EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0537

Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES Besedilo velja za EGP

OJ L 158, 27.5.2014, p. 77–112 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 09/01/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/537/oj

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 158/77


UREDBA (EU) št. 537/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja so v skladu z zakonom pooblaščeni za izvajanje obveznih revizij subjektov javnega interesa, namen teh revizij pa je zagotoviti večje zaupanje javnosti v letne in konsolidirane računovodske izkaze teh subjektov. Funkcija obvezne revizije zaradi zastopanja javnega interesa pomeni, da se na kakovost dela zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zanaša široka skupnost oseb in ustanov. Visoka kakovost revizije prispeva k pravilnemu delovanju trgov z izboljšanjem integritete in učinkovitosti računovodskih izkazov. Zato zakoniti revizorji izpolnjujejo zelo pomembno družbeno vlogo.

(2)

V zakonodaji Unije je določeno, da mora računovodske izkaze, ki zajemajo letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze kreditnih institucij, zavarovalnic, izdajateljev vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na organiziranem trgu, plačilnih institucij, kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucij za izdajo elektronskega denarja in alternativnih investicijskih revidirati ena ali več oseb, ki so pooblaščene za izvajanje takšnih revizij v skladu s pravom Unije; in sicer: člen 1(1) Direktive Sveta 86/635/EGS (3), člen 1(1) Direktive Sveta 91/674/EGS (4), člen 4(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), člen 15(2) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), člen 73 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), člen 3(1) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter člen 22(3) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9). Poleg tega je v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in (10) tudi določeno, da je treba revidirati letne računovodske izkaze investicijskih podjetij, če se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(3)

Pogoji za podelitev dovoljenj osebam, odgovornim za izvajanje obvezne revizije, in minimalne zahteve za izvajanje takšnih obveznih revizij, so določeni v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(4)

Komisija je 13. oktobra 2010 objavila zeleno knjigo z naslovom „Revizijska politika: kaj smo se naučili iz krize“, s katero je v okviru splošne regulativne reforme finančnega trga začela obsežno javno posvetovanje o vlogi in obsegu revizije ter o krepitvi funkcije revizije, ki bi lahko prispevala k večji finančni stabilnosti. To javno posvetovanje je pokazalo, da bi bilo mogoče pravila iz Direktive 2006/43/ES v zvezi z izvajanjem obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa izboljšati. Evropski parlament je 13. septembra 2011 izdal samoiniciativno poročilo o zeleni knjigi. Poleg tega je Evropski ekonomsko-socialni odbor poročilo o zadevni zeleni knjigi sprejel 16. junija 2011.

(5)

Določiti je treba podrobna pravila, da bi zagotovili primerno kakovost obveznih revizij subjektov javnega interesa ter da jih izvajajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja v skladu s strogimi zahtevami. S skupnim regulativnim pristopom bi morali izboljšati integriteto, neodvisnost, nepristranskost, odgovornost, preglednost in zanesljivost zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, kar bi prispevalo h kakovosti obveznih revizij v Uniji in k nemotenemu delovanju notranjega trga, in hkrati zagotovilo visoko raven zaščite potrošnikov in vlagateljev. S pripravo posebnega akta za subjekte javnega interesa bi morala biti zagotovljena tudi celostna usklajenost in enotna uporaba pravil, to pa bi prispevalo k učinkovitejšemu delovanju notranjega trga. Te stroge zahteve bi bilo treba uporabljati za zakonite revizorje in revizijska podjetja samo, kadar izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

(6)

Za obvezne revizije zadrug in hranilnic je v nekaterih državah članicah značilen sistem, ki ne dovoljuje, da bi prosto izbrale zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje. Za izvedbo obvezne revizije je pristojno združenje revizorjev, ki mu zadruga ali hranilnica pripada. Taka združenja revizorjev delujejo na neprofitni podlagi brez profitnih interesov, kar je posledica njihove pravne narave. Poleg tega organizacijske enote teh revizijskih združenj niso povezane s skupnim ekonomskim interesom, kar bi lahko ogrožalo njihovo neodvisnost. Zato bi države članice morale imeti možnost izločiti zadruge, kot so opredeljene v točki 14 člena 2 Direktive 2006/43/ES, hranilnice in podobne subjekte, kot so opredeljeni v členu 45 Direktive 86/635/EGS, ali njihove podružnice ali pravne naslednike na podlagi te uredbe, če so izpolnjena načela o neodvisnosti iz Direktive 2006/43/ES.

(7)

Neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja lahko ogrozita višina plačil, prejetih od enega revidiranega subjekta, in njihova struktura. Zato je treba zagotoviti, da plačila za revizijske storitve niso odvisna od kakršnih koli pogojev in da se vzpostavi poseben postopek, ki vključuje revizijsko komisijo, za zagotovitev kakovosti revizij, kadar so plačila za revizijske storitve za eno stranko, vključno z njenimi hčerinskimi podjetji, znatna. Če zakoniti revizor ali revizijsko podjetje postane prekomerno odvisen od ene stranke, bi morala revizijska komisija na podlagi utemeljenih razlogov odločiti, ali zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko še naprej izvaja obvezno revizijo. Pri takšni odločitvi bi morala med drugim upoštevati nevarnosti za neodvisnost in posledice takšnih odločitev.

(8)

Zakoniti revizorji, revizijska podjetja ali člani njihovih mrež lahko z opravljanjem nekaterih storitev, ki niso obvezne revizije (nerevizijske storitve), za revidirane subjekte ogrozijo svojo neodvisnost. Torej bi bilo treba prepovedati opravljanje nekaterih nerevizijskih storitev, kot so storitve, povezane s posebnimi obdavčitvami, ter posvetovalne in svetovalne storitve za revidirane subjekte ter njihova nadrejena in podrejena podjetja v Uniji. Storitve, ki vključujejo kakšno koli funkcijo pri upravljanju ali odločanju revidiranega subjekta, bi lahko vključevale upravljanje obratnih sredstev, zagotavljanje finančnih informacij, optimizacijo poslovnega procesa, gotovinsko poslovanje, določanje transfernih cen, zagotavljanje učinkovitosti dobavne verige in podobno. Storitve, ki so povezane s financiranjem, strukturo in razdelitvijo kapitala ter naložbeno strategijo revidiranega subjekta, bi bilo treba prepovedati, razen storitev, kot so storitve na področju skrbnega pregleda poslovanja, izdajanje patronatskih izjav o prospektih, ki jih izdaja revidirani subjekt, in drugih zavarovalniških storitev.

(9)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da se odločijo, ali bodo odobrile zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem opravljanje določenih nebistvenih davčnih storitev in storitev vrednotenja, če take storitve nimajo neposrednega učinka, ločeno ali skupaj, na revidirane računovodske izkaze. Če takšne storitve vključujejo agresivno davčno načrtovanje, jih ne bi smeli obravnavati kot nebistvene. Zato zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne bi smelo zagotavljati takšnih storitev za revidirani subjekt. Zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju bi moralo biti omogočeno, da zagotavlja nerevizijske storitve, ki niso prepovedane s to uredbo, če to vnaprej odobri revizijska komisija ter če sta se zakoniti revizor ali revizijsko podjetje sama prepričala, da nudenje teh storitev ne predstavlja grožnje za neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki je z zaščitnimi ukrepi ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

(10)

Da bi preprečili nasprotje interesov, je pomembno, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred sprejetjem posla obvezne revizije subjekta javnega interesa ali njegovim nadaljevanjem oceni, ali so izpolnjene zahteve glede neodvisnosti in zlasti ali je ogrožena neodvisnost zaradi razmerja z navedenim subjektom. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje bi morala vsako leto revizijski komisiji revidiranega subjekta potrditi svojo neodvisnost ter s to komisijo razpravljati o kakršnih koli nevarnostih za svojo neodvisnost in uporabljenih zaščitnih ukrepih za ublažitev navedenih nevarnosti.

(11)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) bi morala urejati obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe, in taka obdelava osebnih podatkov bi morala biti pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih določijo države članice. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala spoštovati pravila o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES.

(12)

K visoki kakovosti revizij bi morali prispevati z zanesljivim ocenjevanjem kakovosti posla, izvedenim v okviru vsake obvezne revizije. Zato zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne bi smela izdati svojega revizijskega poročila, dokler ni zaključeno takšno ocenjevanje kakovosti posla.

(13)

Rezultate obvezne revizije subjekta javnega interesa bi bilo treba zainteresiranim stranem predložiti v revizijskem poročilu. Da bi povečali zaupanje zainteresiranih strani v računovodske izkaze revidiranega subjekta, je zlasti pomembno, da je revizijsko poročilo dobro zasnovano in trdno utemeljeno. Poleg informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 28 Direktive 2006/43/ES, bi bilo treba v revizijsko poročilo zlasti vključiti zadostne informacije glede neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in o tem, ali je bilo mogoče pri obvezni reviziji ugotoviti nepravilnosti, vključno s prevarami.

(14)

Vrednost obvezne revizije za revidirani subjekt bi se zlasti povečala, če bi izboljšali stike med zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem na eni strani in revizijsko komisijo na drugi strani. Poleg rednega dialoga med izvajanjem obvezne revizije je pomembno, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje revizijski komisiji predloži dodatno in podrobnejše poročilo o rezultatih obvezne revizije. To dodatno poročilo bi moralo biti predloženo revizijski komisiji najpozneje takrat kot poročilo o reviziji. Na zahtevo bi moral zakoniti revizor ali revizijsko podjetje razpravljati z revizijsko komisijo o ključnih zadevah, navedenih v dodatnem poročilu. Poleg tega bi morali omogočiti, da je takšno dodatno podrobno poročilo na voljo pristojnim organom, odgovornim za nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij na njihovo zahtevo ter tretjim stranem, če nacionalno pravo tako določa.

(15)

Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja pristojne organe, ki nadzirajo subjekte javnega interesa, že obveščajo o dejstvih in odločitvah, ki bi lahko predstavljali kršitve pravil glede dejavnosti revidiranega subjekta ali ogrozili nemoteno poslovanje revidiranega subjekta. Vendar bi lahko bilo izvajanje nadzornih nalog lažje, če bi morali nadzorniki kreditnih institucij in zavarovalnic ter njihovi zakoniti revizorji in revizijska podjetja vzpostaviti učinkovit medsebojni dialog.

(16)

Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je vzpostavila Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Naloga ESBR je spremljati nastanek sistemskega tveganja v Uniji. Glede na informacije, do katerih imajo dostop zakoniti revizorji in revizijska podjetja sistemsko pomembnih finančnih institucij, bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala pri delu ESRB. Zato bi bilo treba s to uredbo omogočiti letni forum za dialog med zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji na eni strani in ESRB na drugi, in sicer na sektorski osnovi in anonimno.

(17)

Da bi povečali zaupanje v zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa, ter njihove odgovornosti, morajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja izboljšati poročanje o preglednosti. Zato bi moralo biti določeno, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja razkrijejo finančne informacije, zlasti skupni promet, razdeljen na plačila za revizijske storitve, ki jih plačajo subjekti javnega interesa, plačila za revizijske storitve, ki jih plačajo drugi subjekti, in plačila za druge storitve. Razkriti bi morali tudi finančne informacije na ravni mreže, v katero so vključeni. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morali pristojnim organom predložiti dodatne dopolnilne informacije o plačilih za revizijske storitve, da jim olajšajo izvajanje nadzornih nalog.

(18)

Revizijski komisiji je treba zagotoviti večjo vlogo pri izbiranju novega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da lahko skupščina delničarjev ali člani revidiranega subjekta sprejmejo bolj utemeljeno odločitev. Zato bi moralo upravno ali nadzorno telo ob predložitvi predloga skupščini pojasniti, ali upošteva izbiro revizijske komisije, če pa je ne, navesti razlog. Revizijska komisija bi morala v priporočilu predstaviti vsaj dve možnosti za izvedbo revizije in ustrezno utemeljiti izbiro ene od možnosti, da se lahko sprejme dejanska odločitev. Da lahko revizijska komisija v priporočilu zagotovi pravično in ustrezno utemeljitev, bi morala uporabiti rezultate obveznega postopka izbire, ki ga pod vodstvom revizijske komisije izvede revidirani subjekt. Pri takšnem postopku izbire revidirani subjekt ne bi smel omejevati zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij z majhnim tržnim deležem pri predložitvi predlogov za izvedbo revizije. V razpisni dokumentaciji bi morala biti navedena pregledna in nediskriminatorna merila za izbor, ki se uporabijo pri ocenjevanju predlogov. Vendar je ob upoštevanju dejstva, da bi lahko imela podjetja z zmanjšano tržno kapitalizacijo ali mali in srednje veliki subjekti javnega interesa zaradi takšnega postopka izbire nesorazmerne stroške glede na svojo velikost, primerno, da so takšna podjetja in subjekti oproščeni obveznosti organiziranja postopka za izbor novega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

(19)

Pravica skupščine delničarjev ali članov revidiranega subjekta, da izberejo zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, bi bila nična, če bi revidirani subjekt s tretjo osebo sklenil pogodbo, ki bi omejevala takšno izbiro. Zato bi bilo treba vse določbe pogodbe, ki jo sprejmeta revidirani subjekt in tretja oseba v zvezi z imenovanjem ali omejitvijo izbire posameznih zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, šteti za nične in neveljavne.

