EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32023R1134

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1134 z dne 8. junija 2023 o ukrepih za preprečevanje vnosa Spodoptera frugiperda (Smith) na ozemlje Unije, njegove naselitve in širjenja na njem ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 in razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638

C/2023/3673

UL L 149, 9.6.2023, str. 62–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1134/oj

9.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/62


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1134

z dne 8. junija 2023

o ukrepih za preprečevanje vnosa Spodoptera frugiperda (Smith) na ozemlje Unije, njegove naselitve in širjenja na njem ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 in razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a), (b), (d), (e), (f), (h) in (i), ter člena 41(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Spodoptera frugiperda (Smith) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) je na seznamu v delu A Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (2) naveden kot škodljivi organizem, za katerega ni znano, da bi bil navzoč na ozemlju Unije. V Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (3) je naveden tudi kot prednostni škodljivi organizem.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/638 (4) vzpostavlja nujne ukrepe za preprečevanje vnosa navedenega škodljivega organizma na ozemlje Unije in njegovega širjenja po njem.

(3)

Zadevni škodljivi organizem se je od sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 še naprej hitro širil po vsem svetu in proti ozemlju Unije. Januarja 2023 je bila uradno potrjena njegova navzočnost na Cipru.

(4)

Poleg tega je število primerov neskladnosti z zakonodajo Unije v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma na uvoženem blagu ostalo visoko, število vrst rastlin, pri katerih je zadevni škodljivi organizem prestrežen, pa narašča.

(5)

Glede na nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma, nedavno ugotovitev njegove navzočnosti na ozemlju Unije in primere neskladnosti z zakonodajo Unije na področju trgovine z nekaterimi rastlinami so potrebni ukrepi za zaščito Unije pred navedenim škodljivim organizmom.

(6)

Nekatere rastline (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline) bi bilo zato treba navesti v tej uredbi, zanje pa bi morale veljati posebne zahteve. Seznam zadevnih rastlin bi moral vključevati vrste rastlin, katerih vnos v Unijo je bil povezan z neskladnostjo z zakonodajo Unije glede navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

(7)

Države članice bi morale izvajati letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, v skladu z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami ter na podlagi informativne karte za preiskavo škodljivega organizma za Spodoptera frugiperda (5), ki jo je objavila Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Za zagotovitev boljšega pregleda nad navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma so v Prilogi I k tej uredbi navedene gostiteljske rastline zadevnega škodljivega organizma, ki bi jih bilo treba spremljati.

(8)

Države članice bi morale pripraviti in posodabljati načrt izrednih ukrepov v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031. Za dosego usklajenega pristopa med državami članicami je treba sprejeti posebna pravila za izvajanje člena 25 navedene uredbe v zvezi z načrti izrednih ukrepov za zadevni škodljivi organizem, ki zagotavljajo, da načrt vsebuje vse elemente, potrebne v primeru novih ugotovitev zadevnega škodljivega organizma.

(9)

Za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja po ozemlju Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki bi morala obsegati napadeno območje in varovalni pas, ter uporabiti ukrepe izkoreninjenja. Varovalni pas bi moral biti širok vsaj 5 km in največ 100 km, saj je tako velik razpon primeren glede na selitveno zmogljivost zadevnega škodljivega organizma, navzočnost gostiteljskih rastlin in geografske značilnosti območja.

(10)

Vendar se v primerih posameznih ugotovitev zadevnega škodljivega organizma vzpostavitev razmejenega območja ne bi smela zahtevati, če se zadevni škodljivi organizem lahko odstrani z navedenih rastlin in če obstajajo dokazi, da so bile navedene rastline napadene pred vnosom na območje ali da gre za enkraten primer, za katerega se ne pričakuje, da bo privedel do naselitve zadevnega škodljivega organizma ali ugotovitve navzočnosti na enoti pridelave s fizično izolacijo pred zadevnim škodljivim organizmom ali v rastlinjaku na območjih, kjer se škodljivi organizem ne more naseliti na prostem. To je najbolj sorazmeren pristop, če preiskave, izvedene na zadevnem območju, potrdijo odsotnost zadevnega škodljivega organizma.

