ISSN 1725-5163

doi:10.3000/17255163.C_2010.223.ces

Úřední věstník

Evropské unie

C 223

European flag  

České vydání

Informace a oznámení

Svazek 53
18. srpna 2010


Oznámeníč.

Obsah

Strana

 

I   Usnesení, doporučení a stanoviska

 

STANOVISKA

 

Evropská centrální banka

2010/C 223/01

Stanovisko Evropské centrální banky ze dne 6. srpna 2010 k návrhu směrnice Evropského parlamentu a Rady, kterou se mění směrnice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokud jde o kapitálové požadavky na obchodní portfolio a resekuritizace a o dohled nad politikami odměňování (CON/2010/65)

1

 

IV   Informace

 

INFORMACE ORGÁNŮ, INSTITUCÍ A JINÝCH SUBJEKTŮ EVROPSKÉ UNIE

 

Evropská komise

2010/C 223/02

Směnné kurzy vůči euru

5

2010/C 223/03

Rozhodnutí Komise ze dne 17. srpna 2010, kterým se mění rozhodnutí Komise 2007/623/ES, kterým se zřizuje skupina nezávislých zúčastněných stran na vysoké úrovni pro oblast administrativní zátěže

6

 

V   Oznámení

 

ŘÍZENÍ TÝKAJÍCÍ SE PROVÁDĚNÍ POLITIKY HOSPODÁŘSKÉ SOUTĚŽE

 

Evropská komise

2010/C 223/04

Státní podpora – Slovinsko – Státní podpora C 13/10 (ex NN 17/10) – Případná opatření podpory ve prospěch podniků Elan d.o.o a Elan Marine d.o.o – Výzva k podání připomínek podle čl. 108 odst. 2 Smlouvy o fungování EU ( 1 )

8

2010/C 223/05

Oznámení vlády Spojeného království v souvislosti se směrnicí Evropského parlamentu a Rady 94/22/ES ze dne 30. května 1994 o podmínkách udělování a užívání povolení k vyhledávání, průzkumu a těžbě uhlovodíků ( 1 )

15

 


 

(1)   Text s významem pro EHP

CS

 


I Usnesení, doporučení a stanoviska

STANOVISKA

Evropská centrální banka

18.8.2010   

CS

Úřední věstník Evropské unie

C 223/1


STANOVISKO EVROPSKÉ CENTRÁLNÍ BANKY

ze dne 6. srpna 2010

k návrhu směrnice Evropského parlamentu a Rady, kterou se mění směrnice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokud jde o kapitálové požadavky na obchodní portfolio a resekuritizace a o dohled nad politikami odměňování

(CON/2010/65)

2010/C 223/01

Úvod a právní základ

Evropská centrální banka (ECB) vydala dne 12. listopadu 2009 stanovisko CON/2009/94 (1) k návrhu směrnice Evropského parlamentu a Rady, kterou se mění směrnice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokud jde o kapitálové požadavky na obchodní portfolio a resekuritizace a o dohled nad politikami odměňování (dále jen „navrhovaná směrnice“). Dne 7. července 2010 přijal navrhovanou směrnici Evropský parlament (2), nyní ji musí formálně přijmout Rada Evropské unie. Toto stanovisko vychází z té verze navrhované směrnice, kterou přijal Evropský parlament.

Pravomoc ECB zaujmout stanovisko je založena na ustanovení posledního pododstavce čl. 127 odst. 4 Smlouvy o fungování Evropské unie, podle něhož může ECB předkládat stanoviska mimo jiné příslušným orgánům Unie v záležitostech spadajících do oblasti její působnosti. V tomto směru obsahuje navrhovaná směrnice ustanovení, která mají vliv na plnění úkolu Evropského systému centrálních bank (ESCB) vymezovat a provádět měnovou politiku Unie ve smyslu čl. 127 odst. 2 první odrážky Smlouvy a na přispívání ESCB k řádnému provádění opatření v oblasti stability finančního systému ve smyslu čl. 127 odst. 5 Smlouvy. V souladu s čl. 17.5 první větou jednacího řádu Evropské centrální banky přijala toto stanovisko Rada guvernérů.

1.   Obecné připomínky

1.1

ECB je znepokojena prodloužením období, po které se uplatňuje výjimka pro expozice v podobě krytých dluhopisů (3), jejichž krytí představují úvěry zajištěné obytnými a obchodními nemovitostmi, jak je upraveno v příloze I odstavci 2 písm. c) bodě ii) navrhované směrnice. Odklad data, do kterého se uplatňuje výjimka, z 31. prosince 2010 na 31. prosinec 2013, umožní neomezené používání dluhopisů s přednostním vypořádáním vydaných sekuritizačními společnostmi, které sekuritizují expozice týkající se obytných a obchodních nemovitostí, v krycím portfoliu krytých dluhopisů. Navíc byl v přijatém textu odstraněn odkaz na požadavek nejvyšší úvěrové kvality těchto dluhopisů (4).

1.2

Navrhovaná směrnice se proto dotýká krytých dluhopisů, které jsou v souladu se směrnicí o SKIPCP, a cenných papírů krytých aktivy, které jsou způsobilé pro úvěrové operace Eurosystému, jak jsou upraveny v obecných zásadách ECB/2000/7 ze dne 31. srpna 2000 o nástrojích a postupech měnové politiky Eurosystému (5). V tomto ohledu uplatňuje systém zajištění Eurosystému z pohledu řízení rizika přísnější režim (např. vyšší srážky a ratingové požadavky) na cenné papíry kryté aktivy než na kryté dluhopisy, které jsou v souladu se směrnicí o SKIPCP. Možným důsledkem navrhované směrnice může být to, že protistrany měnové politiky významně pobídne, aby své cenné papíry kryté aktivy zahrnuly do krycího portfolia těchto krytých dluhopisů, a tím dosáhly příznivějšího zacházení na úkor rizikové expozice Eurosystému.

1.3

Přestože ECB vítá kroky snižující míru, v jaké se legislativa spoléhá na externí ratingy, má současně určité obavy ohledně odstranění odkazu na požadavek nejvyšší úvěrové kvality těchto dluhopisů, neboť tento krok by mohl dále podkopat důvěryhodnost a průhlednost trhu s krytými dluhopisy a v konečném efektu mít důsledky pro finanční stabilitu.

1.4

Obecně by normotvůrci měli v blízké budoucnosti směřovat k odstranění této výjimky a vytvoření přesně vymezeného souboru kritérií pro zahrnutí aktiv do krycího portfolia krytých dluhopisů, který i) se neopírá o externí ratingy a ii) je dostatečně přesvědčivý, aby zajistil důvěru trhu v kryté dluhopisy. Současně by měli poskytnout finančním institucím dostatek času k tomu, aby mohly odpovídajícím způsobem upravit své obchodní modely. Na snížení limitu jmenovité částky nesplacené emise z 20 % na 10 % v příloze I odstavci 2 písm. c) bodě i) a ii) navrhované směrnice je možné pohlížet jako na pozitivní krok tímto směrem.

2.   Pozměňovací návrhy

Tam, kde ECB doporučuje změnu navrhované směrnice, jsou v příloze uvedeny konkrétní pozměňovací návrhy spolu s příslušným odůvodněním.

Ve Frankfurtu nad Mohanem dne 6. srpna 2010.

prezident ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  Úř. věst. C 291, 1.12.2009, s. 1.