(20)

Imenovanje več kot enega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja s strani subjektov javnega interesa bi okrepilo strokovno skrbnost in prispevalo k večji kakovosti revizije. Ta ukrep bi, skupaj z vključenostjo manjših revizijskih podjetij na revizijskem trgu, olajšal razvoj zmogljivosti takšnih podjetij ter tako razširil izbiro zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij za subjekte javnega interesa. Zato bi bilo treba slednje spodbujati in motivirati, naj imenujejo več kot enega zakonitega revizorja oziroma revizijsko podjetje za izvajanje obvezne revizije.

(21)

Za obravnavanje nevarnosti domačnosti in s tem za krepitev neodvisnosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij je treba določiti najdaljše trajanje revizij, ki jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opravlja za posamezni revidirani subjekt. Poleg tega ta uredba za zagotovitev večje neodvisnosti zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, izboljšanje strokovne skrbnosti in prispevanje k večji kakovosti revizij določa naslednji možnosti podaljšanja najdaljšega trajanja: redne in odprte obvezne ponovne razpise ali imenovanje več kot enega zakonitega revizorja oziroma revizijskega podjetja s strani subjektov javnega interesa. Razvoj zmogljivosti takšnih podjetij bi lahko spodbudili tudi z vključevanjem manjših revizijskih podjetij v te ukrepe, kar bi tudi povečalo izbiro zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij za subjekte javnega interesa. Vzpostaviti bi bilo treba tudi ustrezen mehanizem postopne menjave za ključne revizijske partnerje, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. Določiti je treba tudi ustrezno obdobje, v katerem takšen zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne sme izvajati obvezne revizije istega subjekta. Da bi zagotovili nemoten prehod, bi moral prejšnji zakoniti revizor novemu zakonitemu revizorju predložiti dokument o primopredaji z ustreznimi informacijami.

(22)

Da bi s preprečevanjem nasprotnih interesov zagotovili visoko raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov v notranji trg, bi morali pristojni organi, ki so neodvisni od revizijske stroke in imajo ustrezno zmogljivost, strokovno znanje in vire, ustrezno nadzirati zakonite revizorje in revizijska podjetja. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da pooblastijo pristojne organe ali jim dovolijo, da lahko prenesejo vsa pooblastila glede nalog teh pristojnih organov, razen tistih, povezanih s sistemi za zagotavljanje kakovosti ter s preiskovalnimi in disciplinskimi sistemi. Kljub temu bi moralo biti državam članicam omogočeno, da odločijo, da za naloge, povezane z disciplinskimi sistemi, pooblastijo druge organe in telesa, če je večina oseb, vključenih v upravljanje zadevnih organov ali teles neodvisna od revizijske stroke. Nacionalni pristojni organi bi morali imeti potrebna pooblastila za opravljanje nadzornih nalog, vključno s pravico dostopa do podatkov, pridobivanja informacij in izvajanja inšpekcijskih pregledov. Specializirati bi se morali za nadzor finančnih trgov, izpolnjevanje obveznosti računovodskega poročanja ali za nadzor obveznih revizij. Vendar bi bilo treba omogočiti, da nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih za subjekte javnega interesa, izvajajo pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor navedenih subjektov. Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja nikakor ne bi smeli neustrezno vplivati na financiranje pristojnih organov.

(23)

Kakovost nadzora bi se izboljšala, če bi bilo vzpostavljeno učinkovito sodelovanje med organi z različnimi pristojnostmi na nacionalni ravni. Zato bi morali organi, pristojni za nadzor izpolnjevanja obveznosti glede obvezne revizije subjektov javnega interesa, sodelovati z organi, odgovornimi za izvajanje nalog iz Direktive 2006/43/ES, z organi, ki nadzirajo subjekte javnega interesa, in s finančnimi obveščevalnimi enotami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (15).

(24)

Za visoko kakovost obveznih revizij je ključno zunanje zagotavljanje kakovosti. Prispeva k večji verodostojnosti objavljenih finančnih informacij in zagotavlja boljšo zaščito delničarjev, vlagateljev, upnikov in drugih zainteresiranih strani. Zato bi morali biti zakoniti revizorji in revizijska podjetja vključeni v sistem zagotavljanja kakovosti, za katerega so odgovorni pristojni organi, s čimer se zagotovi nepristranskost in neodvisnost od revizijske stroke. Pregledi zagotavljanja kakovosti bi morali biti organizirani tako, da se za vsakega zakonitega revizorja ali vsako revizijsko podjetje, ki opravlja revizije subjektov javnega interesa, opravi pregled zagotavljanja kakovosti na osnovi analize tveganja. V primeru zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki opravljajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, ki niso določeni v točkah 17 in 18 člena 2 Direktive 2006/43/ES, bi se moral ta pregled opraviti vsaj vsaka tri leta, v drugih primerih pa vsaj vsakih šest let. Način izvedbe inšpekcijskih pregledov je naveden v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (16). Pregledi zagotavljanja kakovosti bi morali biti ustrezni in sorazmerni z obsegom in zapletenostjo poslovanja pregledanega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

(25)

Trg storitev na področju obvezne revizije subjektov javnega interesa se postopno razvija. Zato morajo pristojni organi spremljati dogajanje na trgu, zlasti v zvezi s tveganji, ki so posledica visoke koncentracije na trgu, med drugim tudi v posameznih sektorjih, ter učinkovitost revizijskih komisij.

(26)

Pregledno delovanje pristojnih organov bi moralo prispevati k večjemu zaupanju vlagateljev in potrošnikov v notranji trg. Zato bi morali pristojni organi redno poročati o svojih dejavnostih in zbirno objavljati informacije o ugotovitvah in zaključkih inšpekcijskih pregledov, ali pa posamično, če je tako določeno v državi članici.

(27)

Sodelovanje med pristojnimi organi držav članic lahko pomembno prispeva k zagotavljanju dosledno visoke kakovosti obveznih revizij v Uniji. Zato bi morali pristojni organi držav članic po potrebi sodelovati pri opravljanju nadzornih nalog v zvezi z obveznimi revizijami. Upoštevati bi morali načelo ureditve in nadzora s strani matične države članice, v kateri ima zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dovoljenje in v kateri ima revidirani subjekt sedež. Sodelovanje med pristojnimi organi bi moralo biti organizirano v okviru Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev (CEAOB), ki bi moral biti sestavljen iz predstavnikov pristojnih organov na visoki ravni. Da bi izboljšali doslednost uporabe te uredbe, bi moral imeti CEAOB možnost sprejemati nezavezujoče smernice in mnenja. Poleg tega bi moral poenostavljati izmenjavo informacij, svetovati Komisiji ter prispevati k tehničnim ocenam in pregledom.

Za izvajanje tehničnih ocen sistemov javnega nadzora v tretjih državah in v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, ki ga na tem področju države članice vzpostavijo s tretjimi državami, bi moral CEAOB ustanoviti podskupino, ki bi ji predsedoval član, imenovan s strani Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA)) (17), ki bi morala za pomoč zaprositi ESMA, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ (EBA)) (18) ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)) (19), če je ta prošnja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem držav članic in tretjih držav na področju obveznih revizij subjektov javnega interesa, ki jih nadzirajo Evropski nadzorni organi. Sekretariat CEAOB bi morala zagotavljati Komisija in na podlagi s CEAOB dogovorjenega delovnega programa bi bilo treba vključiti zadevne izdatke v ocene za naslednje leto.

(28)

Sodelovanje med pristojnimi organi držav članic bi moralo vključevati sodelovanje v zvezi s pregledi zagotavljanja kakovosti in pomoč pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij subjektov javnega interesa, tudi v primerih, v katerih preiskovano ravnanje ne pomeni kršitve veljavne zakonodaje ali veljavne ureditve zadevnih držav članic. Podrobni dogovori za sodelovanje med pristojnimi organi držav članic bi morali vključevati možnost vzpostavljanja kolegijev pristojnih organov in medsebojnega prenosa nalog. Pri takšnem sodelovanju bi bilo treba upoštevati koncept mreže, v kateri delujejo zakoniti revizorji in revizijska podjetja. Pristojni organi bi morali spoštovati ustrezna pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti.

(29)

Zaradi povezanosti kapitalskih trgov obstaja potreba, da se pristojnim organom omogoči, da sodelujejo z nadzornimi organi in telesi tretjih držav na področju izmenjave informacij ali pregledov zagotavljanja kakovosti. Vendar bi se morali v primerih, v katerih se sodelovanje z organi tretjih držav nanaša na revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, uporabljati postopki, določeni v Direktivi 2006/43/ES.

(30)

Za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov so potrebni trajnostne revizijske zmogljivosti in konkurenčen trg za storitve obvezne revizije, ki ponuja dovolj izbire med zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, zmožnimi opraviti obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Pristojni organi in Evropska mreža za konkurenco (ECN) bi morali poročati o spremembah, ki jih v strukturo revizijskega trga vnaša ta uredba.

(31)

Komisija bi morala prilagoditev postopkov za sprejetje delegiranih aktov s Pogodbo o delovanju Evropske unije, in zlasti s členoma 290 in 291, izvrševati za vsak primer posebej. Da bi se upošteval razvoj revizije in poklica revizorja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte. Zlasti so delegirani akti potrebni za namen sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov na področju revizijske prakse ter neodvisnosti in notranjih kontrol zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Sprejeti mednarodni revizijski standardi ne bi smeli spreminjati nobenih zahtev iz te uredbe, ali dopolnjevati katero koli izmed teh zahtev, razen tistih, ki so natančno opredeljene. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)

Za zagotovitev pravne varnosti in nemotenega prehoda na ureditev iz te uredbe je treba uvesti prehodno obdobje glede začetka veljavnosti obveznosti v zvezi z menjavo zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter obveznosti glede organizacije postopka izbire zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

(33)

Sklicevanje na določbe iz Direktive 2006/43/ES bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na nacionalne določbe, ki prenašajo zadevne določbe iz navedene direktive. Novi evropski revizijski okvir, kakor je bil vzpostavljen s to uredbo in Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20) bo nadomestil sedanje zahteve iz Direktive 2006/43/ES in bi ga bilo treba razlagati brez sklicevanja na kateri koli predhodni instrument, kot so npr. priporočila Komisije, sprejeta v prejšnjem okviru.

(34)

Ker ciljev te uredbe, in sicer pojasniti in bolje opredeliti vlogo obvezne revizije subjektov javnega interesa, izboljšati informacije, ki jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotovi revidiranemu subjektu, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem, izboljšati komunikacijske poti med revizorji in nadzorniki subjektov javnega interesa, preprečiti vsakršno nasprotje interesov zaradi opravljanja nerevizijskih storitev za subjekte javnega interesa, ublažiti tveganje za morebitno nasprotje interesov zaradi obstoječega sistema, v katerem „revidirani subjekt izbere in plača revizorja“, ali zaradi tveganja domačnosti, olajšati zamenjavo in izbiro zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja za subjekte javnega interesa, povečati izbiro zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij za subjekte javnega interesa ter izboljšati učinkovitost, neodvisnost in doslednost ureditve ter nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, tudi v zvezi s sodelovanjem na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi njihovega obsega lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(35)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov in svobodo gospodarske pobude, ter jo je treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(36)

Opravljeno je bilo posvetovanje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 23. aprila 2012 (21).

(37)

S to uredbo in Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba vzpostaviti nov pravni okvir zakonite revizije in konsolidiranih računovodskih izkazov, zato bi bilo treba Sklep Komisije 2005/909/ES (22) razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

V tej uredbi so določene zahteve v zvezi z izvajanjem obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa, pravila o organizaciji in izbiri zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij s strani subjektov javnega interesa, da se spodbujata njihova neodvisnost in izogibanje nasprotjem interesov, ter pravila o nadzoru izpolnjevanja navedenih zahtev s strani zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa;

(b)

subjekte javnega interesa.

2.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2006/43/ES.

3.   Kadar se v skladu z nacionalnimi predpisi zahteva ali dovoli, da je zadruga v smislu točke 14 člena 2 Direktive 2006/43/ES, hranilnica ali drug podoben subjekt iz člena 45 Direktive 86/635/EGS ali podružnica ali pravni naslednik zadruge, hranilnice ali podobnega subjekta iz člena 45 Direktive 86/635/EGS, član neprofitnega revizijskega subjekta, lahko država članica odloči, da se ta uredba ali nekatere določbe ne smejo uporabljati za obvezno revizijo takega subjekta, pod pogojem, da zakoniti revizor, ki izvaja obvezno revizijo člana neprofitnega revizijskega subjekta, in osebe, ki bi zaradi svojega položaja lahko vplivale na obvezno revizijo, izpolnjujejo zahteve glede načela neodvisnosti iz Direktive 2006/43/ES.