(11)

Da se prepreči nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije, bi bilo treba preiskave varovalnih pasov izvesti vsako leto ob najprimernejšem času v letu in z zadostno intenzivnostjo. Razmejitev bi bilo treba odpraviti po preiskavah za dovolj časa, da se potrdi nenavzočnost zadevnega škodljivega organizma.

(12)

Pristojni organi bi morali na napadenih območjih sprejeti posebne ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma. Navedeni ukrepi vključujejo nadzorne ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in premike zemlje z napadenega območja.

(13)

Ker je bil zadevni škodljivi organizem ugotovljen na ozemlju Unije, je upravičeno določiti posebne zahteve za premike zadevnih rastlin z razmejenih območij.

(14)

V to uredbo bi bilo treba vključiti posebne zahteve za uvoz plodov Capsicum L., Momordica L., Solanum aethiopicum L., Solanum macrocarpon L. in Solanum melongena L. ter rastlin Zea mays L. v Unijo, pa tudi določbe v zvezi z obveznostmi držav članic glede pregledov, določene v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/638. To je potrebno, da se izboljšata jasnost in pravna varnost glede uporabe vseh časovnih zahtev v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom. Iz istega razloga bi bilo treba navedeni izvedbeni sklep razveljaviti in ga nadomestiti s to uredbo.

(15)

Fitosanitarno tveganje zadevnega škodljivega organizma še ni v celoti ocenjeno, ker je razpon zadevnih rastlin še vedno negotov. Uredbo je treba dopolniti po trenutni ugotovitvi navzočnosti na ozemlju Unije ter njegovem širjenju in nastanitvi v tretjih državah. Ta uredba bi se zato morala uporabljati do 31. decembra 2025, da se omogočita nadaljnja ocena in pregled obsega zadevnih rastlin, primerov neskladnosti z zakonodajo Unije v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom in učinkovitosti ukrepov, sprejetih na ozemlju Unije.

(16)

Rastline Asparagus officinalis L., razen stebel, ki so v celotni življenjski dobi prekrita z zemljo, živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur in semen, bi bilo treba navesti v delu A Priloge XI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. To je potrebno zaradi skladnosti s členom 72(1), točki (c) in (e), Uredbe (EU) 2016/2031, ki določa zadevni seznam rastlin, za katere veljajo določbe iz navedenih točk.

(17)

Da bi čim prej obravnavali tveganje zadevnega škodljivega organizma, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Določba o načrtih izrednih ukrepov bi se morala uporabljati od 1. avgusta 2023.

(18)

Zahteve glede vnosa zadevnih rastlin v Unijo in njihovih premikov z razmejenih območij na preostalo ozemlje Unije bi se morale uporabljati od 1. julija 2023, da se pristojnim organom, nosilcem dejavnosti in tretjim državam zagotovi dovolj časa za prilagoditev zahtevam, ki izhajajo iz navedenih določb.

(19)

Zahteve v zvezi z vnosom rastlin Asparagus officinalis L., razen stebel, ki so v celotni življenjski dobi prekrita z zemljo, živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur in semen, v Unijo, bi se morale uporabljati od 1. septembra 2023. To je potrebno, da se pristojnim organom tretjih držav zagotovi dovolj časa za izvedbo zadevnih preiskav za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na navedenih rastlinah.

(20)

Zato bi se morala člena 3 in 4 Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 o vnosu zadevnih rastlin v Unijo še naprej uporabljati do 30. junija 2023, da bi se izognili pravni vrzeli in zagotovili, da za vnos zadevnih rastlin v Unijo še naprej veljajo ustrezne zahteve za preprečevanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ukrepe za preprečevanje vnosa Spodoptera frugiperda (Smith) na ozemlje Unije ter naselitve in širjenja na navedenem ozemlju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Spodoptera frugiperda (Smith);

(2)

„zadevne rastline“ pomenijo:

(a)

plodove Capsicum L., Momordica L., Solanum aethiopicum L., Solanum macrocarpon L. in Solanum melongena L.;

(b)

rastline Asparagus officinalis L., razen stebel, ki so v celotni življenjski dobi prekrita z zemljo, živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur in semen;

(c)

rastline Zea mays L., razen živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur, semen in zrn;

(d)

rastline Chrysanthemum L., Dianthus L. in Pelargonium l’Hérit. ex Ait., razen semen;

(3)

„gostiteljske rastline“ pomenijo rastline, navedene v Prilogi I.

