|
ISSN 1725-5171 doi:10.3000/17255171.C_2010.223.est |
||
|
Euroopa Liidu Teataja |
C 223 |
|
|
||
|
Eestikeelne väljaanne |
Teave ja teatised |
53. köide |
|
Teatis nr |
Sisukord |
Lehekülg |
|
|
I Resolutsioonid, soovitused ja arvamused |
|
|
|
ARVAMUSED |
|
|
|
Euroopa Keskpank |
|
|
2010/C 223/01 |
||
|
|
IV Teave |
|
|
|
TEAVE EUROOPA LIIDU INSTITUTSIOONIDELT, ORGANITELT JA ASUTUSTELT |
|
|
|
Euroopa Komisjon |
|
|
2010/C 223/02 |
||
|
2010/C 223/03 |
||
|
|
V Teated |
|
|
|
KONKURENTSIPOLIITIKA RAKENDAMISEGA SEOTUD MENETLUSED |
|
|
|
Euroopa Komisjon |
|
|
2010/C 223/04 |
Riigiabi – Sloveenia – Riigiabi C 13/10 (ex NN 17/10) – Võimalikud abimeetmed ettevõtjatele Elan d.o.o. ja Elan Marine d.o.o. – Kutse märkuste esitamiseks Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 108 lõike 2 kohaselt ( 1 ) |
|
|
2010/C 223/05 |
Ühendkuningriigi valitsuse teatis, milles käsitletakse Euroopa Parlamendi ja nõukogu 30. mai 1994. aasta direktiivi 94/22/EÜ süsivesinike geoloogilise luure, uurimise ja tootmise lubade andmis- ning kasutamistingimuste kohta ( 1 ) |
|
|
|
|
|
|
(1) EMPs kohaldatav tekst |
|
ET |
|
I Resolutsioonid, soovitused ja arvamused
ARVAMUSED
Euroopa Keskpank
|
18.8.2010 |
ET |
Euroopa Liidu Teataja |
C 223/1 |
EUROOPA KESKPANGA ARVAMUS,
6. august 2010,
seoses ettepanekuga Euroopa Parlamendi ja nõukogu direktiivi kohta, millega muudetakse direktiive 2006/48/EÜ ja 2006/49/EÜ seoses kauplemisportfelli ja edasiväärtpaberistamisega seotud kapitalinõuetega ning tasustamispoliitika üle järelevalve teostamisega
(CON/2010/65)
2010/C 223/01
Sissejuhatus ja õiguslik alus
12. novembril 2009 võttis Euroopa Keskpank (EKP) vastu arvamuse CON/2009/94 (1) seoses ettepanekuga Euroopa Parlamendi ja nõukogu direktiivi kohta, millega muudetakse direktiive 2006/48/EÜ ja 2006/49/EÜ seoses kauplemisportfelli ja edasiväärtpaberistamisega seotud kapitalinõuetega ning tasustamispoliitika üle järelevalve teostamisega (edaspidi „ettepanek direktiivi kohta”). 7. juulil 2010 võttis Euroopa Parlament vastu ettepaneku direktiivi kohta, (2) mis kuulub nüüd lõplikule vastuvõtmisele Euroopa Liidu Nõukogus. Käesolev arvamus põhineb Euroopa Parlamendi vastu võetud redaktsioonil direktiivi kohta.
EKP arvamuse andmise pädevus põhineb Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 127 lõike 4 viimasel lõigul, mille kohaselt EKP võib tema pädevusse kuuluvates küsimustes esitada muu hulgas arvamusi asjakohastele liidu institutsioonidele. Direktiivi kohta tehtud ettepanek sisaldab sätteid, mis puudutavad Euroopa Keskpankade Süsteemi (EKPS) ülesandeid määratleda liidu rahapoliitika ja seda rakendada vastavalt ELi toimimise lepingu artikli 127 lõike 2 esimesele taandele ning aidata kaasa rahandussüsteemi stabiilsusega seotud poliitika tõrgeteta teostamisele vastavalt ELi toimimise lepingu artikli 127 lõikele 5. EKP nõukogu on käesoleva arvamuse vastu võtnud kooskõlas Euroopa Keskpanga kodukorra artikli 17.5 esimese lausega.
1. Üldised märkused
|
1.1. |
EKP peab probleemiks ettepandud direktiivi I lisa punkti 2 alapunkti c alajaotuses ii osutatud tagatud võlakirjade, (3) mille tagatisvaraks on elamu- ja kommertskinnisvaraga tagatud laenud, suhtes kehtestatud erandist tulenevat riskikontsentratsiooni. Erandi pikendamine 31. detsembrilt 201031. detsembrini 2013 võimaldab elamu- ja kommertskinnisvaral põhinevaid väärtpabereid emiteerivate väärtpaberistamisasutuste välja antud eelisosakuid piiramatult kasutada tagatud võlakirjade tagatiste kogumis. Lisaks on vastuvõetud tekstist eemaldatud viide kõnealuste osakute puhul nõutavale kõige soodsamale krediidikvaliteedi hinnangule (4). |
|
1.2. |
Seega puudutab ettepandud direktiiv avatud investeerimisfondidele vastavaid tagatud võlakirju ja varaga tagatud väärtpabereid, mis on kõlblikud eurosüsteemi laenutehingute teostamiseks kooskõlas suunisega EKP/2000/7 eurosüsteemi rahapoliitika instrumentide ja menetluste kohta (5). Seetõttu kehtestab eurosüsteemi tagatisvarade raamistik varaga tagatud võlakirjadele riskijuhtimist silmas pidades rangema menetluskorra, nt rangemad nõuded seoses allahindluste ja hindamisega, võrreldes avatud investeerimisfondidele vastavate tagatud võlakirjadega. Võimaliku tagajärjena võib ettepandud direktiiv mõjutada rahapoliitika osapooli pakendama oma varaga tagatud väärtpabereid selliste tagatud võlakirjade tagatiste kogumisse, saades seega soodsama kohtlemise, mis avaldab negatiivset mõju eurosüsteemi riskikontsentratsioonile. |
|
1.3. |
Samas, kuigi EKP toetab õigusaktide sõltumatutele reitingutele tuginemist vähendavaid õigusalgatusi, peab EKP probleemiks asjaolu, et tekstist on eemaldatud viide kõnealuste osakute puhul nõutavale kõige soodsamale krediidikvaliteedi hinnangule, mis võib veelgi kahjustada tagatud võlakirjade turu usaldusväärsust ja läbipaistvust ning avaldada lõpuks mõju finantsstabiilsusele. |
|
1.4. |
Üldiselt peaks reguleerijate eesmärk lähemas tulevikus olema erandi kaotamine ja tugevate lisakriteeriumide kujundamine tagatud võlakirjade tagatiste kogumi hulka lisatavatele varadele, mis i) ei tugineks sõltumatutel reitingutel, ja ii) oleks piisavalt tugevad, et tagada turu usaldus tagatud võlakirjade vastu, andes samal ajal finantseerimisasutustele piisavalt aega oma vastavate ärimudelite kohandamiseks. Tagasimaksmata emissiooni nominaalväärtuse vähendamist 20 %lt 10 %le vastavalt ettepandud direktiivi I lisa punkti 2 alapunkti c alajaotustele i) ja ii) võib käsitleda positiivse sammuna selles suunas. |
2. Muudatusettepanekud
Teksti redaktsiooni ettepanekud sätete osas, mida EKP soovitab direktiivi eelnõus muuta, on esitatud lisas koos selgitustega.