(2)  P7_TA-PROV (2010) 0274.

(3)  Jak jsou vymezeny v čl. 22 odst. 4 směrnice Rady 85/611/EHS ze dne 20. prosince 1985 o koordinaci právních a správních předpisů týkajících se subjektů kolektivního investování do převoditelných cenných papírů (SKIPCP) (Úř. věst. L 375, 31.12.1985, s. 3).

(4)  Viz příloha VI bod 68 odst. 3 směrnice Evropského parlamentu a Rady 2006/48/ES ze dne 14. června 2006 o přístupu k činnosti úvěrových institucí a o jejím výkonu (přepracované znění) (Úř. věst. L 177, 30.6.2006, s. 1).

(5)  Úř. věst. L 310, 11.12.2000, s. 1.


PŘÍLOHA

Pozměňovací návrhy

Text navrhovaný Evropským parlamentem

Změny navrhované ECB (1)

Změna

Příloha VI bod 68 ii)

„ii)

třetí odstavec se nahrazuje tímto:

„Do 31. prosince 2013 se nepoužije horní limit 10 % pro dluhopisy s přednostním vypořádáním vydané francouzskými Fonds Communs de Créances nebo rovnocennými sekuritizačními společnostmi ve smyslu písmen d) a e), pokud: i) sekuritizované expozice týkající se obytných nebo obchodních nemovitostí pochází od člena stejné konsolidované skupiny, jejímž členem je i emitent krytých dluhopisů, nebo od subjektu přidruženého ke stejnému centrálnímu orgánu, k němuž je přidružen i emitent krytých dluhopisů, (příslušnost ke stejné skupině nebo přidružení ke stejnému orgánu je určeno v době, kdy jsou dluhopisy s přednostním vypořádáním použity jako kolaterál pro kryté dluhopisy) a ii) člen stejné konsolidované skupiny, jejímž členem je i emitent krytých dluhopisů, nebo subjekt přidružený ke stejnému centrálnímu orgánu, k němuž je přidružen i emitent krytých dluhopisů, si ponechá celou tranši první ztráty podporující tyto dluhopisy s přednostním vypořádáním. Komise přezkoumá před koncem tohoto období a nejpozději do 31. prosince 2012 vhodnost tohoto přenesení pravomocí a případně vhodnost rozšíření stejného zacházení na jakýkoli jiný typ krytého dluhopisu. S ohledem na tento přezkum může Komise případně na základě pravomoci uvedené v článku 151a přijmout akty v přenesené pravomoci, aby se toto období prodloužilo nebo aby se přenesení pravomocí stalo trvalým či bylo rozšířeno na další typy krytých dluhopisů.“ “

„ii)

třetí odstavec se nahrazuje tímto:

„Do 31. prosince 2013 se nepoužije horní limit 10 % pro dluhopisy s přednostním vypořádáním vydané francouzskými Fonds Communs de Créances nebo rovnocennými sekuritizačními společnostmi ve smyslu písmen d) a e), pokud: i) tyto dluhopisy s přednostním vypořádáním mají úvěrové hodnocení určené ratingové agentury, které odpovídá nejvyšší kategorii úvěrového hodnocení, jež tato agentura vydala ve vztahu ke krytým dluhopisům; ii) sekuritizované expozice týkající se obytných nebo obchodních nemovitostí pochází od člena stejné konsolidované skupiny, jejímž členem je i emitent krytých dluhopisů, nebo od subjektu přidruženého ke stejnému centrálnímu orgánu, k němuž je přidružen i emitent krytých dluhopisů, (příslušnost ke stejné skupině nebo přidružení ke stejnému orgánu je určeno v době, kdy jsou dluhopisy s přednostním vypořádáním použity jako kolaterál pro kryté dluhopisy) a iii) člen stejné konsolidované skupiny, jejímž členem je i emitent krytých dluhopisů, nebo subjekt přidružený ke stejnému centrálnímu orgánu, k němuž je přidružen i emitent krytých dluhopisů, si ponechá celou tranši první ztráty podporující tyto dluhopisy s přednostním vypořádáním. .“ “

Odůvodnění

Z důvodů, které jsou popsány v tomto stanovisku, je ECB znepokojena odstraněním požadavku, aby dluhopisy s přednostním vypořádáním měly úvěrové hodnocení nejvyšší kategorie vypracované určenou externí ratingovou agenturou, neboť by tak mohla být dále podkopána důvěryhodnost a průhlednost trhu s krytými dluhopisy. Z tohoto důvodu ECB doporučuje navrácení tohoto požadavku do textu směrnice. Nicméně v blízké budoucnosti by mělo být cílem odstranění této výjimky a vytvoření přesně vymezeného souboru kritérií pro zahrnutí aktiv do krycího portfolia krytých dluhopisů, který i) se neopírá o externí ratingy a ii) je dostatečně přesvědčivý, aby zajistil důvěru trhu v kryté dluhopisy. Proto by měla být jakákoli zmínka o možném (časově neohraničeném) prodloužení této výjimky vypuštěna.

ECB si je vědoma, že příloha VI bod 68 i) vyžaduje, aby dluhopisy s přednostním vypořádáním používané jako kolaterál dosahovaly stupně úvěrové kvality 1. Tato skutečnost však nezmenšuje obavy z odstranění požadavku, aby dluhopisy s přednostním vypořádáním měly úvěrové hodnocení nejvyšší kategorie vypracované určenou externí ratingovou agenturou. Je tomu tak proto, že požadavek stupně úvěrové kvality 1 se vztahuje pouze na limit 10 % jmenovité částky nesplacené emise, který se uplatní, pokud nedojde k aktivaci výjimky. V tomto ohledu se poznamenává, že stupně úvěrové kvality 1 až 6 určují příslušné orgány v souladu s článkem 82 směrnice 2006/48/ES, který umožňuje určitou míru volného uvážení ve vztahu k úvěrové kvalitě. ECB nicméně považuje koncept „nejvyšší kategorie úvěrového hodnocení“ za koncept vymezený užším způsobem.

V té verzi navrhované směrnice, kterou přijal Evropský parlament, se může výjimka uplatnit, jsou-li splněny dva požadavky: Zaprvé se vyžaduje, aby sekuritizované expozice týkající se obytných nebo obchodních nemovitostí nepocházely od subjektu vně konsolidované skupiny, jejímž členem je i emitent krytých dluhopisů. ECB má za to, že v praxi může být velmi těžké plnění tohoto požadavku ověřit. Zadruhé se vyžaduje, aby si člen téže konsolidované skupiny ponechal celou tranši první ztráty podporující tyto dluhopisy s přednostním vypořádáním. Podle názoru ECB bude jednoduché tento požadavek obcházet i v případě, že tranše první ztráty zůstane v této skupině, a to cestou využití zajišťovacích strategií (hedgingu). Z těchto důvodů se ECB nedomnívá, že by tyto požadavky samy o sobě poskytovaly dostatečné záruky k tomu, aby tato aktiva mohla být zahrnuta do krycího portfolia krytých dluhopisů. ECB nicméně uznává, že požadavky zajišťují určitý stupeň ochrany pro držitele dluhopisů, zejména pokud bude zároveň do textu navrácen odkaz na požadavek nejvyšší úvěrové kvality dluhopisů s přednostním vypořádáním.