4.   Kadar se v skladu z nacionalnim pravom zahteva ali dovoli, da je zadruga v smislu točke 14 člena 2 Direktive 2006/43/ES, hranilnica ali drug podoben subjekt iz člena 45 Direktive 86/635/EGS, ali podružnica ali pravni naslednik zadruge, hranilnice ali podobnega subjekta iz člena 45 Direktive 86/635/EGS, član neprofitnega revizijskega subjekta, objektivna, razumna in informirana stranka ne bi mogla sklepati, da odnos, ki temelji na članstvu, ogroža neodvisnost zakonitega revizorja, pod pogojem, da tak revizijski subjekt ob izvajanju obvezne revizije svojega člana zagotovi, da zakoniti revizorji, ki opravljajo revizijo, in tiste osebe, ki bi zaradi svojega položaja lahko vplivale na obvezno revizijo, ravnajo v skladu z načeli o neodvisnosti.

5.   Država članica obvesti Komisijo in Odbor evropskih organov za nadzor revizorjev (v nadaljnjem besedilu: CEAOB) iz člena 30 o takšnih izjemnih primerih neuporabe te Uredbe ali nekaterih določb iz te uredbe. Komisiji in CEAOB predloži seznam določb iz te uredbe, ki se ne uporabljajo za obvezno revizijo subjektov iz odstavka 3 tega člena, in razloge za upravičenost take neuporabe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2006/43/ES, razen kar zadeva pojem „pristojni organ“, kakor je določeno v členu 20 te uredbe.

NASLOV II

POGOJI ZA IZVAJANJE OBVEZNE REVIZIJE SUBJEKTOV JAVNEGA INTERESA

Člen 4

Revizijske pristojbine

1.   Plačila za opravljanje obveznih revizij subjektov javnega interesa ne smejo biti pogojna plačila.

Brez poseganja v člen 25 Direktive 2006/43/ES, za namene prvega pododstavka pogojna plačila pomenijo plačila za revizijske posle, izračunana na vnaprej določeni podlagi glede na izid ali rezultat transakcije ali rezultat opravljenega dela. Plačila se ne smejo šteti za pogojna plačila, če jih določi sodišče ali pristojni organ.

2.   Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja tri zaporedna poslovna leta ali več opravlja nerevizijske storitve, ki niso navedene v členu 5(1) te uredbe, je skupno plačilo za te storitve omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih, in če je ustrezno, njegovega nadrejenega podjetja, odvisnih podjetij in konsolidiranih računovodskih izkazov te skupine odvisnih podjetij.

Za namen omejitev iz prvega pododstavka se nerevizijske storitve, ki niso navedene v členu 5(1) in so zahtevane v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, izključijo.

Države članice lahko določijo, da lahko pristojni organ na zahtevo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja izjemoma odobri izvzetje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja iz zahtev, določenih v prvem pododstavku v zvezi z revidiranim subjektom, za obdobje, ki ne presega dveh poslovnih let.

3.   Ko skupni znesek plačil, prejetih od subjekta javnega interesa v vsakem od treh zadnjih zaporednih poslovnih let, presega 15 % skupnih plačil, ki jih prejme zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ali, kadar je potrebno, revizor skupine, ki izvaja obvezno revizijo v vsakem od teh poslovnih let, mora ta zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ali, kadar je to primerno, revizor skupine, to sporočiti revizijski komisiji in z njo razpravljati o nevarnosti za njihovo neodvisnost ter zaščitnih ukrepih za ublažitev te nevarnosti. Revizijska komisija odloči, ali bi moral drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred izdajo revizijskega poročila izvesti ocenjevanje kakovosti revizijskega posla.

Kadar plačila takšnega subjekta javnega interesa še naprej presegajo 15 % skupnih plačil, ki jih prejme zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ali kadar je to primerno, revizor skupine ki izvaja zakonsko revizijo, se revizijska komisija na podlagi objektivnih dejstev odloči, ali zakoniti revizor, revizijsko podjetje oziroma revizor skupine takega subjekta ali skupine subjektov lahko še naprej opravlja obvezno revizijo za dodatno obdobje, ki v nobenem primeru ne sme biti daljše od dveh let.

4.   Države članice lahko uporabljajo strožja pravila od pravil, določenih v tem členu.

Člen 5

Prepoved opravljanja nerevizijskih storitev

1.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa ali kateri koli član mreže, ki ji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripada, ne sme neposredno ali posredno opravljati nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v Uniji:

(a)

v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila, in

(b)

v poslovnem letu, ki je neposredno pred obdobjem iz točke (a), v povezavi s storitvami, navedenimi v točki (g) drugega pododstavka.

Za namene tega člena prepovedane nerevizijske storitve pomenijo:

(a)

davčne storitve v zvezi s:

(i)

pripravo davčnih obrazcev;

(ii)

davkom na izplačane plače;

(iii)

carinami;

(iv)

identifikacijo javnih subvencij in davčnih spodbud, razen če je podpora zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja v zvezi s takšnimi storitvami določena v zakonodaji;

(v)

podporo pri davčnih inšpekcijah s strani davčnih organov, razen če je podpora zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja v zvezi s takšnimi inšpekcijami določena v zakonodaji;

(vi)

izračunom neposrednega in posrednega ter odloženega davka;

(vii)

davčnim svetovanjem;

(b)

storitve, ki vključujejo kakršno koli vlogo pri upravljanju ali odločanju v revidiranem subjektu;

(c)

knjigovodstvo in pripravo računovodskih evidenc in izkazov;

(d)

obračunavanje plač;

(e)

zasnovo in izvajanje notranjih kontrol ali postopkov za obvladovanje tveganj v zvezi s pripravo in/ali nadzorom finančnih informacij ali zasnovo in izvajanje finančnih informacijskih tehnoloških sistemov;

(f)

storitve vrednotenja, vključno z vrednotenjem, opravljenim v zvezi z aktuarskimi storitvami ali podpornimi storitvami v pravdnih sporih;

(g)

pravne storitve v zvezi s/z:

(i)

zagotavljanjem splošnih nasvetov;

(ii)

pogajanjem v imenu revidiranega subjekta in

(iii)

ukrepanjem v vlogi odvetnika pri reševanju pravdnih sporov;

(h)

storitve, povezane s funkcijo notranje revizije revidiranega subjekta;

(i)

storitve, povezane s financiranjem, strukturo in razdelitvijo kapitala, investicijsko strategijo revidiranega subjekta, razen opravljanja zavarovalniških storitev, povezanih z računovodskimi izkazi, kot so izdajanje patronatskih izjav, povezanih s prospekti, ki jih izda revidiran subjekt;

(j)

oglaševanje delnic revidiranega subjekta, trgovanje z njimi ali njihov odkup;

(k)

kadrovske storitve v zvezi s/z:

(i)

vodstvenim položajem, na katerem je mogoče bistveno vplivati na pripravo računovodskih evidenc in izkazov, ki so predmet obvezne revizije, kjer takšne storitve vključujejo:

iskanje ali izbiro kandidatov za takšen položaj ali

preverjanje referenc kandidatov za takšna delovna mesta;

(ii)

strukturiranjem organizacije in

(iii)

nadzorom stroškov.

2.   Države članice lahko prepovejo storitve, ki niso navedene v odstavku 1, kadar menijo, da te storitve pomenijo nevarnost za neodvisnost. Države članice posredujejo Komisiji vse dodatke k seznamu iz odstavka 1.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 lahko država članica dovoli opravljanje storitev iz točk (a)(i), (a)(iv) do (a)(vii) in (f), če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

nimajo nobenega neposrednega učinka ali nimajo bistvenega učinka, ločeno ali skupaj, na revidirane računovodske izkaze;

(b)

je predvideni učinek na revidirane računovodske izkaze celovito dokumentiran in pojasnjen v dodatnem poročilu revizijski komisiji iz člena 11, in

(c)

zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje načela glede neodvisnosti iz Direktive 2006/43/ES.

4.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, in v primeru, kadar je ta zakoniti revizor ali revijsko podjetje član mreže, vsak član mreže lahko opravlja za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja nerevizijske storitve, ki niso prepovedane nerevizijske storitve iz odstavkov 1 in 2, če to odobri revizijska komisija potem, ko primerno oceni nevarnosti za neodvisnost in uporabljene zaščitne ukrepe v skladu s členom 22b Direktive 2006/43/ES. Revizijska komisija lahko po potrebi izda smernice v zvezi s storitvami iz odstavka 3.

Države članice lahko določijo strožja pravila glede pogojev, pod katerimi lahko zakoniti revizor, revizijsko podjetje ali član mreže, ki ji pripada zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja opravlja nerevizijske storitve, ki niso prepovedane nerevizijske storitve iz odstavka 1.

5.   Kadar član mreže, v katero je vključen zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, opravlja kakršne koli nerevizijske storitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena za podjetje s sedežem v tretji državi, ki je podrejeno revidiranemu subjektu javnega interesa, zadevni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oceni, ali je zaradi takšnega opravljanja storitev s strani člana mreže ogrožena njegova neodvisnost.

Če to vpliva na njegovo neodvisnost, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje po potrebi sprejme zaščitne ukrepe za ublažitev tveganj, ki so posledica takega opravljanja storitev v tretji državi. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko še naprej izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa le, če lahko v skladu s členom 6 te uredbe in členom 22b Direktive 2006/43/ES utemelji, da tako opravljanje storitev ne vpliva na njegovo strokovno presojo in revizijsko poročilo.

V tem odstavku:

(a)

za sodelovanje pri odločanju revidiranega subjekta in opravljanje storitev iz točk (b), (c) in (e) drugega pododstavka odstavka 1 se šteje, da vplivata na neodvisnost in tega ni mogoče ublažiti z nobenimi zaščitnimi ukrepi;

(b)

za opravljanje storitev, ki so navedene v drugem pododstavku odstavka 1, ki niso navedene v točkah (b), (c) in (e) navedenega odstavka, se šteje, da vplivajo na neodvisnost in torej zahtevajo zaščitne ukrepe za ublažitev morebitne nevarnosti.

Člen 6

Priprava na obvezno revizijo in ocena nevarnosti za neodvisnost

1.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje mora pred sprejetjem ali nadaljevanjem posla obvezne revizije subjekta javnega interesa poleg določb člena 22b Direktive 2006/43/ES oceniti in dokumentirati naslednje:

(a)

ali izpolnjuje zahteve iz členov 4 in 5 te uredbe;

(b)

ali so izpolnjeni pogoji iz člena 17 te uredbe;

(c)

brez poseganja v Direktivo 2005/60/ES integriteto članov nadzornih, upravnih in poslovodnih organov subjekta javnega interesa.

2.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje:

(a)

vsako leto pisno potrdi revizijski komisiji, da so zakoniti revizor, revizijsko podjetje in partnerji, višji vodilni delavci in vodilni delavci, ki izvajajo obvezno revizijo, neodvisni od revidiranega subjekta;

(b)

razpravlja z revizijsko komisijo o nevarnostih za njegovo neodvisnost in zaščitnih ukrepih za ublažitev navedenih nevarnosti, dokumentiranih v skladu z odstavkom 1.

Člen 7

Nepravilnosti

Brez poseganja v člen 12 te uredbe in Direktivo 2005/60/ES zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, v primeru suma ali utemeljenih razlogov za sum, da bi lahko bile ali so bile v zvezi z računovodskimi izkazi revidiranega subjekta odkrite nepravilnosti, vključno s prevarami, o tem obvesti revidirani subjekt in ga pozove, naj zadevo razišče in sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s takimi nepravilnostmi ter prepreči ponovitev takih nepravilnosti v prihodnje.

Kadar revidirani subjekt ne preuči zadeve, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje o tem obvesti organe, ki so pristojni za preiskavo takšnih nepravilnosti in ki so jih določile države članice.

Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v dobri veri tem organom razkrije kakršno koli nepravilnost iz prvega pododstavka, se takšno razkritje ne sme šteti za kršitev katere koli pogodbene ali pravne omejitve glede razkritja informacij.

Člen 8

Ocenjevanje kakovosti posla

1.   Pred izdajo poročil iz členov 10 in 11 se izvede ocenjevanje kakovosti posla (v nadaljnjem besedilu tega člena: ocenjevanje), da se ugotovi, ali je priprava mnenja in sklepov, ki jih je zakoniti revizor ali ključni revizijski partner podal v osnutkih teh poročil, ustrezna.

2.   Ocenjevanje kakovosti posla izvede ocenjevalec kakovosti posla (v nadaljnjem besedilu tega člena: ocenjevalec). Ocenjevalec je zakoniti revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju obvezne revizije, s katero je povezano ocenjevanje kakovosti posla.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v primeru, kadar obvezno revizijo izvaja revizijsko podjetje in so vsi bili vsi zakoniti revizorji vključeni v izvajanje obvezne revizije ali če revizijo izvaja zakoniti revizor in ta ni družbenik ali zaposlen v revizijskem podjetju, zagotovi, da ocenjevanje izvede drug zakoniti revizor. Razkritje dokumentov ali informacij neodvisnemu ocenjevalcu za namene tega člena ne sme pomeniti kršitve poslovne skrivnosti. Dokumenti ali informacije, ki se razkrijejo ocenjevalcu za namene iz tega člena, so poslovna skrivnost.