Člen 3

Preiskave ozemlja Unije

1.   Pristojni organi brez poseganja v obveznosti iz člena 24 Uredbe (EU) 2016/2031 ob ustreznem času leta izvedejo letne preiskave na podlagi tveganja za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na gostiteljskih rastlinah na podlagi znanstvenih in tehničnih informacij, navedenih v informativni karti za preiskavo škodljivega organizma za Spodoptera frugiperda.

2.   Navedene preiskave se izvajajo zlasti:

(a)

na podlagi stopnje ustreznega fitosanitarnega tveganja;

(b)

na območjih v bližini regij, kjer je znana navzočnost škodljivega organizma;

(c)

na območjih, kjer gostiteljske rastline vstopajo na ozemlje Unije, kjer se z njimi ravna in se jih prepakira ter kjer se odlagajo njihovi odpadki;

(d)

na letališčih in v pristaniščih;

(e)

v drevesnicah, vrtnih centrih in trgovinah na drobno, kot je ustrezno;

(f)

na enotah pridelave s fizično izolacijo pred zadevnim škodljivim organizmom in v rastlinjakih na podlagi vizualnih pregledov.

3.   Preiskave vključujejo zlasti:

(a)

uporabo pasti, kot so feromonske ali svetlobne pasti, v primeru suma napadenosti z zadevnim škodljivim organizmom, pa tudi odvzem vzorcev in identifikacijo;

(b)

vizualni pregled, kadar je to primerno.

Člen 4

Načrti izrednih ukrepov

1.   Vsaka država članica poleg obveznosti iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031 v svoj načrt izrednih ukrepov vključi ukrepe, ki jih je treba sprejeti na njenem ozemlju glede:

(a)

postopkov za identifikacijo lastnikov rastlin, ki jih je treba uničiti, dostop do zasebnih zemljišč in obveščanje o naročilu uničenja;

(b)

postopkov za mobilizacijo potrebne finančne podpore za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma;

(c)

kadar je ustrezno, informacij o vzorcih vetra na ozemlju držav članic, ki bi olajšal migracijo zadevnega škodljivega organizma;

(d)

seznama ustreznih metod za nadzor škodljivega organizma, ki se posodablja na podlagi najnovejših znanstvenih in tehničnih informacij.

2.   Države članice svoje načrte izrednih ukrepov po potrebi posodobijo vsako leto do 31. decembra.

Člen 5

Vzpostavitev razmejenih območij

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje, ki ga sestavljata:

(a)

napadeno območje, vključno z lokacijo z napadenimi rastlinami in vsemi rastlinami, ki bi lahko postale napadene, v polmeru 100 m okoli ugotovitve zadevnega škodljivega organizma, ter

(b)

varovalni pas, širok najmanj 5 km in največ 100 km, prek meje napadenega območja.

Varovalni pas se lahko razširi na več kot 100 km, če država članica meni, da je to potrebno za zaščito njenega ozemlja pred zadevnim škodljivim organizmom.

2.   Pri razmejitvi razmejenih območij se upoštevajo znanstvena načela, biologija zadevnega škodljivega organizma, vključno s podatki o sposobnosti migracije, stopnji napadenosti, geografskih značilnostih območja, posebni porazdelitvi gostiteljskih rastlin na zadevnem območju in dokazih o naselitvi zadevnega škodljivega organizma.

3.   Pristojni organi na razmejenih območjih ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij. Zagotovijo, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenih območij.