Frankfurt Maini ääres, 6. august 2010
EKP president
Jean-Claude TRICHET
(1) ELT C 291, 1.12.2009, lk 1.
(2) P7_TA-PROV (2010) 0274.
(3) Vastavalt avatud investeerimisfondidega (UCITS) seotud õigusnormide kooskõlastamist käsitleva 20. detsembri 1985. aasta direktiivi 85/611/EMÜ artikli 22 lõikele 4 (EÜT L 375, 31.12.1985, lk 3).
(4) Vt krediidiasutuste asutamist ja tegevust käsitleva Euroopa Parlamendi ja nõukogu 14. juuni 2006. aasta direktiivi 2006/48/EÜ (uuestisõnastamine) VI lisa punkti 68 kolmas lõik (ELT L 177, 30.6.2006, lk 1).
(5) Vt 31. augusti 2000. aasta suunis EKP/2000/7 eurosüsteemi rahapoliitika instrumentide ja menetluste kohta (EÜT L 310, 11.12.2000, lk 1).
LISA
Muudatusettepanekud
|
Euroopa Parlamendi ettepaneku redaktsioon |
EKP muudatusettepanekud (1) |
||||
|
Muudatus |
|||||
|
VI lisa, punkt 68 alapunkt ii) |
|||||
|
|
||||
|
Selgitus Käesolevas arvamuses nimetatud põhjustel peab EKP probleemiks asjaolu, et tekstist on eemaldatud nõue, mille kohaselt määratud reitinguagentuur peab eelisosakutele andma kõige soodsama krediidihinnangu, sest see võib veelgi kahjustada tagatud võlakirjade turu usaldusväärsust ja läbipaistvust. Sel põhjusel soovitab EKP kõnealune nõue taastada. Siiski peaks lähemas tulevikus olema eesmärgiks kaotada erand ja kujundada kaetud võlakirjade tagatiste kogumisse lisatavatele varadele üksikasjalikud usaldusväärsed lisakriteeriumid, mis i) ei tugineks sõltumatutel reitingutel, ja ii) oleks piisavalt tugevad, et tagada turu usaldus tagatud võlakirjade vastu. Seega tuleks direktiivi tekstist välja jätta viited erandi võimalikule (määramatuks ajaks) pikendamisele. EKP on teadlik sellest, et VI lisa punkti 68 alapunkti i) kohaselt peavad tagatisvarana kasutatavad eelisosakud vastama krediidikvaliteedi astmele 1. See ei vähenda siiski probleemi seoses tekstist välja jäetud nõudega, mille kohaselt määratud reitinguagentuur peab eelisosakutele andma kõige soodsama krediidihinnangu. Selle põhjuseks on, et krediidikvaliteedi astme 1 hinnangu nõue kehtib ainult tagasimaksmata emissiooni nominaalväärtuse 10 % piirmäära puhul, mida kohaldatakse, kui erandit ei anta. Seetõttu märgitakse, et pädevad ametiasutused peavad kindlaks määrama krediidikvaliteedi astmed 1 kuni 6 kooskõlas direktiivi 2006/48/EÜ artikliga 82, mis viitab krediidikvaliteedi puhul teatavale otsustamisvabadusele. EKP käsitleb kõige soodsama krediidihinnangu kategooria mõistet siiski kitsamas tähenduses. Euroopa Parlamendi poolt vastu võetud ettepandud direktiivi redaktsiooni kohaselt võib erandit pikendada kahel tingimusel. Esimese tingimusena ei ole elamu- ja kommertskinnisvaral põhinevad väärtpaberid käibele lastud väljaspool kontsernistruktuuri, mille liige on tagatud võlakirjade emitent. EKP hinnangul võib selle tingimuse täitmist olla praktikas raske kontrollida. Teise tingimuse kohaselt jääb kõnealuseid eelisosakuid toetava esimese kahjukandmise järguga seeria samale kontsernistruktuurile. EKP hinnangul võivad üksused isegi juhul, kui esimese kahjukandmise järguga seeria jääb kontsernile, selle tingimuse täitmisest kõrvale hoida, kasutades turbestrateegiaid. Nimetatud põhjustel ei ole kõnealused tingimused iseenesest EKP arvates piisavad, et õigustada kõnealuste varade arvamist tagatud võlakirjade tagatiste kogumisse. Siiski tunnistab EKP, et kõnealused tingimused pakuvad võlakirjade omanikele teatavat kaitset, eriti kui neid täiendaks ettepandud direktiivi tekstis taastatud osutus eelisosakute puhul nõutavale kõige soodsamale krediidihinnangule. |
|||||
(1) Rõhutatud kiri osutab EKP ettepanekule lisada uus tekst. Läbikriipsutatud kiri osutab EKP väljajätmisettepanekule.
