To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	OKVIRNI SKLEP SVETA z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih ►C1 skupinah ◄ (2002/465/PNZ) (UL L 162 20.6.2002, str. 1)

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 089, 1.4.2017, str. 18 (2002/465/PNZ)

▼B

OKVIRNI SKLEP SVETA

z dne 13. junija 2002

o skupnih preiskovalnih ►C1 skupinah ◄

(2002/465/PNZ)

Člen 1

Skupne preiskovalne ►C1 skupine ◄

1. Pristojni organi dveh ali več držav članic lahko na podlagi medsebojnega sporazuma za posebne namene in za določen čas, ki se lahko z medsebojnim soglasjem podaljša, ustanovijo skupno preiskovalno ►C1 skupine ◄ za preiskave kaznivih dejanj v eni ali več državah članicah, ki sestavljajo ►C1 skupino ◄ . Sestava ►C1 skupine ◄ je določena v sporazumu.

Skupna preiskovalna ►C1 skupina ◄ se lahko ustanovi predvsem v naslednjih primerih:

(a) ko preiskave kaznivih dejanj države članice zahtevajo težka in zahtevna preiskovalna dejanja v povezavi z drugimi državami članicami;

(b) ko več držav članic izvaja preiskave kaznivih dejanj, pri katerih okoliščine danega primera zahtevajo usklajene, skupne ukrepe v vpletenih državah članicah.

Za ustanovitev skupne preiskovalne ►C1 skupine ◄ lahko zaprosi vsaka zadevna država članica. ►C1 Skupina ◄ se ustanovi v eni državi članici, v kateri se bodo po predvidevanjih izvajale preiskave.

2. Poleg podatkov, na katere se nanašajo ustrezne določbe člena 14 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah in člena 37 Beneluške pogodbe z dne 27. junija 1962, spremenjene s Protokolom z dne 11. maja 1974, vključujejo zaprosila za ustanovitev skupne preiskovalne ►C1 skupine ◄ tudi predloge o sestavi ►C1 skupine ◄ .

3. Skupna preiskovalna ►C1 skupina ◄ deluje na ozemlju držav članic, ki sestavljajo ►C1 skupino ◄ , pod naslednjimi splošnimi pogoji:

(a) Skupino vodi predstavnik pristojnega organa, ki sodeluje v preiskavah kaznivega dejanja, iz države članice, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ . Vodja skupine deluje v okviru svojih pristojnosti po nacionalnih predpisih.

(b) ►C1 Skupina ◄ izvaja svoje naloge v skladu s predpisi države članice, v kateri deluje. Člani ►C1 skupine ◄ izvajajo svoje naloge pod vodstvom osebe, na katero se nanaša pododstavek (a), ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo njihovi organi v sporazumu o ustanovitvi ►C1 skupine ◄ .

(c) Država članica, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ , sprejme vse organizacijske ukrepe, ki so potrebni za njeno delovanje.

►C1 4. V tem okvirnem sklepu so člani skupne preiskovalne skupine, ki niso iz države članice, v kateri deluje skupina, temveč iz drugih držav članic, navedeni kot „napoteni“ v skupino.

5. Napoteni člani skupne preiskovalne skupine imajo pravico biti navzoči, ko se v državi članici, v kateri deluje skupina, sprejmejo preiskovalni ukrepi. ◄ Vodja skupine pa se lahko iz posebnih razlogov odloči drugače v skladu s predpisi države članice, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ .

►C1 6. Vodja skupine lahko napotenim članom skupne preiskovalne skupine ◄ v skladu s predpisi države članice, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ , zaupa nalogo, da izvedejo določene preiskovalne ukrepe ►C1 , kadar to odobrijo pristojni organi države članice, v kateri deluje skupina, in sekundarne države članice. ◄

7. Kadar skupna preiskovalna ►C1 skupina ◄ potrebuje sprejetje preiskovalnih ukrepov v eni od držav članic, ki sestavljajo ►C1 skupino ◄ , ►C1 člani, ki so prek te države članice napoteni v skupino, lahko zaprosijo svoje pristojne organe, da sprejmejo te ukrepe. ◄ Ti ukrepi se v tej državi članici obravnavajo pod pogoji, ki bi se uporabljali, če bi se zahtevali v sklopu nacionalne preiskave.