Člen 6

Odstopanja od vzpostavitve razmejenih območij

1.   Z odstopanjem od člena 5 se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

obstajajo dokazi, da je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje z rastlinami, na katerih je bil ugotovljen in da so bile navedene rastline napadene pred vnosom na zadevno območje ter ni prišlo do razmnoževanja zadevnega škodljivega organizma;

(b)

obstajajo dokazi, da gre za enkraten primer, za katerega se ne pričakuje, da bo privedel do naselitve zadevnega škodljivega organizma;

(c)

zadevni škodljivi organizem je uradno potrjen na enoti pridelave s fizično izolacijo pred njim;

(d)

zadevni škodljivi organizem je uradno potrjen v rastlinjaku in obstajajo dokazi, da zadevni škodljivi organizem ne more preživeti zimskih razmer zunaj navedenega rastlinjaka.

2.   Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1, mora:

(a)

sprejeti ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, da se izključi možnost njegovega širjenja;

(b)

nemudoma povečati število pasti in pogostost pregledov pasti na tem območju;

(c)

okrepiti vizualne preglede, vključno s preučevanjem na mestih pridelave;

(d)

redno in intenzivno vsaj dve leti izvajati preiskave s pastmi na območju, širokem najmanj 5 km okrog napadenih rastlin, ali enoti pridelave, kjer je bil zadevni škodljivi organizem ugotovljen. Na območjih, kjer zadevni škodljivi organizem ne more preživeti zimskih razmer, se lahko obdobje preiskav omeji na obdobje pred začetkom zimskih razmer;

(e)

ozaveščati javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter

(f)

sprejeti vse druge ustrezne ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma.

Člen 7

Preiskave na razmejenih območjih

Preiskave, ki se izvajajo na razmejenih območjih, poleg zahtev, določenih za preiskave v členu 3, vključujejo naslednje ukrepe:

(a)

povečanje števila pasti in pogostosti pregledov pasti na tem območju;

(b)

preučevanje na enotah pridelave, kjer se gojijo gostiteljske rastline, ter

(c)

zasnovo preiskav in shemo vzorčenja, ki se uporabljata za preiskave za odkrivanje, s katerimi se lahko z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Člen 8

Odprava razmejitve

Razmejitev se lahko odpravi, če na podlagi preiskav iz člena 7 navzočnost zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju ni ugotovljena vsaj dve zaporedni leti.

Na območjih, kjer zadevni škodljivi organizem ne more preživeti zimskih razmer, se lahko navedeno obdobje omeji na obdobje pred začetkom zimskih razmer.

Člen 9

Ukrepi za izkoreninjenje

Na napadenih območjih pristojni organi sprejmejo vse naslednje ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma:

(a)

ustrezno tretiranje proti zadevnemu škodljivemu organizmu v vseh fazah njegovega razvoja, pri čemer se upoštevajo migracijska narava odraslih škodljivih organizmov, porazdelitev gostiteljskih rastlin in prehranjevalne navade njegovih ličink;

(b)

prepoved premikanja zgornje plasti zemlje in uporabljenih rastnih substratov z napadenega območja, razen če so zadevni izvajalci poslovnih dejavnosti pod nadzorom pristojnih organov izpolnili enega od naslednjih pogojev:

(i)

za zemljo ali rastni substrat so bili uporabljeni ustrezni ukrepi za odstranitev zadevnega škodljivega organizma in prevoz v zaprtih vozilih, s čimer se je zagotovilo, da se škodljivi organizem ne more širiti;

(ii)

zemlja ali rastni substrat se prevažata v zaprtih vozilih, ki zagotavljajo, da se zadevni škodljivi organizem ne more širiti in da je globoko zakopan na odlagališču.

Člen 10

Vnos zadevnih rastlin v Unijo

1.   Zadevne rastline, razen rastlin vrst Chrysanthemum L., Dianthus L. in Pelargonium l’Hérit. ex Ait., se lahko vnesejo v Unijo le, če izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

(a)

izvirajo iz države, v kateri navzočnost škodljivega organizma ni znana;

(b)

izvirajo z območja, ki ga je zadevna nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 4 določila za prosto navedenega škodljivega organizma; ime navedenega območja se navede v fitosanitarnem spričevalu v rubriki „kraj izvora“;

(c)

pred izvozom so bile uradno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so proste zadevnega škodljivega organizma, ter izvirajo z enote pridelave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)

registrira in nadzoruje jo nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvora;