IV Teave
TEAVE EUROOPA LIIDU INSTITUTSIOONIDELT, ORGANITELT JA ASUTUSTELT
Euroopa Komisjon
|
18.8.2010 |
ET |
Euroopa Liidu Teataja |
C 223/5 |
Euro vahetuskurss (1)
17. august 2010
2010/C 223/02
1 euro =
|
|
Valuuta |
Kurss |
|
USD |
USA dollar |
1,2860 |
|
JPY |
Jaapani jeen |
109,66 |
|
DKK |
Taani kroon |
7,4492 |
|
GBP |
Inglise nael |
0,82300 |
|
SEK |
Rootsi kroon |
9,4330 |
|
CHF |
Šveitsi frank |
1,3411 |
|
ISK |
Islandi kroon |
|
|
NOK |
Norra kroon |
7,9065 |
|
BGN |
Bulgaaria lev |
1,9558 |
|
CZK |
Tšehhi kroon |
24,805 |
|
EEK |
Eesti kroon |
15,6466 |
|
HUF |
Ungari forint |
279,50 |
|
LTL |
Leedu litt |
3,4528 |
|
LVL |
Läti latt |
0,7085 |
|
PLN |
Poola zlott |
3,9709 |
|
RON |
Rumeenia leu |
4,2383 |
|
TRY |
Türgi liir |
1,9285 |
|
AUD |
Austraalia dollar |
1,4251 |
|
CAD |
Kanada dollar |
1,3341 |
|
HKD |
Hongkongi dollar |
9,9919 |
|
NZD |
Uus-Meremaa dollar |
1,8122 |
|
SGD |
Singapuri dollar |
1,7424 |
|
KRW |
Korea won |
1 512,72 |
|
ZAR |
Lõuna-Aafrika rand |
9,3355 |
|
CNY |
Hiina jüaan |
8,7346 |
|
HRK |
Horvaatia kuna |
7,2525 |
|
IDR |
Indoneesia ruupia |
11 526,27 |
|
MYR |
Malaisia ringit |
4,0625 |
|
PHP |
Filipiini peeso |
58,055 |
|
RUB |
Vene rubla |
39,1144 |
|
THB |
Tai baht |
40,796 |
|
BRL |
Brasiilia reaal |
2,2499 |
|
MXN |
Mehhiko peeso |
16,2260 |
|
INR |
India ruupia |
59,9500 |
(1) Allikas: EKP avaldatud viitekurss.
|
18.8.2010 |
ET |
Euroopa Liidu Teataja |
C 223/6 |
KOMISJONI OTSUS,
17. august 2010,
millega muudetakse otsust 2007/623/EÜ, millega luuakse halduskoormust käsitlev sõltumatute huvirühmade kõrgetasemeline töörühm
2010/C 223/03
EUROOPA KOMISJON,
võttes arvesse Euroopa Liidu toimimise lepingut
ning arvestades järgmist:
|
(1) |
Otsusega 2007/623/EÜ (1) lõi komisjon kolmeks aastaks halduskoormust käsitleva sõltumatute huvirühmade kõrgetasemelise töörühma (edaspidi „töörühm”). |
|
(2) |
Halduskoormuse vähendamine ja õigusaktide lihtsustamine on komisjoni prioriteedid ning halduskoormuse vähendamise tegevusprogramm Euroopa Liidus tuleb ellu viia aastaks 2012. |
|
(3) |
Sellest lähtuvalt tuleks pikendada ka töörühma ja selle liikmete volitusi. |
|
(4) |
Töörühm peaks jätkama tihedat koostööd nii väliste huvirühmade kui ka komisjoni talitustega ning vahetama korrapäraselt ja struktureeritult arvamusi ja kogemusi asepeasekretäri ja mõju hindamise komitee eesistujaga, |
ON TEINUD JÄRGMISE OTSUSE:
Artikkel 1
Otsust K(2007) 4063 muudetakse järgmiselt:
|
1. |
Artikkel 2 asendatakse järgmisega: „Artikkel 2 Töörühma ülesandeks on anda komisjonile nõu halduskoormuse vähendamise tegevusprogrammi kohta Euroopa Liidus, kus on seatud eesmärgiks 2012. aastaks vähendada ELi õigusaktidest tulenevat ettevõtete halduskoormust 25 % võrra, ning komisjoni tööprogrammis kindlaks määratud lihtsustamisalgatuste kohta. Eelkõige täidab töörühm järgmisi ülesandeid:
Töörühma volitused kehtivad kuni 31. detsembrini 2012.” |
|
2. |
Artikli 3 lõige 1 asendatakse järgmisega: „Artikkel 3 1. Komisjon võib töörühmaga nõu pidada kõikides küsimustes, mis on seotud halduskoormuse vähendamise tegevusprogrammiga Euroopa Liidus ja komisjoni tööprogrammis kindlaks määratud jätkuva lihtsustamisprogrammiga.” |
|
3. |
Artiklit 4 muudetakse järgmiselt: Artikkel 4
|
|
4. |
Artikli 5 lõike 4 teine lause asendatakse järgmisega: „Euroopa Komisjoni peasekretariaat tagab töörühmale sekretariaaditeenused.” |
|
5. |
Artikkel 7 asendatakse järgmisega: „Artikkel 7 Kohaldamine Käesolevat otsust kohaldatakse kuni 31. detsembrini 2012.” |
Artikkel 2
Käesolev otsus jõustub 30. augustil 2010.
Brüssel, 17. august 2010
Komisjoni nimel
president
José Manuel BARROSO
(1) ELT L 253, 28.9.2007, lk 40.
V Teated
KONKURENTSIPOLIITIKA RAKENDAMISEGA SEOTUD MENETLUSED
Euroopa Komisjon
|
18.8.2010 |
ET |
Euroopa Liidu Teataja |
C 223/8 |
RIIGIABI – SLOVEENIA
Riigiabi C 13/10 (ex NN 17/10) – Võimalikud abimeetmed ettevõtjatele Elan d.o.o. ja Elan Marine d.o.o.
Kutse märkuste esitamiseks Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 108 lõike 2 kohaselt
(EMPs kohaldatav tekst)
2010/C 223/04
Käesoleva kokkuvõtte järel autentses keeles esitatud 12. mai 2010. aasta kirjas teatas komisjon Sloveeniale oma otsusest algatada Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 108 lõikega 2 ettenähtud menetlus seoses eespool nimetatud abimeetmetega.
Huvitatud isikud võivad saata oma märkused meetmete kohta, mille suhtes komisjon algatab menetluse, ühe kuu jooksul alates käesoleva kokkuvõtte ja sellele järgneva kirja avaldamisest järgmisel aadressil:
|
European Commission |
|
Directorate-General for Competition |
|
State aid Greffe |
|
Office: J-70, 03/225 |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
|
Faks +32 22961242 |
Märkused edastatakse Sloveeniale. Märkusi esitavad huvitatud isikud võivad kirjalikult taotleda neid käsitlevate andmete konfidentsiaalsust, täpsustades taotluse põhjused.