8. Kadar skupna preiskovalna ►C1 skupina ◄ potrebuje pomoč države članice, ki ne sestavlja ►C1 skupine ◄ , ali tretje države, lahko pristojni organi države, v kateri ►C1 skupina ◄ deluje, zaprosijo za pomoč pristojne organe druge zadevne države v skladu z ustreznimi listinami oziroma sporazumi.

9. Član skupne preiskovalne ►C1 skupine ◄ lahko za namene preiskav kaznivih dejanj, ki jih izvaja ►C1 skupina ◄ , ►C1 v skladu z nacionalnimi predpisi in v okviru svojih pristojnosti priskrbi skupini podatke, ki so na voljo v državi članici, prek katere je napoten.

10. Podatki, ki jih je član oziroma napoteni član pridobil zakonito, medtem ko je sodeloval v skupni preiskovalni skupini, ◄ ki pa sicer niso na voljo pristojnim organom zadevnih držav članic, se lahko uporabljajo v naslednje namene:

(a) za namene, za katere je bila ustanovljena skupina;

(b) na podlagi predhodnega soglasja države članice, kjer je pridobil podatke, za odkrivanje, preiskovanje in pregon drugih kaznivih dejanj. Takšno soglasje se lahko zavrne samo v primerih, ko bi takšna uporaba ogrozila preiskave kaznivih dejanj v zadevni državi članici ali zaradi katerih bi ta država članica lahko zavrnila pravno pomoč;

(c) za preprečevanje neposrednega in resnega ogrožanja javne varnosti, in brez poseganja v pododstavek (b), če se naknadno začne preiskava kaznivega dejanja;

(d) za druge namene, če se tako sporazumejo države članice, ki sestavljajo ►C1 skupino ◄ .

11. Ta okvirni sklep ne vpliva na druge obstoječe določbe oziroma sporazume o ustanovitvi oziroma delovanju skupnih preiskovalnih ►C1 skupin ◄ .

▼C1

12. Če zakonodaja držav članic oziroma vsaka določba glede pravnih instrumentov, ki se uporabljajo med njimi, to dopuščajo, se lahko sklene sporazum, da se dejavnosti ►C1 skupine ◄ lahko udeležijo osebe, ki niso predstavniki pristojnih organov držav članic, ki sestavljajo skupno preiskovalno ►C1 skupino ◄ . Takšne osebe so lahko na primer uradniki organov, ustanovljenih na podlagi Pogodbe. Pravice, ki jih imajo člani ali napoteni člani skupine na podlagi tega okvirnega sklepa, se za te osebe ne uporabljajo, razen če ni s sporazumom izrecno določeno drugače.

▼B

Člen 2

Odgovornost uradnikov za kazniva dejanja

Med dejavnostmi, na katere se nanaša člen 1, se uradniki iz države članice, razen iz tiste, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ , obravnavajo kot uradniki države članice, v kateri deluje ►C1 skupina ◄ , kar zadeva kazniva dejanja, ki so bila storjena proti njim ali ki so jih storili sami.

Člen 3

Civilnopravna odgovornost uradnikov

1. Kadar uradniki države članice v skladu s členom 1 delujejo v drugi državi članici, je prva država članica odgovorna za vso škodo, ki jo ti povzročijo med svojimi dejavnostmi, v skladu s predpisi države članice, na ozemlju katere delujejo.

2. Država članica, na ozemlju katere je bila storjena škoda, na katero se nanaša odstavek 1, nadomesti nastalo škodo pod enakimi pogoji, kot bi jo v primeru, če bi škodo povzročili njeni uradniki.

3. Država članica, katere uradniki so povzročili škodo katerikoli osebi na ozemlju druge države članice, v celoti povrne slednji znesek, ki ga je morala plačati žrtvam oziroma njihovim pravnim naslednikom.

4. Ne da bi posegala v izvrševanje pravic do tretjih strank in z izjemo od odstavka 3, se vsaka država članica v primeru iz odstavka 1 vzdrži tega, da bi od druge države članice zahtevala povračilo utrpele škode.

Člen 4

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnjevanje določb tega okvirnega sklepa do 1. januarja 2003.

2. Države članice pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedilo vseh določb, s katerimi se v njihovo zakonodajo prenašajo obveznosti, določene v tem okvirnem sklepu. Komisija na podlagi teh in drugih podatkov do 1. julija 2004 predloži Svetu poročilo o delovanju tega okvirnega sklepa. Svet oceni, v kolikšni meri so države članice upoštevale ta okvirni sklep.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati z dnem njegove objave v Uradnem listu. Veljati preneha, ko začne v vseh državah članicah veljati Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.

Top