(1)  Tučně je vyznačen text, který ECB navrhuje doplnit. Přeškrtnut je text, který ECB navrhuje vypustit.


IV Informace

INFORMACE ORGÁNŮ, INSTITUCÍ A JINÝCH SUBJEKTŮ EVROPSKÉ UNIE

Evropská komise

18.8.2010   

CS

Úřední věstník Evropské unie

C 223/5


Směnné kurzy vůči euru (1)

17. srpna 2010

2010/C 223/02

1 euro =


 

měna

směnný kurz

USD

americký dolar

1,2860

JPY

japonský jen

109,66

DKK

dánská koruna

7,4492

GBP

britská libra

0,82300

SEK

švédská koruna

9,4330

CHF

švýcarský frank

1,3411

ISK

islandská koruna

 

NOK

norská koruna

7,9065

BGN

bulharský lev

1,9558

CZK

česká koruna

24,805

EEK

estonská koruna

15,6466

HUF

maďarský forint

279,50

LTL

litevský litas

3,4528

LVL

lotyšský latas

0,7085

PLN

polský zlotý

3,9709

RON

rumunský lei

4,2383

TRY

turecká lira

1,9285

AUD

australský dolar

1,4251

CAD

kanadský dolar

1,3341

HKD

hongkongský dolar

9,9919

NZD

novozélandský dolar

1,8122

SGD

singapurský dolar

1,7424

KRW

jihokorejský won

1 512,72

ZAR

jihoafrický rand

9,3355

CNY

čínský juan

8,7346

HRK

chorvatská kuna

7,2525

IDR

indonéská rupie

11 526,27

MYR

malajsijský ringgit

4,0625

PHP

filipínské peso

58,055

RUB

ruský rubl

39,1144

THB

thajský baht

40,796

BRL

brazilský real

2,2499

MXN

mexické peso

16,2260

INR

indická rupie

59,9500


(1)  Zdroj: referenční směnné kurzy jsou publikovány ECB.


18.8.2010   

CS

Úřední věstník Evropské unie

C 223/6


ROZHODNUTÍ KOMISE

ze dne 17. srpna 2010,

kterým se mění rozhodnutí Komise 2007/623/ES, kterým se zřizuje skupina nezávislých zúčastněných stran na vysoké úrovni pro oblast administrativní zátěže

2010/C 223/03

EVROPSKÁ KOMISE,

s ohledem na Smlouvu o fungování Evropské unie,

vzhledem k těmto důvodům:

(1)

Rozhodnutím 2007/623/ES (1) zřídila Komise na dobu tří let skupinu nezávislých zúčastněných stran na vysoké úrovni pro oblast administrativní zátěže (dále jen „skupina“).

(2)

Snížení administrativní zátěže a zjednodušení právní úpravy zůstávají prioritami Komise a Akční program pro snižování administrativní zátěže v Evropské unii má být dokončen do roku 2012.

(3)

Mandát skupiny a jejích členů by měl tedy být odpovídajícím způsobem prodloužen.

(4)

Skupina by měla nadále úzce spolupracovat jak s externími zúčastněnými stranami, tak s útvary Komise, a měla by si pravidelně a uspořádaným způsobem vyměňovat názory a zkušenosti v otázkách administrativní zátěže se zástupcem generálního tajemníka a s předsedou výboru pro hodnocení dopadů,

ROZHODLA TAKTO:

Článek 1

Rozhodnutí K(2007) 4063 se mění takto:

1)

Článek 2 se nahrazuje tímto:

„Článek 2

Úkolem skupiny je poskytovat Komisi poradenství, pokud jde o Akční program pro snižování administrativní zátěže v Evropské unii, jehož cílem je snížení administrativní zátěže podniků vyplývající z právních předpisů EU o 25 % do roku 2012, jakož i v otázkách zjednodušení iniciativ uvedených v pracovním programu Komise.

Skupina zejména:

poskytuje poradenství v souvislosti s opatřeními na snížení administrativní zátěže, která navrhnou konzultanti nebo která budou navržena prostřednictvím internetové konzultace a místních workshopů v členských státech,

poskytuje Komisi na její žádost poradenství ohledně metodických otázek, které mohou v souvislosti s akčním programem vyvstat,

podle potřeby navrhuje, které další stávající právní předpisy lze zahrnout do programu snižování,

poskytuje Komisi poradenství ohledně klouzavého programu pro zjednodušení, zejména pokud jde o právní akty se značným potenciálem pro snižování administrativní zátěže,

napomáhá Komisi v zajišťování pokroku při přijímání návrhů na snižování administrativní zátěže Radou a Parlamentem,

do listopadu 2011 připraví zprávu o osvědčených postupech v členských státech při provádění právních předpisů EU co nejméně zatěžujícím způsobem.

Mandát skupiny trvá do 31. prosince 2012.“

2)

Ustanovení čl. 3 odst. 1 se nahrazuje tímto:

„Článek 3

1.   Komise může skupinu konzultovat v jakékoli záležitosti týkající se provádění Akčního programu pro snižování administrativní zátěže v Evropské unii a jejího klouzavého programu pro zjednodušení, tak jak jsou uvedeny v pracovním programu Komise.“

3)

Článek 4 se mění takto:

Článek 4

a)

V odstavci 4 se první věta nahrazuje tímto:

„Členové skupiny jsou jmenováni do 31. prosince 2012.“

b)

V odstavci 7 se první věta nahrazuje tímto:

„Jména členů budou zveřejněna na internetových stránkách generálního sekretariátu Evropské komise.“

4)

V čl. 5 odst. 4 se druhá věta nahrazuje tímto:

„Generální sekretariát Evropské komise zabezpečuje pro skupinu služby sekretariátu.“

5)

Článek 7 se nahrazuje tímto:

„Článek 7

Použitelnost

Toto rozhodnutí se použije do dne 31. prosince 2012.“

Článek 2

Toto rozhodnutí vstupuje v platnost dnem 30. srpna 2010.

V Bruselu dne 17. srpna 2010.

Za Komisi

José Manuel BARROSO

předseda


(1)  Úř. věst. L 253, 28.9.2007, s. 40.


V Oznámení

ŘÍZENÍ TÝKAJÍCÍ SE PROVÁDĚNÍ POLITIKY HOSPODÁŘSKÉ SOUTĚŽE

Evropská komise

18.8.2010   

CS

Úřední věstník Evropské unie

C 223/8


STÁTNÍ PODPORA – SLOVINSKO

Státní podpora C 13/10 (ex NN 17/10) – Případná opatření podpory ve prospěch podniků Elan d.o.o a Elan Marine d.o.o

Výzva k podání připomínek podle čl. 108 odst. 2 Smlouvy o fungování EU

(Text s významem pro EHP)

2010/C 223/04

Dopisem ze dne 12. května 2010, uvedeným v závazném jazykovém znění na stránkách, které následují po tomto shrnutí, sdělila Komise Slovinsku své rozhodnutí zahájit ve věci výše uvedených opatření řízení podle čl. 108 odst. 2 Smlouvy o fungování EU.

Zúčastněné strany mohou podat své připomínky k opatřením, ohledně nichž Komise zahajuje řízení, do jednoho měsíce ode dne zveřejnění tohoto shrnutí a dopisu, který za ním následuje, Generálnímu ředitelství pro hospodářskou soutěž Evropské komise na adresu:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Kancelář: J-70, 03/225

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Fax +32 22961242

Tyto připomínky budou sděleny Slovinsku. Zúčastněné strany podávající připomínky mohou písemně a s uvedením důvodů požádat o zachování důvěrnosti ohledně své totožnosti.