KOKKUVÕTE
I. MENETLUS
10. juulil 2008 esitati kaebus seoses väidetava abiga Sloveenia ettevõtjale Elan Ski. Komisjon on uurinud väidetavat abimeedet, esitades Sloveeniale mitmeid teabenõudeid. Lisaks sellele on kaebuse esitaja esitanud komisjonile üksikasjaliku teabe.
II. KIRJELDUS
Kõnealuseid abimeetmeid kohaldati suuskade tootmisega tegeleva ettevõtja Elan Ski ja laevade tootmisega tegeleva ettevõtja Elan Marine suhtes. Mõlemad ettevõtjad, kes asuvad piirkonnas, millel on õigus vastavalt Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 107 lõike 3 punktile a saada regionaalabi, kuuluvad täies ulatuses ettevõtjale Elan Skupina, kes omakorda kuulub mitmele riigi omandis olevale ettevõtjale. Ettevõtjal Elan Skupina ja tema mõlemal tütarettevõtjal on aastaid olnud finantsraskusi. Seepärast tegid 2007. ja 2008. aastal riigi omandis olevad Elan Skupina omanikud kaks kapitalisüsti, mille kummagi väärtus oli 10 miljonit EUR. Kogusummast kandis Elan Skupina ligikaudu 11,7 miljonit EUR üle ettevõtjasse Elan Ski. Ülejäänud 8,3 miljonit EUR kanti üle ettevõtjasse Elan Marine.
III. HINNANG
Kõnealused kapitalisüstid võivad endast kujutada riigiabi Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 107 lõike 1 tähenduses. Et meetmeid võtsid riigi omandis olevad ettevõtjad, saab neid seostada Sloveeniaga. Lisaks sellele on võimalik, et meetmetega anti eelis ettevõtjale, kellel puudus tema finantsolukorda arvestades lihtne juurdepääs kapitalile ja laenudele. Kui kõnealuseid meetmeid peetakse riigiabiks, peab komisjon kontrollima, kas selline abi võiks olla Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 107 lõike 2 või 3 kohaselt ühisturuga kokkusobiv. Seni puudub komisjonil piisav teave, et teha otsus kõnealuste meetmete ühisturuga kokkusobivuse kohta.
IV. KOKKUVÕTE
Arvestades nimetatud kaalutlusi on komisjon sunnitud algatama eespool kirjeldatud meetmete suhtes Euroopa Liidu toimimise lepingu artikli 108 lõikes 2 sätestatud ametliku uurimismenetluse.
KIRJA TEKST
„Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po proučitvi informacij o zgoraj navedenih ukrepih, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1).
1. POSTOPEK
|
(1) |
Nemški proizvajalec smuči Völkl je 10. julija 2008 vložil pritožbo v zvezi s pomočjo, ki jo je Republika Slovenija domnevno dodelila družbi Elan d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Ski), slovenskemu proizvajalcu smuči. |
|
(2) |
Od takrat je Komisija slovenskim organom poslala več zahtev za informacije, na katere so se slovenski organi odzvali 14. oktobra 2008, 30. januarja 2010 in 22. februarja 2010. Komisija je novembra 2009 poslala zahtevo za informacije tudi pritožniku, na katero je ta odgovoril 5. marca 2010. |
2. UPRAVIČENCI
2.1 Elan Ski
|
(3) |
Elan Ski je družba z omejeno odgovornostjo, dejavna na področju proizvodnje smučarske opreme. Sedež ima v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Vsa območja Slovenije so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2). Družba Elan Ski je leta 2007 zaposlovala približno 750 ljudi, zdi pa se, da se je število zaposlenih od takrat precej zmanjšalo. |
|
(4) |
Družba Elan Ski ima trenutno približno 9-odstotni delež na svetovnem trgu smuči. Sodi med šest največjih proizvajalcev smuči. Smuči v celoti proizvaja v Begunjah, sedež tovarne desk za deskanje na snegu pa je v Avstriji, kjer je letno proizvedenih 200 000 desk za deskanje na snegu, od katerih se jih le desetina proda z znamko Elan. Večina smuči se izvozi v Nemčijo in druge države EU, ZDA, Kanado in na Japonsko. Proizvodi družbe Elan Ski se tržijo v 46 državah po vsem svetu (3). |
|
(5) |
Družba Elan Ski je bila v državni lasti od leta 1940 do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1990 je bilo podjetje Elan Ski v stečaju in je bilo prodano upnikom. Leta 1991 je podjetje Elan Ski postalo delniška družba, ki je bila leta 1992 prodana novi lastnici, hrvaški Privredni banki Zagreb. Na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je družba Elan Ski spet znašla v krizi, leta 2000 pa jo je kupila Slovenska razvojna družba, delniška družba v 100-odstotni državni lasti, ki je bila ustanovljena za sanacijo in prestrukturiranje podjetij, prenos lastništva podjetij in financiranje dolgoročnih investicij. |
|
(6) |
Družba Elan Ski, ki je bila takrat družba z omejeno odgovornostjo, je bila potem prodana skupini Skimar (sedaj: Elan Skupina d.o.o., v nadaljnjem besedilu: Elan Skupina), ki je od takrat matična družba družbe Elan Ski. Družba Elan Ski je od leta 2006 zasebna družba z omejeno odgovornostjo. |
2.2 Elan Marine
|
(7) |
Elan Marine d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Marine) je družba z omejeno odgovornostjo, od leta 1949 dejavna na področju proizvodnje morskih plovil. Kot družba Elan Ski ima tudi družba Elan Marine sedež v Begunjah na Gorenjskem, v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Družba Elan Marine je leta 2007 zaposlovala približno 420 ljudi, število zaposlenih pa se je od takrat zmanjšalo. |
2.3 Elan Skupina
|
(8) |
Obe družbi, Elan Ski in Elan Marine, sta bili 15. februarja 2010 v 100-odstotni lasti družbe Elan Skupina. Holding ima še dve drugi hčerinski družbi, in sicer družbo Elan Inventa d.o.o. (servisni oddelek) in družbo Marine Nova d.o.o. |
|
(9) |
Družba Elan Skupina je 31. decembra 2007 zaposlovala približno 1 200 ljudi (trenutno zaposluje približno 800 ljudi). |
|
(10) |
Delničarji družbe Elan Skupina so večinoma v državni lasti. Lastniška struktura družbe Elan Skupina je bila januarja 2009 naslednja:
Razpredelnica 1: Lastniška struktura januarja 2009
|
|
(11) |
Do aprila 2008 je bila delničar družbe Elan Skupina tudi zasebna družba KD Kapital, finančna družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: KD Kapital). Razpredelnica 2: Lastniška struktura ob različnih datumih
|
3. OPIS UKREPOV
3.1 Dokapitalizacija leta 2007 (Ukrep 1)
|
(12) |
Kot bo opisano v nadaljevanju, so se družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi leta 2007 soočale s težavami, banke upnice pa so zahtevale povečanje kapitala kot pogoj za nadaljnje financiranje. |
|
(13) |