4.   Pri ocenjevanju ocenjevalec evidentira vsaj:

(a)

ustne in pisne informacije, s katerimi zakoniti revizor ali ključni revizijski partner utemelji pomembne presoje ter glavne ugotovitve izvedenih revizijskih postopkov in sklepe na podlagi navedenih ugotovitev, pri čemer te informacije zagotovi na lastno pobudo ali na zahtevo ocenjevalca kakovosti ocenjevanja;

(b)

mnenja zakonitega revizorja ali ključnega revizijskega partnerja, ki so podana v osnutkih poročil iz členov 10 in 11.

5.   Pri ocenjevanju se ocenijo vsaj naslednji elementi:

(a)

neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja od revidiranega subjekta;

(b)

pomembna tveganja, ki so bistvena za obvezno revizijo in jih je med izvajanjem obvezne revizije opredelil zakoniti revizor ali ključni revizijski partner, in ukrepi, ki jih je sprejel za ustrezno obvladovanje navedenih tveganj;

(c)

obrazložitev zakonitega revizorja ali ključnega revizijskega partnerja, zlasti z vidika stopnje pomembnosti in pomembnih tveganj iz točke (b);

(d)

vse zahteve za svetovanje zunanjih strokovnjakov in upoštevanje takega svetovanja;

(e)

vrsta in obseg odpravljenih in neodpravljenih napačnih navedb v računovodskih izkazih, ki so bile ugotovljene med izvajanjem revizije;

(f)

teme razprav z revizijsko komisijo ter z upravnimi in/ali nadzornimi telesi revidiranega subjekta;

(g)

teme razprav s pristojnimi organi in, kadar je ustrezno, z drugimi tretjimi osebami;

(h)

ali izbrani dokumenti in informacije iz spisa ocenjevalca podpirajo mnenje zakonitega revizorja ali ključnega revizijskega partnerja, ki je podano v osnutkih poročil iz členov 10 in 11.

6.   Ocenjevalec razpravlja z zakonitim revizorjem ali ključnim revizijskim partnerjem o rezultatih ocenjevanja. Revizijsko podjetje določi postopke za odločanje o načinih reševanja nesoglasij med ključnim revizijskim partnerjem in ocenjevalcem.

7.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje in ocenjevalec evidentirata rezultate ocenjevanja in podatke, ki so podlaga za navedene rezultate.

Člen 9

Mednarodni revizijski standardi

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 39 sprejme mednarodne računovodske standarde iz člena 26 Direktive 2006/43/ES na področju revizijske prakse, ter neodvisnosti in notranjega kontroliranja kakovosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij za namene uporabe v Uniji, če so izpolnjene zahteve iz točk (a), (b) in (c) člena 26(3) Direktive 2006/43/ES in ne spreminjajo nobenih zahtev, določenih v tej uredbi, ali ne dopolnjujejo nobene od teh zahtev, razen tistih iz členov 7, 8 in 18 te uredbe.

Člen 10

Revizijsko poročilo

1.   Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja predstavijo rezultate obvezne revizije subjekta javnega interesa v revizijskem poročilu.

2.   Revizijsko poročilo se pripravi v skladu z določbami iz člena 28 Direktive 2006/43/ES, poleg tega pa je treba v njem vsaj:

(a)

navesti, kdo ali kateri organ je imenoval zakonite revizorje ali revizijska podjetja;

(b)

navesti datum imenovanja in skupno obdobje neprekinjenega izvajanja posla, vključno s predhodnimi obnovitvami in ponovnimi imenovanji zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij;

(c)

v podporo revizijskemu mnenju zagotoviti:

(i)

opis najpomembnejših ocenjenih tveganj za pomembne napačne navedbe, vključno z ocenjenimi tveganji za pomembne napačne navedbe zaradi prevar;

(ii)

povzetek odgovora revizorja na taka tveganja, in

(iii)

po potrebi ključne ugotovitve v zvezi s temi tveganji.

V revizijskem poročilu se jasno navede ustrezna razkritja iz računovodskih izkazov, kadar je to potrebno zaradi zgoraj navedenih informacij iz revizijskega poročila o posameznem ocenjenem tveganju za pomembne napačne navedbe;

(d)

pojasniti, v kakšnem obsegu je bilo mogoče pri obvezni reviziji ugotoviti nepravilnosti, vključno s prevarami;

(e)

revizijski komisiji iz člena 11 potrditi, da je revizijsko mnenje v skladu z dodatnim poročilom;

(f)

izjaviti, da prepovedane nerevizijske storitve iz člena 5(1) niso bile opravljene in da so bili zakoniti revizorji ali revizijska podjetja pri izvajanju revizije revidiranega subjekta neodvisni;

(g)

navesti vse storitve, ki jih je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, poleg obvezne revizije opravilo za revidirani subjekt in njegova odvisna podjetja in niso bile navedene v upravljavskem poročilu ali računovodskih izkazih.

Države članice lahko določijo dodatne zahteve v zvezi z vsebino revizijskega poročila.

3.   Z izjemo zahtev iz točke (e) odstavka 2 revizijsko poročilo ne sme vključevati nobenih sklicevanj na dodatno poročilo revizijski komisiji iz člena 11. Revizijsko poročilo mora biti napisano jasno in nedvoumno.

4.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne sme uporabljati imena nobenega pristojnega organa tako, da bi namigoval ali nakazoval, da navedeni organ podpira ali odobrava revizijsko poročilo.

Člen 11

Dodatno poročilo revizijski komisiji

1.   Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa, predložijo dodatno poročilo revizijski komisiji revidiranega subjekta najpozneje na dan predložitve revizijskega poročila iz člena 10. Države članice lahko poleg tega zahtevajo, da se to dodatno poročilo predloži upravnemu ali nadzornemu telesu revidiranega subjekta.

Če revidirani subjekt nima revizijske komisije, se dodatno poročilo predloži organu, ki v revidiranem subjektu izvaja enake funkcije. Države članice lahko dovolijo revizijski komisiji, da dodatno poročilo razkrije tretjim strankam v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

2.   Dodatno poročilo revizijski komisiji je pisno. V njem so pojasnjeni rezultati izvedene obvezne revizije, pri čemer je treba vsaj:

(a)

vključiti izjavo o neodvisnosti iz točke (a) člena 6(2);

(b)

kadar je obvezno revizijo izvedlo revizijsko podjetje, morajo biti v revizijskem poročilu navedeni vsi ključni partnerji, ki so sodelovali pri reviziji;

(c)

kadar se je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dogovorilo o tem, da bo njegove dejavnosti izvajal drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki ni član iste mreže, ali so dela zanj izvajali zunanji strokovnjaki, je to treba navesti v poročilo in potrditi, da je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje prejelo potrdilo o neodvisnosti od drugega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in/ali zunanjih strokovnjakov;

(d)

opisati vrsto, pogostost in obseg stikov z revizijsko komisijo ali organom, ki v revidiranem subjektu izvaja enake funkcije, poslovodnim telesom in upravnim ali nadzornim telesom revidiranega subjekta, vključno z datumi srečanj s temi organi;

(e)

vključiti opis obsega in časovnega okvira revizije;

(f)

če je bil imenovan več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, opisati razdelitev nalog med zakonitimi revizorji in/ali revizijskimi podjetji;

(g)

opisati uporabljeno metodologijo, vključno s podatki o tem, katere kategorije bilance stanja so bile neposredno preverjene in katere kategorije so bile preverjene na osnovi preskušanja sistema in skladnosti, vključno s pojasnilom glede vsake bistvene spremembe pri vrednotenju preskušanja podatkov in skladnosti v primerjavi s prejšnjim letom, tudi v primeru, če so obvezno revizijo v prejšnjem letu opravili drugi zakoniti revizorji ali revizijska podjetja;

(h)

s količinskimi dokazi podpreti raven pomembnosti, ki je bila uporabljena pri izvajanju obvezne revizije računovodskih izkazov v celoti, in po potrebi raven ali ravni pomembnosti za posamezne vrste transakcij, stanja na kontih ali razkritja, ter razriti dejavnike kakovosti, ki so bili upoštevani pri določanju ravni pomembnosti;

(i)

navesti in pojasniti dogodke ali okoliščine, odkrite med revizijo, ki bi lahko povzročili precejšen dvom o sposobnosti subjekta za neomejeno nadaljevanje delovanja, in ali ti pomenijo pomembno negotovost, zagotoviti podrobnosti o vseh jamstvih, patronatskih izjavah, zavezah o javni intervenciji in drugih podpornih ukrepih, na katerih temelji ocena o časovni neomejenosti poslovanja;

(j)

poročati o vseh bistvenih pomanjkljivostih notranjega sistema za finančni nadzor in/ali računovodskega sistema revidiranega subjekta oziroma – v primeru konsolidiranih računovodskih izkazov – nadrejenega podjetja. Za vsako takšno znatno pomanjkljivost se v dodatnem poročilu navede, ali jo je vodstvo odpravilo;

(k)

poročati o vseh pomembnih zadevah, ki vključujejo dejansko ali domnevno nespoštovanje zakonov in predpisov ali statutov, ki so bile ugotovljene med revizijo, če se zanje meni, da so pomembne za revizijsko komisijo pri izpolnjevanju njenih nalog;

(l)

poročati in oceniti metode vrednotenja, uporabljene pri različnih postavkah letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, vključno z morebitnim vplivom njihovih sprememb;

(m)

v primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov pojasniti obseg konsolidacije in merila za izločanje, ki jih revidirani subjekt uporablja za nekonsolidirane objekte, če obstajajo, in ali so uporabljena merila v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja;

(n)

po potrebi navesti vse revizijske posle, ki so jih v zvezi z obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov izvedli revizorji tretje države, zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretje države ali revizijska podjetja, ki niso člani iste mreže kot revizor konsolidiranih računovodskih izkazov;

(o)

navesti, ali je revidirani subjekt predložil vse zahtevane obrazložitve in dokumente;

(p)

poročati o:

(i)

vseh bistvenih težavah pri reviziji, do katerih je prišlo med obvezno revizijo;

(ii)

vseh pomembnih zadevah, ki izhajajo iz obvezne revizije, ali o katerih se je razpravljalo ali izmenjevalo dopise z vodstvom, in

(iii)

vseh drugih zadevah, ki izhajajo iz obvezne revizije, ki so v skladu s strokovno presojo revizorja bistveni za nadzor postopka poročanja o finančnem položaju.

Države članice lahko določijo dodatne zahteve v zvezi z vsebino dodatnega poročila revizijski komisiji.

Na zahtevo zakonitega revizorja, revizijskega podjetja ali revizijske komisije zakoniti revizorji ali revizijska podjetja razpravljajo z revizijsko komisijo, upravnim telesom ali po potrebi nadzornim telesom revidiranega subjekta o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, ki so navedene v dodatnem poročilu revizijski komisiji in zlasti v točki (j) prvega pododstavka.

3.   Kadar je posel hkrati izvajalo več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, se v primeru spora med imenovanimi zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji o revizijskih postopkih, računovodskih pravilih ali katerem koli drugem vprašanju glede izvajanja obvezne revizije razlogi za takšen spor pojasnijo v dodatnem poročilu revizijski komisiji.

4.   Dodatno poročilo revizijski komisiji je pisno. Kadar revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo, podpišejo dodatno poročilo revizijski komisiji zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja.

5.   Na zahtevo in v skladu z nacionalnim pravom zakoniti revizorji ali revizijska podjetja takoj dajo na voljo dodatno poročilo pristojnim organom v skladu s členom 20(1).

Člen 12

Poročilo nadzornikom subjektov javnega interesa

1.   Brez poseganja v člen 55 Direktive 2004/39/ES, člen 63 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), člen 15(4) Direktive 2007/64/ES, člen 106 Direktive 2009/65/ES, člena 3(1) Direktive 2009/110/ES in člen 72 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24) je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, dolžan pristojnim organom, ki nadzorujejo ta subjekt javnega interesa, ali, če tako določi zadevna država članica, pristojnemu organu, odgovornemu za nadzor zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, takoj sporočiti vse informacije v zvezi z navedenim subjektom javnega interesa, ki jih odkrije med izvajanjem navedene obvezne revizije in bi lahko pomenile kar koli od naslednjega:

(a)

bistveno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki, kadar je to ustrezno, določajo pogoje za izdajo dovoljenj ali ki posebej urejajo izvajanje dejavnosti takšnih subjektov javnega interesa;

(b)

resno grožnjo ali dvom glede nemotenega poslovanja subjekta javnega interesa;

(c)

zavrnitev izdaje revizijskega mnenja v zvezi z računovodskimi izkazi ali izdajo odklonilnega mnenja ali mnenja s pridržkom.

Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja morajo sporočiti tudi vse informacije iz točk (a), (b) ali (c) prvega pododstavka, ki jih odkrijejo med izvajanjem obvezne revizije podjetja, ki je tesno povezano s subjektom javnega interesa, za katerega prav tako izvaja obvezno revizijo. Za namene tega člena ima „tesna povezanost“ pomen, ki je opredeljen v točki 38 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Države članice lahko od zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zahtevajo dodatne informacije, če je to potrebno za učinkovit nadzor finančnega trga, kakor je določeno v nacionalnem pravu.