(ii)

v zadnjih treh mesecih pred izvozom so bili opravljeni uradni inšpekcijski pregledi, na zadevnih rastlinah pa ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

je fizično izolirana pred vnosom zadevnega škodljivega organizma;

(iv)

informacije, ki omogočajo sledljivost zadevnih rastlin do navedene enote pridelave, so bile zagotovljene med njihovim premikom pred izvozom;

(d)

pred njihovim izvozom so bile uradno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so proste zadevnega škodljivega organizma, ter izvirajo z enote pridelave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)

registrira in nadzoruje jo nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvora;

(ii)

v treh mesecih pred izvozom so bili opravljeni uradni inšpekcijski pregledi, na zadevnih rastlinah pa ni bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

zadevne rastline so bile učinkovito tretirane, da se zagotovi nenapadenost z zadevnim škodljivim organizmom;

(iv)

informacije, ki omogočajo sledljivost zadevnih rastlin do navedene enote pridelave, so bile zagotovljene med njihovim premikom pred izvozom;

(e)

po spravilu so bile učinkovito tretirane, da se zagotovi, da so proste zadevnega škodljivega organizma, navedeno tretiranje pa je navedeno v fitosanitarnem spričevalu.

2.   Zadevnim rastlinam se priloži fitosanitarno spričevalo, v katerem so pod naslovom „Dopolnilna izjava“ navedeni sklic na to uredbo, sklic na ustrezno točko odstavka 1, s katero je skladna, in celotno besedilo zadevne možnosti iz navedenega odstavka.

Člen 11

Premik zadevnih rastlin znotraj ozemlja Unije

1.   Zadevne rastline, razen rastlin vrst Chrysanthemum L., Dianthus L. in Pelargonium l’Hérit. ex Ait., ki so del svojega življenja preživele na razmejenih območjih, vzpostavljenih v skladu s členom 5, se lahko z razmejenih območij premaknejo le, če izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev in jim je priložen rastlinski potni list, izdan po tem, ko je potrjeno, da je izpolnjena ena od navedenih zahtev:

(a)

pred njihovim premikom so bile uradno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so proste zadevnega škodljivega organizma, ter izvirajo z enote pridelave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)

je registrirana za namene nadzora nad zahtevami te uredbe;

(ii)

v treh mesecih pred premikom so bili opravljeni uradni inšpekcijski pregledi, na zadevnih rastlinah pa ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

je fizično izolirana pred vnosom zadevnega škodljivega organizma;

(iv)

informacije, ki omogočajo sledljivost zadevnih rastlin do navedene enote pridelave, so bile zagotovljene pred premikom z razmejenega območja;

(b)

pred njihovim premikom so bile uradno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so proste zadevnega škodljivega organizma, ter izvirajo z enote pridelave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)

je registrirana za namene nadzora nad zahtevami te uredbe;

(ii)

v treh mesecih pred premikom so bili opravljeni uradni inšpekcijski pregledi, na zadevnih rastlinah pa ni bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

zadevne rastline so bile učinkovito tretirane, da se zagotovi nenapadenost z zadevnim škodljivim organizmom;

(iv)

informacije, ki omogočajo sledljivost zadevnih rastlin do navedene enote pridelave, so bile zagotovljene pred premikom z razmejenega območja;

(c)

po spravilu so bile učinkovito tretirane, da se zagotovi nenapadenost z zadevnim škodljivim organizmom.

2.   Rastline vrst Chrysanthemum L., Dianthus L. in Pelargonium l’Hérit. ex Ait., razen semen, ki izvirajo z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, se lahko z razmejenih območij premaknejo le, če izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev in jim je priložena rastlinski potni list, izdan po tem, ko je potrjeno, da je izpolnjena ena od navedenih zahtev:

(a)

od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla na mestu pridelave ni bil opažen noben znak zadevnega škodljivega organizma;

(b)

rastline so bile ustrezno tretirane za zaščito pred zadevnimi škodljivimi organizmi.