Kapitalska družba se je 19. decembra 2006 odločila za dokapitalizacijo družbe Elan Skupina, zaradi česar so delničarji družbe Elan Skupina29. januarja 2007 podpisali ‚pismo o nameri‘ dokapitalizacije družbe v višini 10,225 milijona EUR. Vendar pa so delničarji 4. oktobra 2007 soglašali le s povečanjem kapitala. Vzrok zamude je bilo začetno nasprotovanje povečanju kapitala s strani družbe KD Kapital, takrat edinega zasebnega delničarja družbe Elan Skupina, zlasti zato, ker je nameravala Kapitalska družba imenovati nove člane v nadzorni odbor družbe Elan Skupina. Družba KD Kapital je imela v lasti 16,83 % delnic družbe Elan Skupina. Po poročanju medijev je družbo KD Kapital vznemiril poskus vplivanja slovenskih državnih organov na poslovne odločitve družbe Elan Skupina prek Kapitalske družbe (4). |
|
(14) |
Družba KD Kapital je končno soglašala s povečanjem kapitala v višini 10,225 milijona EUR v zameno za možnost prodaje delnic, ki jo je družba izkoristila marca 2008, z učinkom od aprila 2008. Kapitalska družba je kupila delnice družbe KD Kapital in tako povečala svoj delež v družbi Elan Skupina z 41 % na 57 % (10 % delnic je bilo takrat v lasti družbe KAD-PPS). |
|
(15) |
Vpis delničarjev je bil izveden 15. novembra 2007 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. Od 10,225 milijona EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,8 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,425 milijona EUR. |
3.2 Dokapitalizacija leta 2008 (Ukrep 2)
|
(16) |
Junija/julija 2008 je uprava družbe Elan Skupina delničarje zaprosila za novo dokapitalizacijo v višini 25 milijonov EUR, in sicer za kritje nelikvidnosti v višini 14 milijonov EUR, za kritje izgub družbe Elan Skupina v višini 6,1 milijona EUR in za kapital za prestrukturiranje v višini 5 milijonov EUR. Poleg tega je morala družba Elan Skupina reprogramirati svoje dolgove do konca leta 2008. Dolgoročni načrt za družbo Elan Skupina je bil pripravljen junija 2008, 8. avgusta 2008 pa mu je sledil načrt okrevanja. Oba načrta sta vsebovala podobno finančno napoved za skupino in smučarski oziroma zimski del do leta 2012. V skladu z napovedjo bi začeli skupina oziroma družba Elan Ski ustvarjati dobiček od leta 2010 naprej. Družba Elan Marine bi začela ustvarjati dobiček od leta 2011. Oba načrta je pripravila skupina sama in ne neodvisni zunanji svetovalci. |
|
(17) |
Delničarji so menili, da so načrti neustrezni. Zato so 28. avgusta 2008 soglašali le z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov EUR. Podlaga za povečanje kapitala je bil sporazum o reprogramiranju dolgov med družbo Elan Skupina in njenimi upniki do konca leta 2008. Vpis delničarjev je bil izveden 8. septembra 2008 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. |
|
(18) |
Od 10 milijonov EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,924 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,076 milijona EUR. |
|
(19) |
V skladu z informacijami, ki so jih zagotovili slovenski organi, v zadevnem obdobju ni bilo dodatnih povečanj kapitala skupine Elan Skupina. |
4. OCENA
|
(20) |
Šteje se, da sta morebitni upravičenki ukrepov družbi Elan Ski in Elan Marine. Dokapitalizirana je bila sicer družba Elan Skupina, vendar pa je ta družba dala sredstva družbi Elan Ski oziroma družbi Elan Marine (glej točki (15) in (18)). Zato sta ta dva subjekta morebitna upravičenca navedenih ukrepov. Komisija bo zato proučila, ali sta subjekta prejela državno pomoč v smislu člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej točko 4.2 v nadaljevanju), in če sta jo, ali bi takšna pomoč lahko bila združljiva z notranjim trgom (glej točko 4.3 v nadaljevanju). V ta namen je treba določiti, od kdaj je morebitni upravičenki treba šteti za podjetji v težavah (glej točko 4.1 v nadaljevanju). |
4.1 Podjetje v težavah
|
(21) |
V skladu s točko 10 smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) se podjetje lahko šteje za podjetje v težavah, če ni zmožno preprečiti izgub, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja. Točka 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje določa posebne okoliščine, v katerih se lahko za podjetje šteje, da je v težavah. |
|
(22) |
V tej fazi se šteje, da družbi Elan Ski oziroma Elan Marine ne izpolnjujeta meril točke 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Čeprav se je obseg kapitala obeh družb v letih od 2006 do 2008 (6) zelo zmanjšal, se zdi da so obstajale zadostne rezerve za kritje izgub. |
|
(23) |
Vendar pa v skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje ‚podjetje lahko velja za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin, določenih v točki 10, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah (…). V vsakem primeru pa je podjetje v težavah upravičeno le takrat, ko lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov ne more opomoči‘. |
|
(24) |
Komisija meni, da se za merila iz točke 11 zdi, da jih družbi Elan Ski in Elan Marine dejansko izpolnjujeta. Družba Elan Ski je med letoma 2006 in 2008 (7) ustvarila znatno izgubo, družba Elan Marine je znatno izgubo ustvarila leta 2007 in 2008 (8), oba subjekta pa sta od leta 2005 beležila tudi podatke o vedno manjšem prometu (9). Poleg tega so težke razmere za vso skupino (10) (ki naj bi ji na podlagi dopisa uprave družbe Elan Skupina leta 2008 brez dokapitalizacije grozil stečaj) skupini preprečile, da bi subjektoma finančno pomagala z lastnimi sredstvi. To kaže na to, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine vsaj leta 2007 in 2008 izpolnjevali merila iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. Tako se lahko družbi Elan Ski in Elan Marine štejeta za podjetji v težavah vsaj leta 2007 in 2008. |
4.2 Obstoj državne pomoči
|
(25) |
Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. |
4.2.1 Državna sredstva in odgovornost države
|
(26) |
Da ukrep šteje za državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in zanj mora odgovarjati država. Poleg organov javne uprave lahko državno pomoč dodelijo tudi javna podjetja. Vendar pa je treba v zvezi s tem ugotoviti, ali javno podjetje glede določenega ukrepa deluje kot ‚država‘, in sicer, če ima država glede zadevnega ukrepa dejansko prevladujoč vpliv v tem podjetju. To pomeni, da so državna sredstva tista sredstva, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom ali, z drugimi besedami, z njimi razpolaga država (11). |
|
(27) |
Kar zadeva Kapitalsko družbo, ki je bila glavna delničarka družbe Elan Skupina v času dokapitalizacij, slovenski državni organi menijo, da Kapitalska družba niti neposredno niti posredno ne uporablja proračunskih sredstev. Utemeljujejo, da se družba financira izključno iz dividend, plačil obresti in drugih prihodkov iz naložbenih in poslovnih dejavnosti. Poleg tega Kapitalske družbe ni mogoče opredeliti kot pravne osebe javnega prava. |