2.   Pristojni organi, ki nadzorujejo kreditne institucije in zavarovalnice, na eni strani, ter zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo navedenih institucij in zavarovalnic, na drugi strani, morajo vzpostaviti učinkovit dialog. Za spoštovanje te zahteve sta odgovorni obe strani dialoga.

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in CEAOB vsaj enkrat letno organizirata sestanek z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji ali mrežami, ki opravljajo obvezno revizijo vseh sistemsko pomembnih finančnih institucij v svetovnem merilu z dovoljenjem v Uniji, kakor so opredeljene na mednarodni ravni, na katerem se ESRB obvesti o razvoju dogodkov v sektorju in vseh pomembnih dogodkih v teh sistemsko pomembnih finančnih institucijah.

Za lažje izvajanje nalog iz prvega pododstavka Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ – EBA) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine – EIOPA) izdata, ob upoštevanju sedanjih nadzornih praks, smernice za pristojne organe, ki nadzorujejo kreditne institucije in zavarovalnice, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (26) in členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

3.   Če zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ali mreža, kadar je ustrezno, v dobri veri pristojnim organom ali ESRB in CEAOB razkrije kakršne koli informacije iz odstavka 1 ali kakršne koli informacije, ki se pojavijo med dialogom iz odstavka 2, se takšno razkritje ne sme šteti za kršitev katere koli pogodbene ali pravne omejitve glede razkritja informacij.

Člen 13

Poročilo o preglednosti

1.   Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, objavi letno poročilo o preglednosti najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega leta. To poročilo o preglednosti se objavi na spletnem mestu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in je na tem spletnem mestu na voljo vsaj pet let od dneva objave na njej. Če je zakoniti revizor zaposlen v revizijskem podjetju, obveznosti iz tega člena veljajo za revizijsko podjetje.

Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko svoje objavljeno poročilo o preglednosti posodablja. V takem primeru zakoniti revizor ali revizijsko podjetje navede, da je to posodobljena različica poročila, pri čemer izvirna različica poročila ostane na voljo na spletni strani.

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja sporočijo pristojnim organom, da je poročilo o preglednosti objavljeno na spletni strani zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ali po potrebi, da je posodobljeno.

2.   Letno poročilo o preglednosti vključuje vsaj naslednje:

(a)

opis pravne strukture in lastništva revizijskega podjetja;

(b)

kadar je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje član mreže

(i)

opis mreže ter njenih pravnih in strukturnih ureditev;

(ii)

ime vsakega zakonitega revizorja, ki opravlja samostojni poklic, ali revizijskega podjetja, ki je član mreže;

(iii)

države, v katerih posamezni zakoniti revizor, ki opravlja samostojni poklic, ali revizijsko podjetje, ki je član mreže, izpolnjuje pogoje za zakonitega revizorja ali ima svoj sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto;

(iv)

skupni promet, ki ga z obveznimi revizijami letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ustvarijo zakoniti revizorji, ki opravljajo samostojni poklic, ter revizijska podjetja, ki so člani mreže;

(c)

opis upravne strukture revizijskega podjetja;

(d)

opis sistema za notranji nadzor kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in izjavo upravnega ali poslovodnega organa o učinkovitosti njegovega delovanja;

(e)

navedbo, kdaj je bil izveden zadnji pregled za zagotavljanje kakovosti iz člena 26;

(f)

seznam subjektov javnega interesa, za katere je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvedlo obvezne revizije v prejšnjem poslovnem letu;

(g)

izjavo o postopkih zagotavljanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki potrjuje tudi, da je bil opravljen notranji pregled upoštevanja zahtev za neodvisnost;

(h)

izjavo o politiki zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja v zvezi s stalnim izobraževanjem zakonitih revizorjev iz člena 13 Direktive 2006/43/ES;

(i)

informacije o osnovi za prejemke partnerjev v revizijskih podjetjih;

(j)

opis politike zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja glede menjave ključnih revizijskih partnerjev in osebja v skladu s členom 17(7);

(k)

kadar niso razkrite v njegovih računovodskih izkazih v smislu člena 4(2) Direktive 2013/34/EU, informacije o skupnem prometu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki so razdeljene na naslednje kategorije:

(i)

prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa in subjektov, ki pripadajo skupini podjetij, katerih nadrejena podjetja so subjekti javnega interesa;

(ii)

prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov drugih subjektov;

(iii)

prihodke od dovoljenih nerevizijskih storitev za subjekte, ki jih revidira zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, in

(iv)

prihodke od nerevizijskih storitev, opravljene za druge subjekte.

V izrednih okoliščinah se lahko zakoniti revizor ali revizijsko podjetje odloči, da ne bo razkrilo zahtevanih informacij iz točke (f) prvega pododstavka v obsegu, potrebnem za ublažitev neizbežne in pomembne nevarnosti za osebno varnost katere koli osebe. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko pristojnemu organu dokaže obstoj takšne nevarnosti.

3.   Poročilo o preglednosti podpiše zakoniti revizor ali revizijsko podjetje.

Člen 14

Obveščanje pristojnih organov

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja vsako leto zagotovi svojemu pristojnemu organu seznam revidiranih subjektov javnega interesa glede na prihodek, ki ga ustvarjajo, in ta prihodek razdeli v naslednje skupine:

(a)

prihodki od obveznih revizij;

(b)

prihodki od nerevizijskih storitev, ki niso storitve iz člena 5(1), ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, in

(c)

prihodki od nerevizijskih storitev, ki niso storitve iz člena 5(1), ki se ne zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.

Člen 15

Vodenje evidenc

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja hranijo dokumente in informacije iz člena 4(3), člena 6, člena 7, člena 8(4) do (7), členov 10 in 11, člena 12(1) in (2), člena 14, člena 16(2), (3) in (5) te uredbe ter členov 22b, 24a, 24b, 27 in 28 Direktive 2006/43/ES vsaj pet let po pripravi teh dokumentov in informacij.

Države članice lahko v skladu s svojimi predpisi o varstvu osebnih podatkov ter upravnimi in sodnimi postopki zahtevajo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja hranijo dokumente in informacije iz prvega pododstavka dlje.

NASLOV III

IMENOVANJE ZAKONITIH REVIZORJEV ALI REVIZIJSKIH PODJETIJ S STRANI SUBJEKTOV JAVNEGA INTERESA

Člen 16

Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij

1.   Za uporabo člena 37(1) Direktive 2006/43/ES se za imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij s strani subjektov javnega interesa uporabljajo pogoji iz odstavkov 2 do 5 tega člena, lahko pa se zanje uporablja tudi odstavek 7.

Kadar se uporablja člen 37(2) Direktive 2006/43/ES, subjekt javnega interesa obvesti pristojni organ o uporabi drugih sistemov ali načinov iz navedenega člena. V tem primeru se odstavki 2 do 5 tega člena ne smejo uporabljati.

2.   Revizijska komisija predloži upravnemu ali nadzornemu organu revidiranega subjekta priporočilo za imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.

Če se priporočilo ne nanaša na obnovitev revizijskega posla v skladu s členom 17(1) in (2), mora biti utemeljeno in vključevati vsaj dve možnosti za revizijski posel, pri čemer revizijska komisija ustrezno utemelji izbiro ene od njiju.

Revizijska komisija v priporočilu navede, da na njeno priporočilo ni vplivala nobena tretja oseba in da v zvezi z njim ni sprejeta klavzula ene izmed vrst iz odstavka 6.

3.   Če priporočilo revizijske komisije iz odstavka 2 tega člena ne zadeva obnovitve revizijskega posla v skladu s členom 17(1) in (2), se pripravi po postopku izbire, ki ga organizira revidirani subjekt ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)

revidirani subjekt lahko pozove katere koli zakonite revizorje ali revizijska podjetja, naj predložijo ponudbe za opravljanje storitev obvezne revizije, če se upošteva člen 17(3) in organizacija postopka razpisa na noben način ne izključuje vnaprej sodelovanja v izbirnem postopku za podjetja, ki so v prejšnjem koledarskem letu prejela manj kot 15 % vseh plačil za revizijske storitve od subjektov javnega interesa v zadevni državi članici;

(b)

revidirani subjekt pripravi razpisno dokumentacijo za povabljene zakonite revizorje ali revizijska podjetja. Navedena razpisna dokumentacija omogoča razumevanje poslovanja revidiranega subjekta in vrsto obvezne revizije, ki jo je treba izvesti. Razpisna dokumentacija vključuje pregledna in nediskriminacijska merila za izbor, ki jih revidirani subjekt uporabi za oceno ponudb zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij;

(c)

revidirani subjekt lahko določi postopek izbire in se lahko med postopkom neposredno pogaja z zainteresiranimi ponudniki;

(d)

kadar pristojni organi iz člena 20 v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom zahtevajo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja izpolnjujejo nekatere standarde kakovosti, se ti standardi vključijo v razpisno dokumentacijo;

(e)

revidirani subjekt oceni ponudbe zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu z merili za izbor, ki so predhodno določena v razpisni dokumentaciji. Revidirani subjekt pripravi poročilo o rezultatih izbirnega postopka, ki ga ovrednoti revizijska komisija. Revidirani subjekt in revizijska komisija upoštevata vse ugotovitve ali sklepe iz vseh poročil o inšpekcijskem pregledu prijavljenega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja iz člena 26(8), ki jih objavijo pristojni organi v skladu s točko (d) člena 28;

(f)

revidirani subjekt lahko pristojnemu organu iz člena 20 na zahtevo dokaže, da je bil postopek izbire izveden pravično.

Revizijska komisija je odgovorna za postopek izbire iz prvega pododstavka.

Za namene točke (a) prvega pododstavka pristojni organ iz člena 20(1) objavi seznam zadevnih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki se vsako leto posodobi. Za ustrezne izračune pristojni organ uporabi informacije, ki jih v skladu s členom 14 predložijo zakoniti revizorji in revizijska podjetja.

4.   Od subjektov javnega interesa, ki izpolnjujejo merila iz točk (f) in (t) člena 2(1) Direktive 2003/71/ES, se ne sme zahtevati, da uporabijo postopek izbire iz odstavka 3.

5.   Predlog za imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki se naslovi na skupščino delničarjev ali člane revidiranega subjekta, vključuje priporočilo in izbiro iz odstavka 2, ki ju je pripravila revizijska komisija ali organ, ki izvaja enakovredne funkcije.

Če se predlog razlikuje od izbire revizijske komisije, se v njem utemeljijo razlogi za neupoštevanje priporočila revizijske komisije. Vendar se je moral zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki ga priporoči upravni ali nadzorni organ, udeležiti postopka izbire, opisanega v odstavku 3. Ta pododstavek se ne sme uporabljati, kadar naloge revizijske komisije izvaja upravni ali nadzorni organ.

6.   Vse določbe pogodbe, ki jo skleneta subjekt javnega interesa in tretja oseba ter skupščini delničarjev ali članom navedenega subjekta iz člena 37 Direktive 2006/43/ES omejujejo izbiro za izvajanje obvezne revizije navedenega subjekta na določene kategorije ali sezname zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, kar zadeva imenovanje posameznega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, so nične in neveljavne.

Subjekt javnega interesa neposredno in nemudoma obvesti pristojne organe iz člena 20 o vsakem poskusu tretje osebe, da bi uvedla takšno pogodbeno klavzulo ali drugače neprimerno vplivala na odločitev skupščine delničarjev ali članov o izbiri zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

7.   Države članice lahko odločijo, da subjekti javnega interesa v nekaterih okoliščinah imenujejo najmanjše število zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, in določijo pogoje, ki urejajo odnose med imenovanimi revizorji ali podjetji.

Če država članica določi takšno zahtevo, o tem obvesti Komisijo in ustrezni evropski nadzorni organ.

8.   Kadar ima revidirani subjekt odbor za imenovanja, v katerem imajo delničarji ali člani pomemben vpliv in katerega naloga je priprava priporočil za izbor revizorjev, lahko država članica dovoli temu odboru izvajanje funkcij revizijske komisije, ki so določene v tem členu, in zahteva, da se predloži priporočilo iz odstavka 2 skupščini delničarjev ali članov.

Člen 17

Trajanje revizijskega posla

1.   Subjekt javnega interesa najprej imenuje zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje za najmanj eno leto. Mandat se lahko obnovi.

Niti začetni posel posameznega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja niti ta posel v kombinaciji z vsemi obnovljenimi posli za njim ne smeta presegati deset let.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice:

(a)

določijo, da je začetni posel iz odstavka 1 daljši kot eno leto;

(b)

določijo, da je najdaljše trajanje vseh poslov iz drugega pododstavka odstavka 1, krajše od deset let.