Člen 12

Poročanje

Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo:

(a)

rezultate preiskav, izvedenih v skladu s členom 3(1) zunaj razmejenih območij v predhodnem koledarskem letu, z uporabo predlog iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1231 (6);

(b)

poročilo o ukrepih, sprejetih v predhodnem koledarskem letu v skladu s to uredbo, in o rezultatih ukrepov iz členov 5 do 9;

(c)

rezultate preiskav, izvedenih v skladu s členom 7 na razmejenih območjih v predhodnem koledarskem letu, z uporabo predlog iz Priloge II.

Člen 13

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072

V delu A Priloge XI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 se doda naslednja točka 13:

„13.

Rastline vrste Asparagus officinalis L., razen stebel, ki so v celotni življenjski dobi prekrita z zemljo, živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur in semen

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

Asparagus

ex 0709 20 00

Tretje države, razen Švice.“

Člen 14

Razveljavitev Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638

Izvedbeni sklep (EU) 2018/638 se razveljavi.

Člena 3 in 4 navedenega sklepa se uporabljata do 30. junija 2023.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4 se uporablja od 1. avgusta 2023.

Člena 10 in 11 se uporabljata od 1. julija 2023.

Vendar se člen 10 uporablja od 1. septembra 2023 v zvezi z vnosom rastlin vrste Asparagus officinalis L., razen stebel, ki so v celotni življenjski dobi prekrita z zemljo, živega peloda, rastlinskih tkivnih kultur in semen, v Unijo.

Ta uredba se uporablja do 31. decembra 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. junija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/638 z dne 23. aprila 2018 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 105, 25.4.2018, str. 31).

(5)  Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma za Spodoptera frugiperda. Povezane objave EFSA 2020:EN-1895. 29 str., doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1895.

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1231 z dne 27. avgusta 2020 o obliki in navodilih za letna poročila o rezultatih preiskav ter o obliki večletnih programov preiskav in praktičnih ureditvah iz člena 22 oziroma člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 280, 28.8.2020, str. 1)


PRILOGA I

Seznam gostiteljskih rastlin

Abelmoschus esculentus (L.) Moench

Acalypha L.

Agrostis gigantea Roth

Agrostis stolonifera L.

Alcea rosea L.

Allium cepa L.

Allium sativum L.

Amaranthus quitensis Kunth

Amaranthus spinosus L.

Andropogon virginicus L.

Arachis hypogaea L.

Asclepias L.

Asparagus officinalis L.

Asplenium nidus L.

Atropa belladonna L.

Avena sativa L.

Avena strigosa Schreb.

Beta vulgaris L.

Brassica napus L.

Brassica oleracea L.

Brassica rapa L.

Cajanus cajan (L.) Huth

Capsicum L.

Carduus L.

Carex L.

Carica papaya L.

Carya illinoinensis (Wangenh.) K.Koch

Cenchrus incertus M.A.Curtis

Chenopodium album L.

Chenopodium quinoa Willd.

Chloris gayana Kunth

Chrysanthemum L.

Cicer arietinum L.

Cichorium intybus L.

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. & Nakai

Citrus aurantium L.

Citrus limon (L.) Osbeck

Citrus reticulata Blanco

Citrus sinensis (L.) Osbeck

Codiaeum variegatum (L.) A.Juss.

Coffea arabica L.

Convolvulus arvensis L.

Cucumis melo L.

Cucumis sativus L.

Cucurbita argyrosperma K.Koch

Cucurbita maxima Lam.

Cydonia oblonga Mill.

Cynara cardunculus L.

Cynodon dactylon (L.) Pers.

Cyperus rotundus L.

Dactyloctenium aegyptium (L.) Willd.

Dahlia pinnata Cav.

Dendranthema grandiflorum (Ramat.) Kitam.

Dianthus L.

Digitaria Haller

Digitaria sanguinalis (L.) Scop.

Echinochloa colona (L.) Link

Echinochloa crus-galli (L.) P.Beauv.

Eleusine indica (L.) Gaertn.

Elymus repens (L.) Gould

Eremochloa ophiuroides Hack.

Eriochloa punctata (L.) Ham.

Eryngium foetidum L.

Eucalyptus camaldulensis Dehnh.

Eucalyptus urophylla S.T.Blake

Fagopyrum esculentum Moench

Festuca arundinacea Schreb.