|
(28) |
Vendar pa se zdi, da je Kapitalska družba pod nadzorom države in jo je treba šteti za javno podjetje v smislu člena 2(b) direktive o preglednosti (12). Republika Slovenija je lastnica 100 % vpisanega kapitala Kapitalske družbe in obvladuje večino glasov. Slovenska vlada imenuje vse člane skupščine Kapitalske družbe in njenega nadzornega odbora. Predstavniki slovenske vlade so vabljeni na seje skupščine in nadzornega odbora. Upravni odbor imenuje skupščina, nadzoruje pa ga nadzorni odbor. Zato Komisija predhodno domneva, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. |
|
(29) |
Kar zadeva ostale delničarje družbe Elan Skupina, ki so sodelovali pri dokapitalizaciji, se v tej fazi zdi, da so družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav tesno povezane z Republiko Slovenijo. Dejansko sta družbi DSU in KAD-PPS v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. V drugih dveh družbah, tj. družbi Triglav Naložbe in družbi Zavarovalnica Triglav, se zdi, da ima država v lasti vsaj večino delnic (prek drugih družb). Slovenski državni organi pa o strukturi družb niso zagotovili podrobnih informacij. V tej fazi Komisija dvomi, da za ukrepe teh družb ni odgovorna Republika Slovenija. |
|
(30) |
Zato Komisija predhodno sklepa, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij se tudi glede ukrepov, ki so jih podprle družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav, zdi, da se financirajo iz državnih sredstev in zanje odgovarja država, kar se bo preverilo v formalnem postopku preiskave. |
4.2.2 Prednost
|
(31) |
V skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba proučiti, ali pogoji posega dajejo gospodarsko prednost upravičencu, ki je ta v normalnih tržnih pogojih ne bi mogel dobiti. |
|
(32) |
Najprej je treba preveriti, ali je Republika Slovenija pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina delovala kot oseba zasebnega prava, saj je po poročanju slovenskih državnih organov vsaj Kapitalska družba kot takšna sodelovala z drugimi delničarji družbe pri sprejemanju ukrepov.
|
|
(33) |
Nadalje je treba upoštevati, da bi zasebni vlagatelj na trgu poskusil povečati donos iz svojih sredstev v skladu z okoliščinami in svojimi interesi, in sicer celo v primeru naložb v podjetje, katerega delničar je že (13). S stališča zasebnega vlagatelja na trgu obstaja vrsta drugih kazalcev, ki zbujajo dvom v naložbe družbe Elan Skupina in s tem družbe Elan Ski oziroma družbe Elan Marine.
|
|
(34) |
Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko večinski delničar, ki vpiše potrebni kapital za zagotovitev preživetja podjetja, ki se začasno sooča s težavami, a je sposobno ponovno doseči dobiček, po možnosti po reorganizaciji, šteje za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki namerava zavarovati svojo preteklo naložbo (14). V tej fazi ni mogoče spregledati, da to velja za dokapitalizaciji v družbi Elan Skupina oziroma njenih hčerinskih družbah, čeprav dvom ostaja, saj naj bi bili vsi trije subjekti v težavah že več let. |
|
(35) |
Zato Komisija dvomi, da sta bila ukrepa izvedena v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Poleg tega sta bili dokapitalizacij deležni le dve določeni družbi, kar pomeni, da sta bili selektivni. Komisija zato meni, da sta ukrepa pomenila selektivno prednost za upravičenki. |
4.2.3 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
|
(36) |
Komisija meni, da sta ukrepa slovenskih državnih organov v korist družb Elan Ski in Elan Marine verjetno izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami z zagotavljanjem prednosti pred drugimi konkurenti, ki takšne pomoči niso prejeli. Države članice med seboj vsekakor trgujejo na področjih smučarske opreme in morskih plovil, na katerih delujeta upravičenki. |
4.2.4 Sklepna ugotovitev glede obstoja državne pomoči
|
(37) |
Komisija na podlagi navedenih argumentov na tej stopnji meni, da sta zadevna ukrepa lahko vsebovala državno pomoč za družbi Elan Ski in Elan Marine v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
4.3 Združljivost pomoči
|
(38) |
Ukrepi državne pomoči se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi izjem iz člena 107(2) in 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
|
(39) |
Zaenkrat slovenski državni organi še niso zagotovili informacij o združljivosti ukrepov, saj so menili, da ukrepa nista pomenila državne pomoči. Ker pa sta bila zadevna ukrepa izvedena v korist podjetij v težavah, je Komisija predhodno ocenila njuno združljivost na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje. Poleg tega je presojala, ali bi lahko bila ukrepa združljiva z notranjim trgom kot regionalna pomoč. Komisija zaenkrat glede združljivosti na kateri koli drugi podlagi nima nobenih dokazov. |
4.3.1 Smernice za reševanje in prestrukturiranje
|
(40) |
Na podlagi teh smernic so do pomoči upravičena le podjetja v težavah. Kot je bilo opisano zgoraj, se lahko družba Elan Ski in družba Elan Marine v času dokapitalizacij štejeta za podjetji v težavah. Načeloma podjetje, ki pripada večji poslovni skupini, običajno ni upravičeno do pomoči, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama (točka 13 smernic za reševanje in prestrukturiranje). Ker je bila v času sprejetja ukrepov (opisano zgoraj) v težavah tudi matična družba družb Elan Ski in Elan Marine, in sicer družba Elan Skupina, Komisija šteje pogoje točke 13 za izpolnjene. Zdi se, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine upravičeni do pomoči za reševanje in prestrukturiranje. |
|
(41) |
V skladu s točko 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje, je lahko pomoč za reševanje le v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil. Zato se zadevni dokapitalizaciji ne moreta šteti za pomoč za reševanje. |
|
(42) |
Glede pomoči za prestrukturiranje smernice za reševanje in prestrukturiranje (v točki 31 in naslednjih) zahtevajo predložitev trdnega načrta za prestrukturiranje, ki omogoča obnovo sposobnosti preživetja podjetja. Pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno vsoto. V zvezi s tem mora upravičenec prispevati lastna sredstva za plačilo stroškov prestrukturiranja. Poleg tega smernice za reševanje in prestrukturiranje v izogib neupravičenim izkrivljanjem konkurence določajo izravnalne ukrepe. |
|
(43) |
V tej fazi se zdi, da navedeni pogoji glede zadevnih ukrepov niso izpolnjeni.