SHRNUTÍ

I.   POSTUP

Dne 10. července 2008 byla podána stížnost na údajnou státní podporu podniku Elan ski (Slovinsko). Komise dané opatření prošetřila na základě několika žádostí o informace, které zaslala slovinskému státu. Komise navíc obdržela podrobné informace od autora stížnosti.

II.   POPIS

Posuzovaná opatření podpory byla určena výrobci lyží Elan Ski a výrobci lodí Elan Marine. Oba podniky sídlí v regionu, který je podle čl. 107 odst. 3 písm. a) Smlouvy o fungování EU způsobilý pro regionální podporu, a jsou ve stoprocentním vlastnictví Skupiny Elan, která je majetkem několika státních podniků. Skupina Elan a její dvě dceřiné společnosti se několik let potýkaly s finančními problémy. V letech 2007 a 2008 do nich proto státní společnosti, které Skupinu Elan vlastní, dvakrát vložily 10 milionů EUR, z nichž Skupina Elan vyčlenila přibližně 11,7 milionu EUR pro podnik Elan Ski. Zbývající 8,3 milionu EUR získal podnik Elan Marine.

III.   POSOUZENÍ

Je možné, že tyto kapitálové vklady mohou zahrnovat státní podporu ve smyslu čl. 107 odst. 1 Smlouvy o fungování EU. Vzhledem k tomu, že je provedly státní podniky, zdá se, že je lze přičíst slovinskému státu. Kromě toho mohly poskytnout výhodu podniku, který v situaci, v níž se nacházel, neměl snadný přístup ke kapitálu a úvěrům. Pokud by měla být daná opatření považována za státní podporu, musí Komise ověřit, zda by tato podpora byla slučitelná s čl. 107 odst. 2 nebo čl. 107 odst. 3 Smlouvy o fungování EU. Komise dosud nemá k dispozici dostatek informací k přijetí závěru o slučitelnosti daných opatření.

IV.   ZÁVĚR

S ohledem na výše uvedené se Komise rozhodla zahájit ve věci výše uvedených opatření formální vyšetřovací řízení podle čl. 108 odst. 2 Smlouvy o fungování EU.

ZNĚNÍ DOPISU

„Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po proučitvi informacij o zgoraj navedenih ukrepih, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1).

1.   POSTOPEK

(1)

Nemški proizvajalec smuči Völkl je 10. julija 2008 vložil pritožbo v zvezi s pomočjo, ki jo je Republika Slovenija domnevno dodelila družbi Elan d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Ski), slovenskemu proizvajalcu smuči.

(2)

Od takrat je Komisija slovenskim organom poslala več zahtev za informacije, na katere so se slovenski organi odzvali 14. oktobra 2008, 30. januarja 2010 in 22. februarja 2010. Komisija je novembra 2009 poslala zahtevo za informacije tudi pritožniku, na katero je ta odgovoril 5. marca 2010.

2.   UPRAVIČENCI

2.1   Elan Ski

(3)

Elan Ski je družba z omejeno odgovornostjo, dejavna na področju proizvodnje smučarske opreme. Sedež ima v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Vsa območja Slovenije so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2). Družba Elan Ski je leta 2007 zaposlovala približno 750 ljudi, zdi pa se, da se je število zaposlenih od takrat precej zmanjšalo.

(4)

Družba Elan Ski ima trenutno približno 9-odstotni delež na svetovnem trgu smuči. Sodi med šest največjih proizvajalcev smuči. Smuči v celoti proizvaja v Begunjah, sedež tovarne desk za deskanje na snegu pa je v Avstriji, kjer je letno proizvedenih 200 000 desk za deskanje na snegu, od katerih se jih le desetina proda z znamko Elan. Večina smuči se izvozi v Nemčijo in druge države EU, ZDA, Kanado in na Japonsko. Proizvodi družbe Elan Ski se tržijo v 46 državah po vsem svetu (3).

(5)

Družba Elan Ski je bila v državni lasti od leta 1940 do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1990 je bilo podjetje Elan Ski v stečaju in je bilo prodano upnikom. Leta 1991 je podjetje Elan Ski postalo delniška družba, ki je bila leta 1992 prodana novi lastnici, hrvaški Privredni banki Zagreb. Na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je družba Elan Ski spet znašla v krizi, leta 2000 pa jo je kupila Slovenska razvojna družba, delniška družba v 100-odstotni državni lasti, ki je bila ustanovljena za sanacijo in prestrukturiranje podjetij, prenos lastništva podjetij in financiranje dolgoročnih investicij.

(6)

Družba Elan Ski, ki je bila takrat družba z omejeno odgovornostjo, je bila potem prodana skupini Skimar (sedaj: Elan Skupina d.o.o., v nadaljnjem besedilu: Elan Skupina), ki je od takrat matična družba družbe Elan Ski. Družba Elan Ski je od leta 2006 zasebna družba z omejeno odgovornostjo.

2.2   Elan Marine

(7)

Elan Marine d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Marine) je družba z omejeno odgovornostjo, od leta 1949 dejavna na področju proizvodnje morskih plovil. Kot družba Elan Ski ima tudi družba Elan Marine sedež v Begunjah na Gorenjskem, v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Družba Elan Marine je leta 2007 zaposlovala približno 420 ljudi, število zaposlenih pa se je od takrat zmanjšalo.

2.3   Elan Skupina

(8)

Obe družbi, Elan Ski in Elan Marine, sta bili 15. februarja 2010 v 100-odstotni lasti družbe Elan Skupina. Holding ima še dve drugi hčerinski družbi, in sicer družbo Elan Inventa d.o.o. (servisni oddelek) in družbo Marine Nova d.o.o.

(9)

Družba Elan Skupina je 31. decembra 2007 zaposlovala približno 1 200 ljudi (trenutno zaposluje približno 800 ljudi).

(10)

Delničarji družbe Elan Skupina so večinoma v državni lasti. Lastniška struktura družbe Elan Skupina je bila januarja 2009 naslednja:

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba): Kapitalska družba je delniška družba, katere edini delničar je Republika Slovenija. Kapitalska družba je bila ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnega kapitala za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem premoženja. Kapitalska družba je daleč največja delničarka družbe Elan Skupina in ima trenutno skoraj polovico njenih delnic (glej v nadaljevanju),

poleg tega Kapitalska družba nadzira vložek Prvega pokojninskega sklada (ki je tudi državni sklad, v nadaljnjem besedilu: KAD-PPS),

Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: DSU), družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 100-odstotni državni lasti in je dejavna na področju upravljanja in svetovanja,

Triglav Naložbe, finančna družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav naložbe), finančna družba, ki je v 98-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav (glej v nadaljevanju),

Zavarovalnica Triglav, d.d., (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica Triglav), družba, ki ponuja vse vrste neživljenjskega in življenjskega, zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja in je v večinski lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) ter Slovenske odškodninske družbe, d.d., ki sta v državni lasti.

Razpredelnica 1:   Lastniška struktura januarja 2009

Image

(11)

Do aprila 2008 je bila delničar družbe Elan Skupina tudi zasebna družba KD Kapital, finančna družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: KD Kapital).

