eurobarometer opinion poll across the 27 EU countries revealed that for most citizens a healthy environment is as important to their quality of life as the state of the economy. A 64% majority considers that environmental protection must be given priority over the competitiveness of the economy. However, 42% of the citizens still feel badly informed – especially about the health impacts of pollution. At the same time, 63% agree that policies aimed at protecting the environment are a motivation to innovate.
(54)    Ti ukrepi bodo prispevali k oblikovanju Evropskega partnerstva za inovacije, predvidenega v strategiji Evropa 2020.(54)    These actions will contribute to a European Innovation Partnership, foreseen in Europe 2020.
(55)    Prim. COM(2007) 860 in SEC(2009) 1198 .(55)    Cf. COM(2007) 860 and  SEC(2009) 1198 .
(56)    V skladu z zahtevami varstva podatkov.(56)    In line with data protection requirements.
(57)    V okviru mandata 403 (CEN).(57)    Under Mandate 403 (CEN).
(58)    Komisija je zaprosila posvetovalno skupino, naj o teh vprašanjih pripravi priporočila do konca leta 2010; glej izjavo za javnost IP/10/456 .(58)    The Commission has asked a "comité des sages" to make recommendations on these issues by the end of 2010, see press release IP/10/456 .
(59)    Komisija si z državami članicami prizadeva oblikovati Akcijski načrt za izpolnitev zavez iz leta 2009.  Deklaracija o e-upravi iz Malmöja .(59)    The Commission is working with Member States on an Action Plan to implement the commitments in the 2009. eGovernment Declaration Malmö .
(60)    Spletne javne storitve bodo v prihodnosti temeljile na učinkovitem in medsebojno povezljivem upravljanju identitet ter mehanizmih in orodjih avtentifikacije, kot so opisani zgoraj.(60)    The future public online services will rely on effective and interoperable identity management and authentication frameworks and tools as described above.
(61)     Razvoj popolnoma elektronskega carinskega okolja v EU do leta 2013 bo gospodarskim subjektom omogočil visokokakovostne storitve e-uprave, pomagal bo vzpostaviti interoperabilne nacionalne sisteme informacijske tehnologije ter skupno upravljanje carinskih postopkov v Skupnosti.(61)     The development of a fully electronic customs environment in the EU by 2013 will provide high quality eGovernment services for traders, interoperable national IT systems and a community-wide management of customs procedures.
(62)     Direktiva 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju .(62)     Directive 2003/4/EC on public access to environmental information .
(63)    UL L 13, 18.1.2006, str. 1.(63)    OJ L 13, 18.1.2006, p.1
(64)    Navedeni indikatorji bodo podlaga za ocenjevanje v okviru digitalne agende.(64)    These scoreboards will lay the foundations for the evaluation framework of the Digital Agenda.
(65)    Kazalniki po večini temeljijo na primerjalni analizi za obdobje 2011–2015 , ki so jo države članice EU potrdile novembra 2009. To je konceptualni okvir za zbiranje statističnih podatkov o informacijski družbi in obenem seznam glavnih kazalcev za primerjalne analize.(65)    The indicators are mainly drawn from the Benchmarking framework 2011-2015 endorsed by the EU Member States in November 2009. This is a conceptual framework for collection of information society statistics as well as a list of core indicators for benchmarking
(66)    Za več informacij glej okvir primerjalnih analiz za obdobje 2011–2015 ; To je konceptualni okvir za zbiranje statističnih podatkov o informacijski družbi in obenem seznam glavnih kazalcev za primerjalne analize.(66)    For more information see Benchmarking framework 2011-2015 ; This is a conceptual framework for collection of statistics on the information society as well as a list of core indicators for benchmarking.