|
|
(44) |
Upoštevati je treba tudi, da mora biti pomoč za reševanje in prestrukturiranje usklajena z načelom o enkratni pomoči (‚enkrat in zadnjič‘), kot je določeno v točki 72 in naslednjih točkah smernic za reševanje in prestrukturiranje, in sicer, da se nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ne sme dodeliti, če je bila pomoč za reševanje ali prestrukturiranje dodeljena že prej. Ni jasno, ali so družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi Elan Ski in Elan Marine že izkoristile pomoč za reševanje ali prestrukturiranje. |
|
(45) |
Na podlagi navedenega Komisija dvomi, da bi lahko bila ukrepa združljiva s pomočjo za prestrukturiranje. |
4.3.2 Regionalna pomoč
|
(46) |
Kot je že bilo navedeno, imata družbi Elan Ski in Elan Marine sedež v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaenkrat ni jasno, ali se lahko dokapitalizaciji štejeta za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom, saj se zdi, da sta bili obe upravičenki v času dodelitve pomoči v težavah, in zato nista upravičeni do regionalne pomoči. |
|
(47) |
Zato Komisija po prvi proučitvi zadeve dvomi, da bi se lahko ukrepa štela za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom. |
5. SKLEPNA UGOTOVITEV
|
(48) |
Komisija se je na podlagi navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zadevnima ukrepoma. |
Odločitev
Glede na zgoraj navedeno in v skladu s postopkom iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija poziva Slovenijo, da predloži svoje pripombe in zagotovi vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni pomoči, v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa. Informacije morajo zlasti vsebovati:
informacije glede družb DSU, Triglav naložbe oziroma Zavarovalnica Triglav:
|
— |
prosimo, zagotovite informacije, kakšen odstotni delež družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav je v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Če obstajajo tudi drugi delničarji navedenih družb, prosimo, zagotovite informacije o tem, ali so v neposrednem ali posrednem lastništvu Republike Slovenije, |
|
— |
prosimo, na kratko opišite način sprejemanja odločitev v družbah DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav ter razloge, ki jih morata upravni in nadzorni odbor upoštevati pri sprejetju posamezne odločitve, |
|
— |
prosimo, predložite odločitve upravnega in nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav o dveh dokapitalizacijah družbe Elan Skupina (takrat družbe Skimar) in zapisnike sej, na katerih so bile navedene odločitve sprejete, |
|
— |
prosimo, opišite, kdo je odgovoren za imenovanje nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav. Poleg tega, prosimo, predložite seznam članov nadzornega odbora in seznam njihovih položajev v slovenskih organih javne uprave; |
informacije glede nakupa delnic družbe KD Kapital v družbi Elan Skupina s strani Kapitalske družbe:
|
— |
prosimo, zagotovite informacije o ceni, ki jo je Kapitalska družba plačala družbi KD Kapital za njen 16,83-odstotni delež v družbi Skimar aprila 2008, in kopijo pogodbe o možnosti prodaje delnic, |
|
— |
poleg tega, prosimo, zagotovite zapisnik 116. seje nadzornega odbora Kapitalske družbe, na kateri je bil dosežen sporazum o sklenitvi pogodbe o možnosti prodaje delnic med Kapitalsko družbo in družbo KD Kapital. |
Komisija poziva slovenske državne organe, da takoj posredujejo izvod tega dopisa morebitnemu prejemniku pomoči.
Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko od prejemnika izterja vsa nezakonita pomoč.
Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Obvestila bo tudi vse zainteresirane stranke v državah članicah Efte, ki so podpisnice sporazuma EGP, z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije, z izvodom tega dopisa pa bo obvestila tudi nadzorni organ Efte. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.”
(1) Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tej odločitvi je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člen 87 oziroma 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.
(2) Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013, UL C 54, 4.3.2006, str. 13.
(3) Informacije s slovenske vladne spletne strani: http://www.slovenia.si/
(4) Kleine Zeitung, 23. avgusta 2007, ‚Elan rutscht immer tiefer in die roten Zahlen‘ (Elan še naprej drsi v rdeče številke).
(5) Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2), podaljšane s Sporočilom Komisije o podaljšanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 156, 9.7.2009, str. 3).
(6) Elan Ski: kapital 31.12.2006: 36,5 milijona EUR; 31.12.2007: 25,3 milijona EUR; 31.12.2008: 24,1 milijona EUR; Elan Marine: kapital 31.12.2006: 5,6 milijona EUR; 31.12.2007: 5,3 milijona EUR; 31.12.2008: 3,6 milijona EUR.
(7) Neto izguba leta 2006: 0,472 milijona EUR; 2007: 6,674 milijona EUR; 2008: 12,971 milijona EUR.
(8) Neto dobiček leta 2006: 1,2 milijona EUR; neto izguba leta 2007: 0,305 milijona EUR; 2008: 10,214 milijona EUR.
(9) Elan Ski: promet leta 2005: 66 milijonov EUR; 2006: 48 milijonov EUR; 2007: 40 milijonov EUR; 2008: 38 milijonov EUR; 2009: 36 milijonov EUR; Elan Marine: promet leta 2006: 31,8 milijona EUR; 2007: 38,6 milijona EUR; 2008: 25,9 milijona EUR.