Razpredelnica 2:   Lastniška struktura ob različnih datumih

Subjekt

1. januar 2007

Po 1. ukrepu

(april 2008)

Po 2. ukrepu

(januar 2009)

Kapitalska družba

30,5 %

47,3 %

47,3 %

KAD-PPS

10,3 %

10,3 %

10,3 %

DSU

17,3 %

17,3 %

17,3 %

Triglav Naložbe

13,2 %

13,2 %

13,2 %

Zavarovalnica Triglav

11,9 %

11,9 %

11,9 %

KD Kapital

16,8 %

0 %

0 %

Domnevno skupno državno lastništvo

83,2 %

100 %

100 %

3.   OPIS UKREPOV

3.1   Dokapitalizacija leta 2007 (Ukrep 1)

(12)

Kot bo opisano v nadaljevanju, so se družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi leta 2007 soočale s težavami, banke upnice pa so zahtevale povečanje kapitala kot pogoj za nadaljnje financiranje.

(13)

Kapitalska družba se je 19. decembra 2006 odločila za dokapitalizacijo družbe Elan Skupina, zaradi česar so delničarji družbe Elan Skupina29. januarja 2007 podpisali ‚pismo o nameri‘ dokapitalizacije družbe v višini 10,225 milijona EUR. Vendar pa so delničarji 4. oktobra 2007 soglašali le s povečanjem kapitala. Vzrok zamude je bilo začetno nasprotovanje povečanju kapitala s strani družbe KD Kapital, takrat edinega zasebnega delničarja družbe Elan Skupina, zlasti zato, ker je nameravala Kapitalska družba imenovati nove člane v nadzorni odbor družbe Elan Skupina. Družba KD Kapital je imela v lasti 16,83 % delnic družbe Elan Skupina. Po poročanju medijev je družbo KD Kapital vznemiril poskus vplivanja slovenskih državnih organov na poslovne odločitve družbe Elan Skupina prek Kapitalske družbe  (4).

(14)

Družba KD Kapital je končno soglašala s povečanjem kapitala v višini 10,225 milijona EUR v zameno za možnost prodaje delnic, ki jo je družba izkoristila marca 2008, z učinkom od aprila 2008. Kapitalska družba je kupila delnice družbe KD Kapital in tako povečala svoj delež v družbi Elan Skupina z 41 % na 57 % (10 % delnic je bilo takrat v lasti družbe KAD-PPS).

(15)

Vpis delničarjev je bil izveden 15. novembra 2007 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. Od 10,225 milijona EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,8 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,425 milijona EUR.

3.2   Dokapitalizacija leta 2008 (Ukrep 2)

(16)

Junija/julija 2008 je uprava družbe Elan Skupina delničarje zaprosila za novo dokapitalizacijo v višini 25 milijonov EUR, in sicer za kritje nelikvidnosti v višini 14 milijonov EUR, za kritje izgub družbe Elan Skupina v višini 6,1 milijona EUR in za kapital za prestrukturiranje v višini 5 milijonov EUR. Poleg tega je morala družba Elan Skupina reprogramirati svoje dolgove do konca leta 2008. Dolgoročni načrt za družbo Elan Skupina je bil pripravljen junija 2008, 8. avgusta 2008 pa mu je sledil načrt okrevanja. Oba načrta sta vsebovala podobno finančno napoved za skupino in smučarski oziroma zimski del do leta 2012. V skladu z napovedjo bi začeli skupina oziroma družba Elan Ski ustvarjati dobiček od leta 2010 naprej. Družba Elan Marine bi začela ustvarjati dobiček od leta 2011. Oba načrta je pripravila skupina sama in ne neodvisni zunanji svetovalci.

(17)

Delničarji so menili, da so načrti neustrezni. Zato so 28. avgusta 2008 soglašali le z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov EUR. Podlaga za povečanje kapitala je bil sporazum o reprogramiranju dolgov med družbo Elan Skupina in njenimi upniki do konca leta 2008. Vpis delničarjev je bil izveden 8. septembra 2008 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS.

(18)

Od 10 milijonov EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,924 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,076 milijona EUR.

(19)

V skladu z informacijami, ki so jih zagotovili slovenski organi, v zadevnem obdobju ni bilo dodatnih povečanj kapitala skupine Elan Skupina.

4.   OCENA

(20)

Šteje se, da sta morebitni upravičenki ukrepov družbi Elan Ski in Elan Marine. Dokapitalizirana je bila sicer družba Elan Skupina, vendar pa je ta družba dala sredstva družbi Elan Ski oziroma družbi Elan Marine (glej točki (15) in (18)). Zato sta ta dva subjekta morebitna upravičenca navedenih ukrepov. Komisija bo zato proučila, ali sta subjekta prejela državno pomoč v smislu člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej točko 4.2 v nadaljevanju), in če sta jo, ali bi takšna pomoč lahko bila združljiva z notranjim trgom (glej točko 4.3 v nadaljevanju). V ta namen je treba določiti, od kdaj je morebitni upravičenki treba šteti za podjetji v težavah (glej točko 4.1 v nadaljevanju).

4.1   Podjetje v težavah

(21)

V skladu s točko 10 smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) se podjetje lahko šteje za podjetje v težavah, če ni zmožno preprečiti izgub, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja. Točka 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje določa posebne okoliščine, v katerih se lahko za podjetje šteje, da je v težavah.

(22)

V tej fazi se šteje, da družbi Elan Ski oziroma Elan Marine ne izpolnjujeta meril točke 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Čeprav se je obseg kapitala obeh družb v letih od 2006 do 2008 (6) zelo zmanjšal, se zdi da so obstajale zadostne rezerve za kritje izgub.

(23)

Vendar pa v skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje ‚podjetje lahko velja za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin, določenih v točki 10, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah (…). V vsakem primeru pa je podjetje v težavah upravičeno le takrat, ko lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov ne more opomoči‘.

(24)

Komisija meni, da se za merila iz točke 11 zdi, da jih družbi Elan Ski in Elan Marine dejansko izpolnjujeta. Družba Elan Ski je med letoma 2006 in 2008 (7) ustvarila znatno izgubo, družba Elan Marine je znatno izgubo ustvarila leta 2007 in 2008 (8), oba subjekta pa sta od leta 2005 beležila tudi podatke o vedno manjšem prometu (9). Poleg tega so težke razmere za vso skupino (10) (ki naj bi ji na podlagi dopisa uprave družbe Elan Skupina leta 2008 brez dokapitalizacije grozil stečaj) skupini preprečile, da bi subjektoma finančno pomagala z lastnimi sredstvi. To kaže na to, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine vsaj leta 2007 in 2008 izpolnjevali merila iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. Tako se lahko družbi Elan Ski in Elan Marine štejeta za podjetji v težavah vsaj leta 2007 in 2008.

4.2   Obstoj državne pomoči

(25)

Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

4.2.1   Državna sredstva in odgovornost države

(26)

Da ukrep šteje za državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in zanj mora odgovarjati država. Poleg organov javne uprave lahko državno pomoč dodelijo tudi javna podjetja. Vendar pa je treba v zvezi s tem ugotoviti, ali javno podjetje glede določenega ukrepa deluje kot ‚država‘, in sicer, če ima država glede zadevnega ukrepa dejansko prevladujoč vpliv v tem podjetju. To pomeni, da so državna sredstva tista sredstva, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom ali, z drugimi besedami, z njimi razpolaga država (11).