3.   Po zaključku poslov, z najdaljšim dovoljenim trajanjem, iz drugega pododstavka odstavka 1 ali točke (b) odstavka 2 ali po preteku trajanja poslov, podaljšanih v skladu z odstavkom 4 ali 6, niti zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ali po potrebi kateri koli člani njihove mreže v Uniji ne smejo opravljati obveznih revizij istega subjekta javnega interesa naslednja štiri leta.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 in točke (b) odstavka (2) lahko države članice določijo, da se lahko najdaljše trajanje iz drugega pododstavka odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 podaljša največ na:

(a)

dvajset let, če se postopek javnega razpisa za zakonito revizijo izvede v skladu z odstavki 2 do 5 člena 16, po preteku najdaljšega trajanja iz drugega pododstavka odstavka 1 in točke (b) odstavka 2, ali

(b)

štiriindvajset let, če je hkrati zaposlenih več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij po preteku najdaljšega možnega obdobja, kakor je določeno v drugem pododstavku odstavka 1 in točki (b) odstavka 2, in pod pogojem, da bo na podlagi obvezne revizije predstavljeno skupno revizijsko poročilo v skladu s členom 28 Direktive 2006/43/ES.

5.   Najdaljše trajanje iz drugega pododstavka odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 se lahko podaljša samo, če upravni ali nadzorni organ na priporočilo revizijske komisije v skladu z nacionalnim pravom predlaga generalni skupščini delničarjev ali članov obnovitev posla in je ta predlog odobren.

6.   Po preteku najdaljšega trajanja iz drugega pododstavka odstavka 1, iz točke (b) odstavka 2 ali po potrebi iz odstavka 4 lahko subjekt javnega interesa izjemoma zahteva od pristojnega organa iz člena 20(1), da mu odobri podaljšanje mandata zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja za dodaten posel, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) ali (b) odstavka 4. Takšni dodatni posli ne smejo trajati več kot dve leti.

7.   Ključni revizijski partnerji, odgovorni za izvajanje obvezne revizije, prekinejo sodelovanje pri obvezni reviziji revidiranega subjekta najpozneje po sedmih letih od datuma njihovega imenovanja. Pri obvezni reviziji revidiranega subjekta ne smejo ponovno sodelovati preden pretečejo tri leta od te prekinitve.

Z odstopanjem lahko države članice zahtevajo, da ključni revizijski partnerji, odgovorni za izvajanje obvezne revizije revidiranega subjekta, prekinejo sodelovanje pri obvezni reviziji prej kot po sedmih letih od datuma zadevnega imenovanja.

Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi ustrezen mehanizem postopne rotacije za osebje, ki najdlje sodeluje pri obvezni reviziji, vključno vsaj z osebami, ki so registrirane kot zakoniti revizorji. Mehanizem postopne rotacije se izvaja po fazah z rotacijo posameznikov in ne z menjavo celotne ekipe, ki sodeluje pri poslu. Mehanizem je sorazmeren glede na obseg in kompleksnost dejavnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko pristojnemu organu dokaže, da se takšen mehanizem učinkovito uporablja ter je prilagojen obsegu in kompleksnosti dejavnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

8.   Za namene tega člena se trajanje revizijskega posla izračuna od prvega poslovnega leta, določenega v pismu o revizijskem poslu, s katerim je bil zakoniti revizor ali revizijsko podjetje prvič določeno za izvajanje zaporednih obveznih revizij istega subjekta javnega interesa.

Za namene tega člena revizijsko podjetje vključi druga podjetja, ki jih je prevzelo revizijsko podjetje ali so se združila z njim.

Če obstajajo dvomi o tem, kdaj je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje začelo izvajati zaporedne obvezne revizije subjekta javnega interesa, na primer zaradi združitev podjetij, prevzemov ali sprememb lastniške strukture, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje o takih dvomih takoj poroča pristojnemu organu, ki na koncu odloči o primernem datumu za namene iz prvega pododstavka.

Člen 18

Dokument o primopredaji

Kadar zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje nadomesti drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje upošteva zahteve iz člena 23(3) Direktive 2006/43/ES.

V skladu s členom 15 prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotovi novemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju tudi dostop do dodatnih poročil iz člena 11 iz preteklih let in do vseh informacij, posredovanih pristojnim organom v skladu s členoma 12 in 13.

Prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje mora biti sposobno dokazati pristojnemu organu, da so bile te informacije predložene novemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju.

Člen 19

Razrešitev ali odstop zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij

Brez poseganja v člen 38(1) Direktive 2006/43/ES vsak pristojni organ, ki ga določi država članica, v skladu s členom 20(2) te uredbe, posreduje pristojnemu organu iz člena 20(1) te uredbe informacije v zvezi z razrešitvijo ali odstopom zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja med mandatom in ustrezno obrazloži razloge za razrešitev ali odstop.

NASLOV IV

NADZOR DEJAVNOSTI ZAKONITIH REVIZORJEV IN REVIZIJSKIH PODJETIJ, KI IZVAJAJO OBVEZNO REVIZIJO SUBJEKTOV JAVNEGA INTERESA

POGLAVJE I

Pristojni organi

Člen 20

Imenovanje pristojnih organov

1.   Pristojni organi, ki so odgovorni za izvajanje nalog iz te uredbe in za zagotavljanje, da se uporabljajo določbe te uredbe, se določijo izmed naslednjih:

(a)

pristojnega organa iz člena 24(1) Direktive 2004/109/ES;

(b)

pristojnega organa iz točke (h) člena 24(4) Direktive 2004/109/ES;

(c)

pristojnega organa iz člena 32 Direktive 2006/43/ES.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da so za zagotovitev, da se uporabljajo vse določbe naslova III te uredbe ali njihov del, po potrebi odgovorni pristojni organi iz:

(a)

člena 48 Direktive 2004/39/ES;

(b)

člena 24(1) Direktive 2004/109/ES;

(c)

točke (h) člena 24(4) Direktive 2004/109/ES;

(d)

člena 20 Direktive 2007/64/ES;

(e)

člena 30 Direktive 2009/138/ES;

(f)

člena 4(1) Direktive 2013/36/EU;

ali drugi organi, določeni v skladu z nacionalnim pravom.

3.   Kadar je v skladu z odstavkoma 1 in 2 določen več kot en pristojni organ, so navedeni organi organizirani tako, da so njihove naloge jasno dodeljene.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v pravico države članice, da vzpostavi posebno pravno in upravno ureditev za čezmorske države in ozemlja, s katerimi ima ta država članica posebne odnose.

5.   Države članice obvestijo Komisijo o določitvi pristojnih organov za namene te uredbe.

Komisija te informacije združi in jih objavi.

Člen 21

Pogoji glede neodvisnosti

Pristojni organi so neodvisni od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

Pristojni organi se lahko posvetujejo s strokovnjaki iz točke (c) člena 26(1) zaradi izvajanja posebnih nalog, strokovnjaki pa jim lahko tudi nudijo pomoč, če je to bistveno za pravilno izvajanje njihovih nalog. V takih primerih strokovnjaki ne smejo biti vključeni v kakršno koli odločanje.

Oseba ne sme biti član vodstvenega organa ali odgovorna za odločanje teh organov, če je v času sodelovanja ali v treh letih pred tem ta oseba:

(a)

izvajala obvezne revizije;

(b)

imela glasovalne pravice v revizijskem podjetju;

(c)

bila član upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa revizijskega podjetja;

(d)

bila partner revizijskega podjetja, zaposlena v revizijskem podjetju ali bila zunanji izvajalec za revizijsko podjetje.

Financiranje navedenih organov je varno in brez neprimernega vpliva zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

Člen 22

Poslovna skrivnost v povezavi s pristojnim organom

Za vse osebe, ki so zaposlene ali so bile zaposlene pri pristojnih organih ali katerem koli organu ali telesu, na katerega so bile naloge prenesene v skladu s členom 24 te uredbe, ali so imele z njimi sklenjeno samostojno pogodbo ali so bile vključene v upravljanje pristojnih organov, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Informacije, za katere velja poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen če tako določajo obveznosti iz te uredbe ali zakonov, predpisov ali upravnih postopkov države članice.

Člen 23

Pooblastila pristojnih organov

1.   Brez poseganja v člen 26 pristojni organi in drugi javni organi države članice pri izvrševanju svojih nalog v skladu s to uredbo ne posegajo v vsebino revizijskih poročil.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo prisojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za izvajanje njihovih nalog iz te uredbe v skladu z določbami iz poglavja VII Direktive 2006/43/ES.

3.   Pooblastila iz odstavka 2 tega člena vključujejo vsaj pooblastilo za:

(a)

dostop do podatkov v zvezi z obvezno revizijo ali drugih dokumentov, ki jih ima zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, v kateri koli obliki, ki je primerna za izvajanje njihovih nalog, in zagotovitev kopije teh podatkov in dokumentov;

(b)

pridobitev informacij v zvezi z obvezno revizijo od kogar koli;

(c)

izvajanje inšpekcijskih pregledov zakonitih revirjev ali revizijskih podjetij na kraju samem;

(d)

predložitev zadev v kazenski pregon;

(e)

zahtevek, da izvedenci opravijo preverjanje ali preiskave;

(f)

sprejetje upravnih ukrepov in naložitev sankcij iz člena 30a Direktive 2006/43/ES.

Pristojni organi lahko uporabijo pooblastila iz prvega pododstavka le v zvezi s/z:

(a)

zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa;

(b)

osebami, ki sodelujejo pri dejavnostih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa;

(c)

revidiranimi subjekti javnega interesa, njihovimi odvisnimi podjetji in povezanimi tretjimi osebami;

(d)

tretjimi osebami, ki so jim zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa, oddala v zunanje izvajanje nekatere funkcije ali dejavnosti, ter

(e)

osebami, ki so kakor koli drugače povezane z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa, ali sodelujejo z njimi.

4.   Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom dovoljeno izvajati njihova nadzorna in preiskovalna pooblastila na enega od naslednjih načinov:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih pravosodnih organih.

5.   Pristojni organi pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil dosledno spoštujejo nacionalno pravo države članice in zlasti načela spoštovanja zasebnega življenja in pravice do obrambe.

6.   Obdelava osebnih podatkov med izvajanjem nadzornih in preiskovalnih pooblastil v skladu s tem členom se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

Člen 24

Prenos nalog

1.   Države članice lahko pooblastijo pristojne organe iz člena 20(1) ali jim dovolijo, da svoje naloge, določene v tej uredbi, prenesejo na druge organe ali telesa, ki so lahko v skladu z zakonodajo določeni ali drugače pooblaščeni za izvajanje teh nalog, vendar to ne velja za naloge v zvezi s:

(a)

sistemom za zagotavljanje kakovosti iz člena 26;

(b)

preiskavami iz člena 23 te uredbe in člena 32 Direktive 2006/43/ES, ki izhajajo iz tega sistema za zagotavljanje kakovosti ali iz zaprosila drugega organa, in

(c)

sankcijami in ukrepi iz poglavja VII Direktive 2006/43/ES v zvezi s pregledi za zagotavljanje kakovosti ali preiskavami obveznih revizij subjektov javnega interesa.

2.   Vsako izvajanje nalog s strani drugih organov ali teles izrecno prenese pristojni organ. Prenos določa prenesene naloge in pogoje, pod katerimi jih je treba izvesti.

Če pristojni organ prenese svoje naloge na druge subjekte ali organe, lahko za vsak primer posebej zahteva ponovni prevzem pristojnosti.

3.   Organi in subjekti morajo biti organizirani tako, da ne prihaja do nasprotij interesov. Končno odgovornost za nadzor skladnosti s to uredbo in izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z njo, ima pristojni organ, ki je prenesel naloge.

Pristojni organi seznanijo Komisijo in pristojne organe držav članic o vseh ureditvah v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki urejajo tak prenos.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica odloči, da se naloge iz točke (c) iz odstavka 1 prenesejo na druge pooblaščene organe ali telesa, ki so določeni ali drugače pooblaščeni v skladu z zakonom, kadar je večina oseb, ki so vključene v upravljanje zadevnega organa ali telesa, neodvisna od revizijske stroke.

Člen 25

Sodelovanje z drugimi pristojnimi organi na nacionalni ravni

Pristojni organi, določeni v skladu s členom 20(1) in, kadar je to ustrezno, vsak organ, na katerega je tak pristojni organ prenesel naloge, na nacionalni ravni sodeluje s:

(a)

pristojnimi organi iz člena 32(4) Direktive 2006/43/ES;

(b)

organi iz člena 20(2), ne glede na to, ali so določeni za pristojne organe za namene te uredbe ali ne;

(c)

finančnimi obveščevalnimi enotami in pristojnimi organi iz členov 21 in 37 Direktive 2005/60/ES.

Za namene takega sodelovanja se uporabljajo obveznosti poslovne skrivnosti iz člena 22 te uredbe.

POGLAVJE II

Zagotavljanje kakovosti, spremljanje trga in preglednost pristojnih organov

Člen 26

Zagotavljanje kakovosti

1.   V tem členu:

(a)

„inšpekcijski pregledi“ pomenijo preglede za zagotavljanje kakovosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetjih, ki jih vodi inšpektor in ki ne predstavljajo preiskave v smislu člena 32(5) Direktive 2006/43/ES;

(b)

„inšpektor“ pomeni ocenjevalca, ki izpolnjuje zahteve iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 5 tega člena in je zaposlen pri pristojnem organu ali ima z njim sklenjeno drugačno pogodbo;

(c)

„strokovnjak“ pomeni fizično osebo, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju in drugih področjih, pomembnih za inšpekcijske preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.