(10) Poleg dveh morebitnih upravičenk je imela izgubo tudi njuna materinska družba Elan Skupina, in sicer 8,4 milijona EUR leta 2007 in 12 milijonov EUR leta 2008. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij je bila ta izguba posledica slabega poslovanja družbe Elan Ski.
(11) Zadeva C-482/99, Francoska republika proti Komisiji (Stardust Marine), Recueil 2002, str. I-4397.
(12) Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).
(13) Zadeva T-228/99, WestLB proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-435.
(14) Glej zadevo C-303/88, Italijanska republika proti Komisiji – državna pomoč podjetjem na področju tekstila in oblačil (ENI Lanerossi), Recueil 1991, str. I-1433.
|
18.8.2010 |
ET |
Euroopa Liidu Teataja |
C 223/15 |
Ühendkuningriigi valitsuse teatis, milles käsitletakse Euroopa Parlamendi ja nõukogu 30. mai 1994. aasta direktiivi 94/22/EÜ süsivesinike geoloogilise luure, uurimise ja tootmise lubade andmis- ning kasutamistingimuste kohta
(EMPs kohaldatav tekst)
2010/C 223/05
Ühendkuningriigi teatis litsentsivooruvälise avameretsooni 103/1 litsentsi pakkumise kohta
Energeetika ja kliimamuutuste ministeerium
The Petroleum Act 1998
Avameretootmise litsentsi saamise võimalus
|
1. |
Energeetika- ja kliimamuutuse minister kutsub huvitatud isikuid üles taotlema Ühendkuningriigi mandrilava tsoonis 103/1 tegutsemise jaoks avameretootmise litsentsi. |
|
2. |
Nimetatud tsoon on näidatud kaardil, mis on antud hoiule energeetika- ja kliimamuutuse ministeeriumi (Department for Energy and Climate Change, DECC), kus seda saab eelneva kokkuleppe korral (Tel +44 3000686042) vaadata käesoleva teatise kehtivusaja jooksul esmaspäevast reedeni kl 9.15–16.45. |
|
3. |
Pakkumise kõik üksikasjad, kaasa arvatud pakutavat piirkonda käsitlev kaart, suunised litsentside kohta, tingimused, mida kõnealused litsentsid sisaldavad, ja taotluse esitamise suunised on kättesaadavad energeetika arenduse ameti (Energy Development Unit, EDU) veebisaidil (vt lõpus). |
|
4. |
Kõiki taotlusi hinnatakse vastavalt määruse The Hydrocarbons Licensing Directive Regulations 1995 (S.I. 1995 nr 1434) tingimustele ning pidades silmas keskkonnaalastest kaalutlustest lähtuvat kiire, põhjaliku, tõhusa ja kindla uuringu jätkuvat vajadust, et selgitada välja Ühendkuningriigi nafta- ja gaasivarud. |
Taotlused
|
5. |
Vastu võetakse üksnes traditsioonilisi litsentsitaotlusi. Taotlusi hinnatakse järgmiste kriteeriumide alusel:
|
|
6. |
Käitaja, kelle kohta teatav taotlejate rühm esitab käitajaks määramise taotluse (samuti iga üksinda luba taotlev ettevõtja) peab esitama tõendi oma üldise keskkonnapoliitika kohta seoses merealadel läbiviidava litsentsitud tegevusega. |
|
7. |
Minister ei anna litsentsi, kui ta ei ole samaaegselt valmis heaks kiitma taotleja valikut käitaja osas. Enne käitaja heakskiitmist peab minister olema veendunud, et kandidaat on seoses puurimistegevuse kavandamise ja haldamisega pädev järgmistes küsimustes: töötajate arv, nende kogemus ja koolitus, kavandatavad menetlused ja meetodid, juhtimisstruktuur, töövõtjatega suhtlemine ja ettevõtte üldine strateegia. Pakutud käitaja kaalumisel võtab minister arvesse nii taotluses esitatud uut teavet kui ka kandidaadi minevikku käitajana Ühendkuningriigis ja mujal. |
Nõustamine
|
8. |
Kõnealuse pakkumise täiendavad üksikasjad eespool nimetatu kohta on kättesaadavad energeetika arenduse ameti (EDU) veebisaidil http://www.og.decc.gov.uk/ |
Litsentsid
|
9. |
Kui minister pakub käesoleva pakkumiskutse alusel litsentsi, tehakse pakkumine kaheteistkümne kuu jooksul alates käesoleva teatise avaldamise kuupäevast juhul, kui konkreetse tsooni puhul ei ole nõutud keskkonnamõju hindamist (vt allpool punkt 12). |
|
10. |
Minister ei vastuta kulutuste eest, mida taotluse esitaja kannab kõnealust taotlust ette valmistades või esitades. |
Keskkonnamõju hindamine
|
11. |
Minister on lisaks muudele aladele hinnanud ka pakutavat ala hõlmavat strateegilist keskkonnamõju nende tingimuste alusel, mis on sätestatud direktiivis 2001/42/EÜ teatavate kavade ja programmide keskkonnamõju hindamise kohta. Keskkonnamõju strateegilise hindamise järeldused on kättesaadavad energeetika- ja kliimamuutuse ministeeriumi avamereenergeetika sektori keskkonnamõju strateegilise hindamise veebisaidil http://www.offshore-sea.org.uk/consultations/Offshore_Energy_SEA/index.php |
|
12. |
Käesoleva pakkumise alusel antakse litsentse vaid siis, kui: a) litsentsi alusel lubatavad tegevused ei avalda märkimisväärset mõju erihoiualale („SAC”) või erikaitsealale („SPA”) või b) kui loodusdirektiivi kohaselt teostatud hindamise tulemusel selgub, et litsentsi alusel lubatavate tegevustega ei kaasne sellistele erihoiualadele või erikaitsealadele kahjulikku mõju, või c) kui tegevusi hinnatakse selliste kahjulike mõjude võimaliku põhjustajana, siis kui i) litsentsi andmiseks on mõjuvaid põhjusi tähtsate avalike huvide seisukohast, ii) võetakse vajalikud asendusmeetmed ning iii) kui ei ole alternatiivseid lahendusi. |
|
13. |
Litsentsi andmise eest vastutav ametiasutus: Energy Development Unit (EDU), Department for Energy and Climate Change, 3 Whitehall Place, London, SW1A 2AW, UNITED KINGDOM (Tel +44 3000686042, Faks +44 3000685129). Energy Development Unit (EDU) veebisait http://www.og.decc.gov.uk/ |