(27)

Kar zadeva Kapitalsko družbo, ki je bila glavna delničarka družbe Elan Skupina v času dokapitalizacij, slovenski državni organi menijo, da Kapitalska družba niti neposredno niti posredno ne uporablja proračunskih sredstev. Utemeljujejo, da se družba financira izključno iz dividend, plačil obresti in drugih prihodkov iz naložbenih in poslovnih dejavnosti. Poleg tega Kapitalske družbe ni mogoče opredeliti kot pravne osebe javnega prava.

(28)

Vendar pa se zdi, da je Kapitalska družba pod nadzorom države in jo je treba šteti za javno podjetje v smislu člena 2(b) direktive o preglednosti (12). Republika Slovenija je lastnica 100 % vpisanega kapitala Kapitalske družbe in obvladuje večino glasov. Slovenska vlada imenuje vse člane skupščine Kapitalske družbe in njenega nadzornega odbora. Predstavniki slovenske vlade so vabljeni na seje skupščine in nadzornega odbora. Upravni odbor imenuje skupščina, nadzoruje pa ga nadzorni odbor. Zato Komisija predhodno domneva, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država.

(29)

Kar zadeva ostale delničarje družbe Elan Skupina, ki so sodelovali pri dokapitalizaciji, se v tej fazi zdi, da so družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav tesno povezane z Republiko Slovenijo. Dejansko sta družbi DSU in KAD-PPS v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. V drugih dveh družbah, tj. družbi Triglav Naložbe in družbi Zavarovalnica Triglav, se zdi, da ima država v lasti vsaj večino delnic (prek drugih družb). Slovenski državni organi pa o strukturi družb niso zagotovili podrobnih informacij. V tej fazi Komisija dvomi, da za ukrepe teh družb ni odgovorna Republika Slovenija.

(30)

Zato Komisija predhodno sklepa, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij se tudi glede ukrepov, ki so jih podprle družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav, zdi, da se financirajo iz državnih sredstev in zanje odgovarja država, kar se bo preverilo v formalnem postopku preiskave.

4.2.2   Prednost

(31)

V skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba proučiti, ali pogoji posega dajejo gospodarsko prednost upravičencu, ki je ta v normalnih tržnih pogojih ne bi mogel dobiti.

(32)

Najprej je treba preveriti, ali je Republika Slovenija pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina delovala kot oseba zasebnega prava, saj je po poročanju slovenskih državnih organov vsaj Kapitalska družba kot takšna sodelovala z drugimi delničarji družbe pri sprejemanju ukrepov.

Kar zadeva prvi ukrep, edina očitno nedržavna delničarka družbe Elan Skupina, družba KD Kapital, ni bila zainteresirana za sodelovanje. Na koncu je družba KD Kapital sodelovala le zato, ker ji je Kapitalska družba zagotovila možnost odkupa njenih delnic po zajamčeni ceni. Zaenkrat ni informacij o ceni. Zato pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina zasebni delničar ni sodeloval pod enakimi pogoji z javnimi delničarji. Poleg družbe KD Kapital in Kapitalske družbe so k dokapitalizaciji prispevali le delničarji, ki so v večinski državni lasti. Prispevki takšnih delničarjev se ne morejo upoštevati pri odločanju o tem, ali je bil ukrep sprejet na način, kot bi ga sprejele osebe zasebnega prava. Zato Komisija dvomi, da je bil prvi ukrep izveden na način, kot bi ga izvedle osebe zasebnega prava, kot utemeljujejo slovenski državni organi.

Pri drugem ukrepu se zdi, da ni sodelovala nobena družba zasebnega prava. Kapitalska družba in drugi delničarji, ki so sodelovali pri drugem ukrepu, so vsaj v večinski državni lasti. Zato Komisija v tej fazi, tako kot pri prvem ukrepu, dvomi, da je Republika Slovenija preko Kapitalske družbe in drugih javnih delničarjev delovala na način, kot bi delovala oseba zasebnega prava.

(33)

Nadalje je treba upoštevati, da bi zasebni vlagatelj na trgu poskusil povečati donos iz svojih sredstev v skladu z okoliščinami in svojimi interesi, in sicer celo v primeru naložb v podjetje, katerega delničar je že (13). S stališča zasebnega vlagatelja na trgu obstaja vrsta drugih kazalcev, ki zbujajo dvom v naložbe družbe Elan Skupina in s tem družbe Elan Ski oziroma družbe Elan Marine.

Zaenkrat se zdi, da prvi ukrep ni temeljil na poslovnem načrtu ali drugih informacijah o prihodnjih donosih naložb.

Kar zadeva drugi ukrep, sta bila dolgoročni načrt in načrt okrevanja pripravljena, preden so se delničarji odločili glede dokapitalizacije. Vendar pa so sami delničarji družbe Elan Skupina menili, da so načrti neustrezni, kar kaže, da so bili načrti nezanesljivi glede vizije prihodnjih donosov naložb.

Zdi se, da sta bili družbi Elan Ski in Elan Marine v težavah vsaj v času dokapitalizacij.

Družba Elan Skupina je delničarje najprej prosila za še večjo dokapitalizacijo, kot pa je bila dejansko izvedena.

Svetovni trg smuči se zmanjšuje. Dejansko se je svetovna prodaja smuči od zime 1991–1992 do zime 2008–2009 skoraj prepolovila, in sicer s 6 milijonov na 3,2 milijona smuči letno.

(34)

Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko večinski delničar, ki vpiše potrebni kapital za zagotovitev preživetja podjetja, ki se začasno sooča s težavami, a je sposobno ponovno doseči dobiček, po možnosti po reorganizaciji, šteje za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki namerava zavarovati svojo preteklo naložbo (14). V tej fazi ni mogoče spregledati, da to velja za dokapitalizaciji v družbi Elan Skupina oziroma njenih hčerinskih družbah, čeprav dvom ostaja, saj naj bi bili vsi trije subjekti v težavah že več let.

(35)

Zato Komisija dvomi, da sta bila ukrepa izvedena v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Poleg tega sta bili dokapitalizacij deležni le dve določeni družbi, kar pomeni, da sta bili selektivni. Komisija zato meni, da sta ukrepa pomenila selektivno prednost za upravičenki.

4.2.3   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(36)

Komisija meni, da sta ukrepa slovenskih državnih organov v korist družb Elan Ski in Elan Marine verjetno izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami z zagotavljanjem prednosti pred drugimi konkurenti, ki takšne pomoči niso prejeli. Države članice med seboj vsekakor trgujejo na področjih smučarske opreme in morskih plovil, na katerih delujeta upravičenki.

4.2.4   Sklepna ugotovitev glede obstoja državne pomoči

(37)

Komisija na podlagi navedenih argumentov na tej stopnji meni, da sta zadevna ukrepa lahko vsebovala državno pomoč za družbi Elan Ski in Elan Marine v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.3   Združljivost pomoči

(38)

Ukrepi državne pomoči se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi izjem iz člena 107(2) in 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(39)

Zaenkrat slovenski državni organi še niso zagotovili informacij o združljivosti ukrepov, saj so menili, da ukrepa nista pomenila državne pomoči. Ker pa sta bila zadevna ukrepa izvedena v korist podjetij v težavah, je Komisija predhodno ocenila njuno združljivost na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje. Poleg tega je presojala, ali bi lahko bila ukrepa združljiva z notranjim trgom kot regionalna pomoč. Komisija zaenkrat glede združljivosti na kateri koli drugi podlagi nima nobenih dokazov.