Ficus L.

Fragaria ananassa (Duchesne ex Weston) Duchesne ex Rosier

Fragaria chiloensis (L.) Mill.

Fragaria vesca L.

Gladiolus L. and Gladiolus L. hybrids

Glycine max (L.) Merr.

Gossypium herbaceum L.

Gossypium hirsutum L.

Helianthus annuus L.

Hevea brasiliensis (Willd. ex Juss.) Müll.Arg.

Hibiscus cannabinus L.

Hordeum vulgare L.

Ipomoea batatas (L.) Lam.

Ipomoea purpurea (L.) Roth

Lactuca sativa L.

Lespedeza bicolor Turcz.

Linum usitatissimum L.

Lolium multiflorum Lam.

Malpighia glabra L.

Malus domestica (Suckow) Borkh.

Mangifera indica L.

Maranta L.

Medicago sativa L.

Megathyrsus maximus (Jacq.) B.K.Simon & S.W.L.Jacobs

Melilotus albus Medik.

Miscanthus giganteus J.M.Greef & Deuter ex Hodk. & Renvoize

Momordica L.

Mucuna pruriens (L.) DC

Musa paradisiaca L.

Nicotiana tabacum L.

Oryza sativa L.

Panicum miliaceum L.

Panicum virgatum L.

Paspalum dilatatum Poir.

Paspalum distichum L.

Paspalum fimbriatum Kunth

Paspalum notatum Flüggé

Paspalum urvillei Steud.

Passiflora laurifolia L.

Pelargonium l’Hérit. ex Ait.

Pennisetum clandestinum Hochst. ex Chiov.

Pennisetum glaucum (L.) R.Br.

Phalaris canariensis L.

Phaseolus lunatus L.

Phaseolus vulgaris L.

Phleum pratense L.

Pinus caribaea Morelet

Piper L.

Pisum sativum L.

Platanus occidentalis L.

Plumeria Tourn. ex L.

Plumeria rubra L.

Poa annua L.

Poa pratensis L.

Portulaca oleracea L.

Prunus persica (L.) Batsch

Psidium guajava L.

Pueraria montana (Lour.) Merr.

Pyrus communis L.

Raphanus sativus L.

Ricinus communis L.

Rosa L.

Saccharum officinarum L.

Schlumbergera truncata (Haw.) Moran

Secale cereale L.

Sesamum indicum L.

Setaria italica (L.) P.Beauv.

Setaria parviflora (Poir.) Kerguélen

Setaria viridis (L.) P.Beauv.

Solanum aethiopicum L.

Solanum lycopersicum L.

Solanum macrocarpon L.

Solanum melongena L.

Solanum tuberosum L.

Sorghum bicolor (L.) Moench

Sorghum caffrorum (Retz.) P.Beauv.

Sorghum halepense (L.) Pers.

Sorghum sudanense (Piper) Stapf

Spinacia oleracea L.

Tanacetum cinerariifolium (Trevis.) Sch.Bip.

Taraxacum officinale F.H.Wigg.

Terminalia catappa L.

Trifolium Tourn. ex L.

Trifolium incarnatum L.

Trifolium pratense L.

Trifolium repens L.

Triticum aestivum L.

Urochloa decumbens (Stapf) R.D.Webster

Urochloa mutica (Forssk.) T.Q.Nguyen

Urochloa ramosa (L.) T.Q.Nguyen

Urochloa texana (Buchl.) R.D.Webster

Vaccinium corymbosum L.

Vicia faba L.

Vigna unguiculata (L.) Walp.

Viola L.

Vitis vinifera L.

Wisteria sinensis (Sims) DC.

Xanthium strumarium L.

Zea mays L.

Zingiber officinale Roscoe

Zoysia Willd.


PRILOGA II

Predlogi za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členom 7

DEL A

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

1.

Opis razmejenega območja (RO)

2.

Začetna velikost RO (v ha)

3.

Posodobljena velikost RO (v ha)

4.

Pristop (izkoreninjenje)

5.

Območje

6.

Lokacije preiskave

7.

Identificirana območja tveganja

8.

Pregledana območja tveganja

9.