2.   Pristojni organi, določeni v skladu s členom 20(1), vzpostavijo učinkovit sistem za zagotavljanje kakovosti revizij.

Izvedejo preglede za zagotavljanje kakovosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa na podlagi analize tveganja in:

(a)

pri zakonitih revizorjih in revizijskih podjetjih, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, ki niso določeni v točkah 17 in 18 člena 2 Direktive 2006/43/ES, vsaj vsaka tri leta in

(b)

v primerih, ki niso navedeni v točki (a), vsaj vsakih šest let.

3.   Pristojni organ je odgovoren za:

(a)

odobritev in spremembo metodologij inšpekcijskih pregledov, vključno s priročniki za inšpekcijske preglede in z njimi povezanimi nadaljnjimi priročniki, metodologij poročanja in programov rednih inšpekcijskih pregledov;

(b)

odobritev in spremembo poročil o inšpekcijskih pregledih in nadaljnjem spremljanju;

(c)

odobritev in določitev inšpektorjev za posamezen inšpekcijski pregled.

Pristojni organ za sistem zagotavljanja kakovosti nameni zadostna sredstva.

4.   Pristojni organ organizira sistem za zagotavljanje kakovosti tako, da je neodvisen od pregledanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

Pristojni organ zagotovi, da se uvedejo ustrezne politike in postopki v zvezi z neodvisnostjo in nepristranskostjo osebja, vključno z inšpektorji, ter upravljanjem sistema zagotavljanja kakovosti inšpekcijskih pregledov.

5.   Pristojni organ pri imenovanju inšpektorjev upošteva naslednja merila:

(a)

inšpektorji imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije in računovodskega poročanja v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede za zagotavljanje kakovosti;

(b)

oseba, ki je zakoniti revizor, ki izvaja revizije, ali je zaposlena ali drugače povezana z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ne sme opravljati nalog inšpektorja;

(c)

oseba ne sme opravljati nalog inšpektorja pri inšpekcijskem pregledu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja vsaj tri leta, odkar navedena oseba ni več partner zadevnega revizorja ali revizijskega podjetja ali ni več zaposlena pri zadevnem zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju ali kako drugače povezana s tem zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem;

(d)

inšpektorji izjavijo, da med njimi ter zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki ga pregledujejo, ni nasprotja interesov.

Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 lahko pristojni organ v primeru, če nima dovolj inšpektorjev, za izvajanje posameznih inšpekcijskih pregledov pogodbeno lahko vključi strokovnjake. Prav tako lahko strokovnjaki pristojnim organom pomagajo, ko je to nujno za pravilno izvedbo inšpekcijskega pregleda. V takih primerih pristojni organi in strokovnjaki izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka. Strokovnjaki ne smejo biti vključeni v upravljanje strokovnih združenj in organov, ne smejo biti v njih zaposleni ali imeti z njimi sklenjenih drugačnih pogodb, lahko pa so člani takšnih združenj ali organov.

6.   Inšpekcijski pregledi vključujejo vsaj:

(a)

oceno zasnove sistema notranjega obvladovanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja;

(b)

ustrezno preskušanje skladnosti postopkov in pregled revizijskih spisov subjektov javnega interesa, da se preveri učinkovitost sistema notranjega obvladovanja kakovosti;

(c)

oceno vsebine najnovejšega letnega poročila o preglednosti, ki ga je objavil zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v skladu s členom 13, ob upoštevanju ugotovitev inšpekcijskega pregleda iz točk (a) in (b) tega odstavka.

7.   Pregledajo se vsaj naslednje politike in postopki notranjega nadzora kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja:

(a)

skladnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja z veljavnimi revizijskimi standardi in standardi glede obvladovanja kakovosti ter etičnimi zahtevami in zahtevami glede neodvisnosti, vključno z zahtevami v zvezi s poglavjem IV Direktive 2006/43/ES in člena 4 in 5 te uredbe, ter ustreznimi zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice;

(b)

količina in kakovost uporabljenih sredstev, vključno s skladnostjo z zahtevami o stalnem izobraževanju iz člena 13 Direktive 2006/43/ES;

(c)

skladnost z zahtevami o zaračunanih plačilih za revizijske storitve iz člena 4 te uredbe.

Za preskušanje skladnosti se na podlagi analize tveganja za neustrezno izvajanje obvezne revizije izberejo revizijski spisi.

Pristojni organi redno pregledujejo tudi metodologije, ki jih zakoniti revizorji in revizijska podjetja uporabljajo za izvajanje obvezne revizije.

Poleg inšpekcijskih pregledov iz prvega pododstavka so pristojni organi pooblaščeni, da izvajajo druge inšpekcije.

8.   Ugotovitve in sklepi inšpekcijskih pregledov, na katerih temeljijo priporočila, vključno z ugotovitvami in sklepi v zvezi s poročilom o preglednosti, se sporočijo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju, ki se pregleduje, ter se skupaj z njim obravnavajo pred pripravo končnega poročila o inšpekcijskem pregledu.

Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki se pregleduje, v razumnem obdobju, ki ga določi pristojni organ, izvede ukrepe na podlagi priporočil inšpekcijskih pregledov. V primeru priporočil glede sistema notranjega obvladovanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja tako obdobje ne sme biti daljše od 12 mesecev.

9.   V zvezi z inšpekcijskim pregledom se pripravi poročilo, ki vsebuje glavne sklepe in priporočila o pregledu za zagotavljanje kakovosti.

Člen 27

Spremljanje kakovosti trga in konkurenčnosti

1.   Pristojni organi, določeni v skladu s členom 20(1) in po potrebi Evropska mreža za konkurenco (ECN) redno spremljajo razvoj trga za zagotavljanje storitev obveznih revizij subjektov javnega interesa in zlasti ocenijo naslednje:

(a)

tveganja zaradi velikega števila pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, vključno s sistemskimi pomanjkljivostmi v mreži revizijskega podjetja, ki bi lahko povzročile propad katerega koli revizijskega podjetja, motnjami pri zagotavljanju storitev obvezne revizije v posameznem sektorju ali na medsektorski ravni, dodatnim kopičenjem tveganja revizijskih pomanjkljivosti in vplivom na splošno stabilnost finančnega sektorja;

(b)

ravni tržnih koncentracij, tudi za posamezne sektorje;

(c)

učinkovitost revizijskih komisij;

(d)

potrebo po sprejetju ukrepov za ublažitev navedenih tveganj iz točke (a).

2.   Vsak pristojni organ in ECN do 17. junija 2016 in potem vsaj vsaka tri leta pripravi poročilo o razvoju trga za zagotavljanje storitev obveznih revizij subjektov javnega interesa ter ga predloži CEAOB, ESMA, EBA, EIOPA in Komisiji.

Komisija po posvetovanjih s CEAOB, ESMA, EBA in EIOPA na podlagi navedenih poročil pripravi skupno poročilo o tem razvoju na ravni Unije. Navedeno skupno poročilo se predloži Svetu, Evropski centralni banki in Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter po potrebi Evropskemu parlamentu.

Člen 28

Preglednost pristojnih organov

Pristojni organi zagotavljajo preglednost in objavijo vsaj:

(a)

letno poročilo o dejavnostih v zvezi z njihovimi nalogami, v skladu s to uredbo;

(b)

letni delovni program v zvezi z njihovimi nalogami, v skladu s to uredbo;

(c)

letno poročilo o splošnih rezultatih sistema zagotavljanja kakovosti. To poročilo vključuje informacije o izdanih priporočilih, nadaljnjem spremljanju priporočil, sprejetih nadzornih ukrepih in naloženih sankcijah. Vključuje tudi količinske informacije in druge ključne informacije o uspešnosti v zvezi s finančnimi sredstvi in kadrovskimi zadevami ter uspešnostjo in učinkovitostjo sistema zagotavljanja kakovosti;

(d)

združene informacije o ugotovitvah in zaključkih inšpekcijskih pregledov iz prvega pododstavka člena 26(8). Države članice lahko zahtevajo objavo teh ugotovitev in zaključkov posameznih inšpekcijskih pregledov.

POGLAVJE III

Sodelovanje med pristojnimi organi in odnosi z evropskimi nadzornimi organi

Člen 29

Obveznost sodelovanja

Pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, kadar je to potrebno za namene te uredbe, vključno s primeri, v katerih preiskovano ravnanje ne pomeni kršitve veljavne zakonodaje ali ureditve zadevne države članice.

Člen 30

Ustanovitev CEAOB

1.   Brez poseganja v organizacijo nacionalnega revizijskega nadzora se sodelovanje pristojnih organov organizira v okviru CEAOB.

2.   CEAOB sestavljajo po en član iz vsake države članice, ki so predstavniki pristojnih organov na visoki ravni, kakor je določeno v členu 32(1) Direktive 2006/43/ES, in en član, ki ga imenuje ESMA (v nadaljnjem besedilu: člani).

3.   EBA in EIOPA sta povabljena k sodelovanju na sejah CEAOB kot opazovalca.

4.   CEAOB se sestaja v rednih časovnih intervalih in, kadar je to potrebno, na zahtevo Komisije ali držav članic.

5.   Vsak član CEAOB ima en glas, z izjemo člana, ki ga imenuje ESMA, ki nima glasovalne pravice. Če ni drugače določeno, se odločitve CEAOB sprejemajo z navadno večino glasov njegovih članov.

6.   Za imenovanje ali razrešitev predsednika CEAOB s seznama prijaviteljev, ki predstavljajo pristojne organe iz člena 32(1) Direktive 2006/43/ES, je potrebna dvotretjinska večina članov. Mandat predsednika traja štiri leta. Na tem položaju ne sme ostati v zaporednih obdobjih, lahko pa je ponovno izvoljen po „obdobju mirovanja“, ki traja štiri leta.

Za imenovanje ali razrešitev podpredsednika je pristojna Komisija.

Predsednik in podpredsednik nimata glasovalne pravice.

Če predsednik odstopi ali je razrešen pred iztekom mandata, CEAOB predseduje podpredsednik do naslednje seje, na kateri se izvoli predsednik za preostanek mandata.

7.   CEAOB:

(a)

zagotavlja lažjo izmenjavo informacij, strokovnih znanj in najboljših praks za izvajanje te uredbe in Direktive 2006/43/ES;

(b)

zagotavlja strokovne nasvete Komisiji in pristojnim organom, in sicer na njihovo zahtevo, v zvezi z vprašanji o izvajanju te uredbe in Direktive 2006/43/ES;

(c)

prispeva k tehnični oceni sistemov javnega nadzora v tretjih državah in mednarodnemu sodelovanju držav članic in tretjih držav na tem področju, kot je določeno v členih 46(2) in 47(3) Direktive 2006/43/ES;

(d)

prispeva k tehničnemu pregledu mednarodnih revizijskih standardov, med drugim tudi v postopkih njihove priprave, zaradi sprejetja na ravni Unije;

(e)

prispeva k izboljšanju mehanizmov sodelovanja za nadzor zakonitih revizorjev, revizijskih podjetij, ki revidirajo subjekte javnega interesa, ali mrež, katerih člani so;

(f)

izvaja druge naloge usklajevanja v primerih, ki so določeni v tej uredbi ali Direktivi 2006/43/ES.

8.   Pri izvajanju nalog iz točke (c) odstavka 7 CEAOB zaprosi za pomoč ESMA, EBA ali EIOPA, če je ta prošnja povezana z mednarodnim sodelovanjem držav članic in tretjih držav na področju obveznih revizij subjektov javnega interesa, ki jih nadzirajo ti evropski nadzorni organi. Kadar CEAOB zaprosi za tako pomoč, mu ESMA, EBA ali EIOPA pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

9.   CEAOB lahko za izvajanje svojih nalog sprejme nezavezujoče smernice ali mnenja.

Komisija objavi smernice in mnenja, ki jih sprejme CEAOB.

10.   CEAOB prevzame vse obstoječe in po potrebi že začete naloge Evropske skupine organov za nadzor revizorjev (EGAOB), ustanovljene s Sklepom 2005/909/ES.

11.   CEAOB lahko ustanovi stalne ali ad hoc podskupine za obravnavo posebnih vprašanj v okviru nalog, ki jih določi CEAOB. Sodelovanje v podskupinah se lahko razširi tudi na pristojne organe držav Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu EGP) na področju nadzora revizij, v posameznih primerih pa so lahko povabljeni tudi pristojni organi držav, ki niso članice EU/EGP, če to odobrijo člani CEAOB. Sodelovanje pristojnega organa države, ki ni članica EU/EGP, je lahko omejeno na določeno časovno obdobje.

12.   Za namene izvajanja nalog iz točke (c) odstavka 7 CEAOB ustanovi podskupino. Navedeni podskupini predseduje član, imenovan s strani ESMA v skladu z odstavkom 2.