4.3.1   Smernice za reševanje in prestrukturiranje

(40)

Na podlagi teh smernic so do pomoči upravičena le podjetja v težavah. Kot je bilo opisano zgoraj, se lahko družba Elan Ski in družba Elan Marine v času dokapitalizacij štejeta za podjetji v težavah. Načeloma podjetje, ki pripada večji poslovni skupini, običajno ni upravičeno do pomoči, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama (točka 13 smernic za reševanje in prestrukturiranje). Ker je bila v času sprejetja ukrepov (opisano zgoraj) v težavah tudi matična družba družb Elan Ski in Elan Marine, in sicer družba Elan Skupina, Komisija šteje pogoje točke 13 za izpolnjene. Zdi se, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine upravičeni do pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(41)

V skladu s točko 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje, je lahko pomoč za reševanje le v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil. Zato se zadevni dokapitalizaciji ne moreta šteti za pomoč za reševanje.

(42)

Glede pomoči za prestrukturiranje smernice za reševanje in prestrukturiranje (v točki 31 in naslednjih) zahtevajo predložitev trdnega načrta za prestrukturiranje, ki omogoča obnovo sposobnosti preživetja podjetja. Pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno vsoto. V zvezi s tem mora upravičenec prispevati lastna sredstva za plačilo stroškov prestrukturiranja. Poleg tega smernice za reševanje in prestrukturiranje v izogib neupravičenim izkrivljanjem konkurence določajo izravnalne ukrepe.

(43)

V tej fazi se zdi, da navedeni pogoji glede zadevnih ukrepov niso izpolnjeni.

Zaenkrat so slovenski državni organi predložili dele dveh t. i. načrtov prestrukturiranja, in sicer dolgoročnega načrta za družbo Elan Skupina in ‚program prestrukturiranja‘, za katerega pa se zdi, da ne izpolnjuje vseh pogojev iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

Ni jasno, ali je bila pomoč omejena na najnižjo potrebno vsoto.

Poleg tega iz informacij, ki so bile predložene Komisiji, ne izhaja, da bi upravičenki prispevali lastna sredstva. Celo nasprotno, edina delničarka družbe Elan Skupina, ki ni bila povezana z državo, družba KD Kapital, je v zvezi s prvim ukrepom zmanjšala svoj delež.

Informacij o izravnalnih ukrepih ni. Komisija bi pri vrednotenju takšnih ustreznih ukrepov upoštevala tudi tržno strukturo.

(44)

Upoštevati je treba tudi, da mora biti pomoč za reševanje in prestrukturiranje usklajena z načelom o enkratni pomoči (‚enkrat in zadnjič‘), kot je določeno v točki 72 in naslednjih točkah smernic za reševanje in prestrukturiranje, in sicer, da se nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ne sme dodeliti, če je bila pomoč za reševanje ali prestrukturiranje dodeljena že prej. Ni jasno, ali so družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi Elan Ski in Elan Marine že izkoristile pomoč za reševanje ali prestrukturiranje.

(45)

Na podlagi navedenega Komisija dvomi, da bi lahko bila ukrepa združljiva s pomočjo za prestrukturiranje.

4.3.2   Regionalna pomoč

(46)

Kot je že bilo navedeno, imata družbi Elan Ski in Elan Marine sedež v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaenkrat ni jasno, ali se lahko dokapitalizaciji štejeta za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom, saj se zdi, da sta bili obe upravičenki v času dodelitve pomoči v težavah, in zato nista upravičeni do regionalne pomoči.

(47)

Zato Komisija po prvi proučitvi zadeve dvomi, da bi se lahko ukrepa štela za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom.

5.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(48)

Komisija se je na podlagi navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zadevnima ukrepoma.

Odločitev

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s postopkom iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija poziva Slovenijo, da predloži svoje pripombe in zagotovi vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni pomoči, v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa. Informacije morajo zlasti vsebovati:

informacije glede družb DSU, Triglav naložbe oziroma Zavarovalnica Triglav:

prosimo, zagotovite informacije, kakšen odstotni delež družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav je v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Če obstajajo tudi drugi delničarji navedenih družb, prosimo, zagotovite informacije o tem, ali so v neposrednem ali posrednem lastništvu Republike Slovenije,

prosimo, na kratko opišite način sprejemanja odločitev v družbah DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav ter razloge, ki jih morata upravni in nadzorni odbor upoštevati pri sprejetju posamezne odločitve,

prosimo, predložite odločitve upravnega in nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav o dveh dokapitalizacijah družbe Elan Skupina (takrat družbe Skimar) in zapisnike sej, na katerih so bile navedene odločitve sprejete,

prosimo, opišite, kdo je odgovoren za imenovanje nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav. Poleg tega, prosimo, predložite seznam članov nadzornega odbora in seznam njihovih položajev v slovenskih organih javne uprave;

informacije glede nakupa delnic družbe KD Kapital v družbi Elan Skupina s strani Kapitalske družbe:

prosimo, zagotovite informacije o ceni, ki jo je Kapitalska družba plačala družbi KD Kapital za njen 16,83-odstotni delež v družbi Skimar aprila 2008, in kopijo pogodbe o možnosti prodaje delnic,

poleg tega, prosimo, zagotovite zapisnik 116. seje nadzornega odbora Kapitalske družbe, na kateri je bil dosežen sporazum o sklenitvi pogodbe o možnosti prodaje delnic med Kapitalsko družbo in družbo KD Kapital.

Komisija poziva slovenske državne organe, da takoj posredujejo izvod tega dopisa morebitnemu prejemniku pomoči.

Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko od prejemnika izterja vsa nezakonita pomoč.

Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Obvestila bo tudi vse zainteresirane stranke v državah članicah Efte, ki so podpisnice sporazuma EGP, z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije, z izvodom tega dopisa pa bo obvestila tudi nadzorni organ Efte. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.“


(1)  Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tej odločitvi je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člen 87 oziroma 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.

(2)  Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013, UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(3)  Informacije s slovenske vladne spletne strani: http://www.slovenia.si/

(4)  Kleine Zeitung, 23. avgusta 2007, ‚Elan rutscht immer tiefer in die roten Zahlen‘ (Elan še naprej drsi v rdeče številke).

(5)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2), podaljšane s Sporočilom Komisije o podaljšanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 156, 9.7.2009, str. 3).

(6)  Elan Ski: kapital 31.12.2006: 36,5 milijona EUR; 31.12.2007: 25,3 milijona EUR; 31.12.2008: 24,1 milijona EUR; Elan Marine: kapital 31.12.2006: 5,6 milijona EUR; 31.12.2007: 5,3 milijona EUR; 31.12.2008: 3,6 milijona EUR.

(7)  Neto izguba leta 2006: 0,472 milijona EUR; 2007: 6,674 milijona EUR; 2008: 12,971 milijona EUR.

(8)  Neto dobiček leta 2006: 1,2 milijona EUR; neto izguba leta 2007: 0,305 milijona EUR; 2008: 10,214 milijona EUR.