Rastlinski material / primarni proizvod

10.

Seznam gostiteljskih rastlinskih vrst

11.

Čas

12.

Podrobnosti preiskav

13.

Število analiziranih simptomatskih vzorcev

i:

Skupaj

ii:

Pozitiven

iii:

Negativen

iv:

Ni določen

14.

Število analiziranih asimptomatskih vzorcev

i:

Skupaj

ii:

Pozitiven

iii:

Negativen

iv:

Ni določen

15.

Številka obvestila o sporočenih izbruhih, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

16.

Opombe

(A)

Število vizualnih pregledov

(B)

Skupno število odvzetih vzorcev

(C)

Vrsta pasti (ali drugih alternativnih metod (npr. entomološke mreže))

(D)

Število pasti (ali drugih metod lovljenja)

(E)

Število lokacij s pastmi, kadar se razlikuje od podatkov v stolpcu (D)

(F)

Vrsta testov (mikroskopska identifikacija, PCR, ELISA itd.)

(G)

Skupno število testov

(H)

Drugi ukrepi (npr. psi sledniki, droni, helikopterji, kampanje ozaveščanja itd.)

Ime

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

(I)

Število drugih ukrepov

Številka

Datum

A

B

C

D

E

F

G

H

I

i

ii

iii

iv

i

ii

iii

iv

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: izkoreninjenje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6:

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina):

1.1

polje (orno zemljišče, pašnik);

1.2

sadovnjak/vinograd;

1.3

drevesnica;

1.4

gozd;

2.

na prostem (drugo):

2.1

zasebni vrt;

2.2

javna površina;

2.3

ohranitveno območje;

2.4

prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja;

2.5

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.

fizično zaprti pogoji:

3.1

rastlinjak;

3.2

zasebna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.3

javna površina, ki ni rastlinjak;

3.4

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7:

Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8:

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo, od območij (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9:

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10:

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11:

Navedite mesece leta, v katerih je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 12:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14:

Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 15:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

DEL B

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

1.

Opis razmejenega območja (RO)

2.

Začetna velikost RO (v ha)

3.

Posodobljena velikost RO (v ha)

4.

Pristop

5.

Območje

6.

Lokacije preiskave

7.

Čas

A.

Opredelitev preiskave (vhodni parametri za RiBESS+)

B.

Napor vzorčenja

C.

Rezultati preiskave

25.

Opombe

8.

Ciljna populacija

9.

Epidemiološke enote

10.

Metode za ugotavljanje navzočnosti

11.

Učinkovitost vzorčenja

12.

Občutljivost metode

13.

Dejavniki tveganja (aktivnosti, lokacije in območja)

14.

Št. pregledanih epidemioloških enot

15.

Št. vizualnih pregledov

16.

Št. vzorcev

17.

Št. pasti

18.

Št. lokacij s pastmi

19.

Št. testov

20.

Št. drugih ukrepov

21.

Rezultati

22.

Številka obvestila o sporočenih izbruhih, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

23

Dosežena stopnja zaupanja

24.

Privzeta prevalenca

Ime

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

Gostiteljska vrsta

Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti)

Enote pregleda

Opis

Enote

Vizualni pregledi

Lov s pastmi

Testiranje

Druge metode

Dejavnik tveganja

Stopnje tveganja

Št. lokacij

Relativna tveganja

Delež gostiteljske populacije

Pozitiven

Negativen

Ni določen

Številka

Datum

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode,

dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: izkoreninjenje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6:

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina):

1.1

polje (orno zemljišče, pašnik);

1.2

sadovnjak/vinograd;

1.3

drevesnica;

1.4

gozd;

2.

na prostem (drugo):

2.1

zasebni vrt;

2.2

javna površina;

2.3

ohranitveno območje;

2.4

prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja;

2.5

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.

fizično zaprti pogoji:

3.1

rastlinjak;

3.2

zasebna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.3

javna površina, ki ni rastlinjak;

3.4

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7:

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8:

Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9:

Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.

Za stolpec 10:

Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11:

Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12:

„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire napadenih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13:

Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18:

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21:

Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 22:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23:

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24:

Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo ugotavljanja navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.


Na vrh