13.   Predsednik CEAOB lahko na zahtevo vsaj treh članov ali na svojo lastno pobudo, če meni da je to koristno in/ali potrebno, povabi strokovnjake, vključno s strokovnimi delavci, ki so posebej usposobljeni v zvezi z določeno temo dnevnega reda, da sodelujejo v razpravah CEAOB ali njegovih podskupin kot opazovalci. CEAOB lahko povabi predstavnike pristojnih organov iz tretjih držav, ki so strokovnjaki na področju nadzora revizij, da sodelujejo v razpravah CEAOB ali njegovih podskupin kot opazovalci.

14.   Sekretariat CEAOB zagotavlja Komisija. Izdatki CEAOB se vključijo v ocene Komisije.

15.   Predsednik pripravi začasni dnevni red sej CEAOB in pri tem ustrezno upošteva pisne prispevke članov.

16.   Predsednik, ali v primeru njegove odsotnosti podpredsednik, sporoča stališča in mnenja CEAOB samo, če to odobrijo člani.

17.   Razprave CEAOB niso javne.

18.   CEAOB sprejme svoj poslovnik.

Člen 31

Sodelovanje pri pregledih za zagotavljanje kakovosti, preiskavah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem

1.   Pristojni organi sprejmejo ukrepe za zagotovitev uspešnega sodelovanja na ravni Unije v zvezi s pregledi za zagotavljanje kakovosti.

2.   Pristojni organ ene države članice lahko pristojni organ druge države članice zaprosi za pomoč pri pregledih za zagotavljanje kakovosti zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki so vključena v mrežo, ki v državi članici, ki je prejela zahtevo, izvaja pomembne dejavnosti.

3.   Kadar pristojni organ od pristojnega organa druge države članice prejme zahtevo za pomoč pri pregledu zagotavljanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki je vključeno v mrežo, ki v tej državi članici izvaja pomembne dejavnosti, pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli izvajanje pomoči pri zadevnem pregledu zagotavljanja kakovosti.

Pristojni organ, ki je predložil zahtevo, nima pravice dostopa do informacij, ki lahko kršijo nacionalna varnostna pravila ali negativno vplivajo na suverenost, varnost ali javni red države članice, ki je prejela zahtevo.

4.   Kadar pristojni organ ugotovi, da se na ozemlju druge države članice izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju z določbami iz te uredbe, o tem čim bolj podrobno obvesti pristojni organ druge države članice. Pristojni organ druge države članice ustrezno ukrepa. Pristojnemu organu, ki ga je uradno obvestil, poroča o rezultatu navedenega ukrepa in, kolikor je mogoče, pomembnih vmesnih dogodkih.

5.   Pristojni organ ene države članice lahko od pristojnega organa druge države članice zahteva, da izvede preiskavo na svojem ozemlju.

Poleg tega lahko zahteva, da njegovo osebje med preiskavo spremlja osebje pristojnega organa navedene države članice, vključno v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.

Preiskavo ali inšpekcijski pregled ves čas v celoti nadzira država članica, na ozemlju katere se izvaja.

6.   Pristojni organ, ki je prejel zahtevo, lahko zavrne zahtevo po izvedbi preiskave iz prvega pododstavka odstavka 5 ali zahtevo po tem, da njegovo osebje spremlja osebje pristojnega organa druge države članice, kakor je določeno v drugem pododstavka odstavka 5, v naslednjih primerih:

(a)

kadar lahko taka preiskava ali inšpekcijski pregled na kraju samem pomeni kršitev nacionalnih varnostnih predpisov ali škodljivo vpliva na suverenost, varnost ali javni red države članice, ki je prejela zahtevo;

(b)

kadar so pred organi države članice, ki je prejela zahtevo, že sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in zoper iste osebe;

(c)

kadar so organi države članice, ki je prejela zahtevo, že izrekli končno sodbo za enaka dejanja in zoper iste osebe.

7.   V primeru pregleda zagotavljanja kakovosti ali preiskave s čezmejnimi učinki lahko pristojni organi zadevnih držav članic naslovijo na CEAOB skupno zahtevo za usklajevanje pregleda ali preiskave.

Člen 32

Kolegiji pristojnih organov

1.   Da bi poenostavili izvajanje nalog iz členov 26 in 31(4) do (6) te uredbe in člena 30 Direktive 2006/43/ES v zvezi s posebnimi zakonitimi revizorji, revizijskimi podjetji ali njihovimi mrežami se lahko ustanovijo kolegiji, v katerih sodelujejo pristojni organ matične države članice in kateri koli drugi pristojni organi, če:

(a)

zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opravlja storitve obvezne revizije za subjekte javnega interesa v okviru pristojnosti zadevne države članice ali

(b)

je v okviru pristojnosti zadevne države članice ustanovljena podružnica, ki je del revizijskega podjetja.

2.   V primeru posebnih zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij pristojni organ matične države članice deluje kot povezovalec.

3.   V zvezi s posebnimi mrežami lahko pristojni organi držav članic, v katerih mreža izvaja pomembne dejavnosti, zahtevajo od CEAOB, da ustanovi kolegij, v katerem sodelujejo pristojni organi, ki pošljejo zahtevo.

4.   Člani kolegija pristojnih organov v zvezi s posebno mrežo v 15 delovnih dneh po ustanovitvi kolegija izberejo povezovalca. Če ne dosežejo dogovora, CEAOB imenuje povezovalca izmed članov kolegija.

Člani kolegija vsaj vsakih pet let pregledajo izbor povezovalca, da se zagotovi, da je izbrani povezovalec najustreznejši imetnik tega položaja.

5.   Povezovalec predseduje srečanjem kolegija, usklajuje njegove dejavnosti in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij med njegovimi člani.

6.   Povezovalec v 10 delovnih dneh po izboru pripravi pisne dogovore o usklajevanju v kolegiju, ki obravnavajo:

(a)

informacije, ki se izmenjujejo med pristojnimi organi;

(b)

primere, v katerih se morajo pristojni organi posvetovati;

(c)

primere, v katerih lahko pristojni organi prenesejo nadzorne naloge v skladu s členom 33.

7.   Če ni doseženo soglasje o pisnih dogovorih o usklajevanju iz odstavka 6, lahko kateri koli član kolegija zadevo predloži CEAOB. Povezovalec natančno preuči mnenje CEAOB o pisnih dogovorih o usklajevanju, preden odobri končno besedilo. Pisni dogovori so navedeni v enotnem dokumentu, ki zajema v celoti utemeljeno pojasnilo o vseh bistvenih odstopanjih od mnenja CEAOB. Povezovalec predloži pisne dogovore o usklajevanju članom kolegija in CEAOB.

Člen 33

Prenos nalog

Pristojni organ matične države članice lahko na pristojni organ druge države članice prenese katero koli nalogo, če se s tem strinja navedeni pristojni organ. Prenos nalog ne vpliva na odgovornost pristojnega organa, ki je naloge prenesel.

Člen 34

Zaupnost in poslovna skrivnost v zvezi s sodelovanjem med pristojnimi organi

1.   Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse druge osebe, ki delajo ali so delale za organe, vključene v okvir za sodelovanje med pristojnimi organi iz člena 30. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti drugi osebi ali organu, razen kadar je razkritje potrebno zaradi sodnega postopka ali je tako določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu.

2.   Člen 22 organom, ki so vključeni v okvir za sodelovanje med pristojnimi organi, kakor je določeno v členu 30, in pristojnim organom ne preprečuje izmenjave zaupnih informacij. Za tako izmenjane informacije velja poslovna skrivnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih.

3.   Vse izmenjave informacij, ki jih na podlagi te uredbe izvedejo organi, ki so vključeni v okvir za sodelovanje med pristojnimi organi, kot je določeno v členu 30, in pristojni organi ali drugi organi in telesa se obravnavajo kot zaupne, razen če je potrebno njihovo razkritje v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Člen 35

Varstvo osebnih podatkov

1.   Države članice za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.   Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravlja CEAOB, ESMA, EBA in EIOPA v okviru te uredbe in Direktive 2006/43/ES.

POGLAVJE IV

Sodelovanje z organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami in organi

Člen 36

Sporazumi o izmenjavi informacij

1.   Pristojni organi lahko sklenejo sporazume o sodelovanju za izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav le, če v zadevnih tretjih državah za razkrite informacije veljajo jamstva poslovne skrivnosti, ki so vsaj enakovredna jamstvom iz členov 22 in 34. Pristojni organi take sporazume takoj posredujejo CEAOB in o njih uradno obvestijo Komisijo.

Izmenjava informacij na podlagi tega člena se izvede samo, če je to potrebno za izvajanje nalog teh pristojnih organov na podlagi te uredbe.

Kadar taka izmenjava informacij vključuje prenos osebnih podatkov tretji državi, države članice ravnajo v skladu z Direktivo 95/46/ES, CEAOB pa z Uredbo (ES) št. 45/2001.

2.   Pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi ali drugimi zadevnimi organi tretjih držav v zvezi s pregledi zagotavljanja kakovosti ter preiskavami zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. CEAOB na zahtevo pristojnega organa prispeva k takemu sodelovanju in vzpostavitvi konvergence nadzora s tretjimi državami.

3.   Kadar sodelovanje ali izmenjava informacij zadeva revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, se uporablja člen 47 Direktive 2006/43/ES.

4.   CEAOB pripravi smernice v zvezi z vsebino sporazumov o sodelovanju in izmenjavo informacij v skladu s tem členom.

Člen 37

Razkrivanje informacij, prejetih od tretjih držav

Pristojni organ države članice lahko razkrije zaupne informacije, ki jih je prejel od pristojnih organov tretjih držav, kadar sporazum o sodelovanju tako določa in je pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, pri čemer se informacije po potrebi razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu.

Člen 38

Razkrivanje informacij, posredovanih tretjim državam

Pristojni organ države članice zahteva, da lahko pristojni organ tretje države članice, kateremu je poslal zaupne informacije, te informacije razkrije tretjim osebam ali organom le, če je pridobil izrecno predhodno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in pod pogojem, da se informacije razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ države članice dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu ali potrebno za sodne postopke v tej tretji državi.

Člen 39

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz člena 9 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 9 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se podaljša za dva meseca.

Člen 40

Pregled in poročila

1.   Komisija pregleda dejavnosti in učinkovitost sistema za sodelovanje med pristojnimi organi in o njih poroča v okviru CEAOB, kakor je določeno v členu 30, zlasti v zvezi z uspešnostjo nalog CEAOB, opredeljenih v odstavku 7 navedenega člena.

2.   Pri pregledu je treba upoštevati mednarodne razmere, zlasti v zvezi z izboljšanjem sodelovanja s pristojnimi organi tretjih držav in prispevkom za izboljšanje mehanizmov za sodelovanje pri nadzoru zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij subjektov javnega interesa, ki so člani mednarodnih revizijskih mrež. Komisija svoj pregled opravi do 17. junija 2019.

3.   Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. V poročilu se obravnava napredek, dosežen na področju sodelovanja med pristojnimi organi v okviru CEAOB od začetka delovanja tega okvira, in predlagajo nadaljnji ukrepi za izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med pristojnimi organi držav članic.

4.   Komisija do 17. junija 2028 predloži poročilo o uporabi te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 41

Prehodne določbe

1.   Subjekt javnega interesa od 17. junija 2020 ne sklene ali obnovi posla obvezne revizije z določenim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, če je ta zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opravljalo revizijske storitve za ta subjekt javnega interesa 20 zaporednih let ali dlje na dan začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Subjekt javnega interesa od 17. junija 2023 ne sklene ali obnovi posla obvezne revizije z določenim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, če je ta zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opravljalo revizijske storitve za ta subjekt javnega interesa 11 ali več let, vendar manj kot 20 zaporednih let ali dlje na dan začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se revizijski posli, ki so bili začeti pred 16. junijem 2014 in še veljajo na dan 17. junija 2016, lahko nadaljujejo do konca najdaljšega trajanja iz drugega pododstavka člena 17(1) ali točke (b) člena 17(2). Uporablja se člen 17(4).

4.   Člen 16(3) se uporablja za zaveze za revizije šele po preteku obdobja iz drugega pododstavka člena 17(1).

Člen 42

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne predpise, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 43

Razveljavitev Sklepa 2005/909/ES

Sklep 2005/909/ES se razveljavi.

Člen 44

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 17. junija 2016.

Vendar pa se člen 16(6) uporablja od 17. junija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 61.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(3)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(4)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(5)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(6)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(7)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(8)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(9)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(10)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(11)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(12)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

(13)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(14)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(15)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15.).

(16)  UL L 120, 7.5.2008, str. 20.

(17)  Evropski nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(18)  Evropski nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(19)  Evropski nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(20)  Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (glej stran 196 tega Uradnega lista).

(21)  UL C 336, 6.11.2012, str. 4.

(22)  Sklep Komisije 2005/909/ES z dne 14. Decembra 2005 o ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bo svetovala Komisiji ter olajšala sodelovanje med sistemi javnega nadzora nad zakonsko določenimi revizorji in revizijskimi družbami (UL L 329, 16.12.2005, str. 38).

(23)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(24)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(25)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(26)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES in o razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(27)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


Top