(9)  Elan Ski: promet leta 2005: 66 milijonov EUR; 2006: 48 milijonov EUR; 2007: 40 milijonov EUR; 2008: 38 milijonov EUR; 2009: 36 milijonov EUR; Elan Marine: promet leta 2006: 31,8 milijona EUR; 2007: 38,6 milijona EUR; 2008: 25,9 milijona EUR.

(10)  Poleg dveh morebitnih upravičenk je imela izgubo tudi njuna materinska družba Elan Skupina, in sicer 8,4 milijona EUR leta 2007 in 12 milijonov EUR leta 2008. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij je bila ta izguba posledica slabega poslovanja družbe Elan Ski.

(11)  Zadeva C-482/99, Francoska republika proti Komisiji (Stardust Marine), Recueil 2002, str. I-4397.

(12)  Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

(13)  Zadeva T-228/99, WestLB proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-435.

(14)  Glej zadevo C-303/88, Italijanska republika proti Komisiji – državna pomoč podjetjem na področju tekstila in oblačil (ENI Lanerossi), Recueil 1991, str. I-1433.


18.8.2010   

CS

Úřední věstník Evropské unie

C 223/15


Oznámení vlády Spojeného království v souvislosti se směrnicí Evropského parlamentu a Rady 94/22/ES ze dne 30. května 1994 o podmínkách udělování a užívání povolení k vyhledávání, průzkumu a těžbě uhlovodíků

(Text s významem pro EHP)

2010/C 223/05

Oznámení Spojeného království o mimořádné nabídce licencí na těžbu v pobřežních vodách pro blok 103/1

Ministerstvo pro energetiku a změnu klimatu

Zákon o ropě z roku 1998 (The Petroleum Act 1998)

Udělování licencí na těžbu v pobřežních vodách

1.

Ministr pro energetiku a změnu klimatu vyzývá zainteresované strany, aby požádaly o licence na těžbu uhlovodíků v moři v bloku 103/1 na kontinentálním šelfu Spojeného království.

2.

Tento blok je zanesen do mapy uložené na ministerstvu pro energetiku a změnu klimatu (Department for Energy and Climate Change, DECC), která je po předchozí domluvě k nahlédnutí (Tel. +44 3000686042) vždy od 9.15 do 16.45 hodin, od pondělí do pátku, po dobu platnosti tohoto oznámení.

3.

Všechny podrobnosti nabídky, včetně mapy nabízených plošných výměr a pokynů k licencím, podmínek, které budou licence zahrnovat, a způsobu podávání žádostí, jsou k dispozici na internetových stránkách oddělení pro rozvoj energetiky (EDU) uvedených níže.

4.

Všechny žádosti budou posuzovány podle předpisů o licencích na těžbu uhlovodíků z roku 1995 (Hydrocarbons Licensing Directive Regulations 1995, S.I. 1995 No 1434) a s ohledem na trvalou potřebu rychlého, důkladného, efektivního a bezpečného průzkumu za účelem určení zásob ropy a zemního plynu Spojeného království, přičemž bude věnována patřičná pozornost otázkám životního prostředí.

Žádosti

5.

Přijímány budou pouze žádosti o tradiční licence. Žádosti budou posuzovány na základě následujících kritérií:

a)

finanční životaschopnost žadatele a jeho finanční způsobilost provádět činnosti, které by byly povoleny na základě licence během počátečního období včetně pracovního programu předloženého za účelem posouzení plného potenciálu oblasti v rámci bloku;

b)

technická způsobilost žadatele provádět činnosti, které by byly povoleny na základě licence během počátečního období, včetně určení pravděpodobnosti výskytu uhlovodíků v rámci bloku. Technická způsobilost bude částečně posuzována podle kvality analýzy týkající se bloku;

c)

způsob, jakým žadatel navrhuje provádět činnosti, které by byly povoleny na základě licence, včetně kvality pracovního programu předloženého za účelem posouzení plného potenciálu oblasti, která je předmětem žádosti;

d)

v případě, že žadatel je nebo byl držitelem licence udělené nebo považované za udělenou podle zákona o ropě z roku 1998, jakýkoliv nedostatek v oblasti efektivnosti nebo odpovědnosti, který se u žadatele projevil během provozu podle uvedené licence.

6.

Navrhovaný provozovatel v rámci každé skupiny žadatelů (včetně jakékoli společnosti, která je jediným žadatelem) musí předložit prohlášení o své obecné environmentální politice v přímořských oblastech při provozu činnosti podle licence.

7.

Ministr neudělí licenci, pokud nebude zároveň považovat žadatelem vybraného provozovatele za přijatelného. Před schválením provozovatele musí mít ministr jistotu, že kandidát bude schopen plánovat a řídit vrtné operace z hlediska počtu, zkušenosti a odborné přípravy svých pracovníků, navrhovaných postupů a metodiky, organizace své řídící struktury, zajištění spolupráce s dodavateli a celkové strategie společnosti. Při posuzování navrženého provozovatele vezme ministr v úvahu nové informace uvedené v žádosti i záznamy o kandidátovi jako provozovateli ve Spojeném království i v zahraničí.

Pokyny

8.

Další pokyny k výše uvedenému, které jsou součástí této nabídky, jsou k dispozici na internetových stránkách oddělení pro rozvoj energetiky (EDU): http://www.og.decc.gov.uk/

Licence

9.

V případech, kdy ministr na základě této výzvy nabídne licenci, bude nabídka učiněna do dvanácti měsíců od data zveřejnění tohoto oznámení, pokud není u konkrétního bloku vyžadováno posouzení vlivu na životní prostředí (viz bod 12).

10.

Ministr neodpovídá za náklady, které žadatelům vzniknou v souvislosti s podáním žádosti či v souvislosti se zvažováním tohoto kroku.

Posouzení životního prostředí

11.

Ministr provedl strategické posouzení vlivů na životní prostředí, které mimo jiné zahrnuje i nabízenou oblast v souladu s požadavky směrnice 2001/42/ES o posuzování vlivů některých plánů a programů na životní prostředí.

Výsledky tohoto strategického posouzení naleznete na internetových stránkách DECC věnovaných strategickému posuzování vlivů energií na životní prostředí v pobřežních vodách: http://www.offshore-sea.org.uk/consultations/Offshore_Energy_SEA/index.php

12.

Licence na základě této výzvy budou nabídnuty pouze v případě, že a) je málo pravděpodobné, že činnosti prováděné v rámci licence budou mít zásadní vliv na správu zvláštní oblasti ochrany („SAC“) nebo zvláště chráněné oblasti („SPA“), nebo b) výsledky odpovídajícího posouzení v souladu se směrnicí o stanovištích ukazují, že tyto činnosti nebudou mít žádný nepříznivý vliv na uvedené oblasti SAC nebo SPA; nebo c) pokud z posouzení vyplyne, že tyto činnosti pravděpodobně budou mít nepříznivý vliv, budou licence nabídnuty pod podmínkou, že i) pro udělení licence existují naléhavé důvody vyššího veřejného zájmu, ii) že se přijmou vhodná kompenzační opatření a iii) že neexistuje alternativní řešení.

13.

Správa licencí: Energy Development Unit (EDU), Department for Energy and Climate Change, 3 Whitehall Place, London, SW1A 2AW, UNITED KINGDOM (Tel. +44 3000686042, Fax +44 3000685129).

Internetové stránky oddělení pro rozvoj energetiky (EDU): http://www.og.decc.gov.uk/