Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32022R1630
Commission Implementing Regulation (EU) 2022/1630 of 21 September 2022 establishing measures for the containment of Grapevine flavescence dorée phytoplasma within certain demarcated areas
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1630 z dne 21. septembra 2022 o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1630 z dne 21. septembra 2022 o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih
C/2022/6645
UL L 245, 22.9.2022, str. 27–44
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
22.9.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 245/27 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1630
z dne 21. septembra 2022
o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točki (d) in (e), ter člena 28(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) v delu B Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije. |
(2) |
Fitoplazma Grapevine flavescence dorée (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) je vključena na navedeni seznam, saj je znano, da je navzoča na nekaterih delih ozemlja Unije in pomembno vpliva na gojenje rastlin Vitis L. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), ki so glavni gostitelj navedenega škodljivega organizma. |
(3) |
Scaphoideus titanus Ball (v nadaljnjem besedilu: zadevni vektor) je bil identificiran kot učinkovit vektor zadevnega škodljivega organizma. Ta vektor ima pomembno vlogo pri ustalitvi in nadaljnjem širjenju fitoplazme Grapevine flavescence dorée (3) na ozemlju Unije, zato bi bilo treba določiti ukrepe za njegovo identifikacijo in zatiranje. |
(4) |
Preiskave, izvedene na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2016/2031, kažejo, da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ni več mogoče. |
(5) |
Zato bi bilo treba določiti ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih razmejenih območjih, sestavljenih iz okuženih območij in varovalnih pasov. Navedeni ukrepi bi morali vključevati uničenje in odstranitev okuženih zadevnih rastlin ter uporabo ustreznih tretiranj, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije. |
(6) |
Pristojni organi bi morali ozaveščati javnost, da bi zagotovili, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti, ki jih zadevajo ukrepi zadrževanja na razmejenih območjih, seznanjeni z uporabljenimi ukrepi in razmejitvijo razmejenih območij v ta namen. |
(7) |
Če pa se zadevni škodljivi organizem odkrije v varovalnem pasu okrog okuženega območja, za katerega veljajo ukrepi za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, bi moral pristojni organ na podlagi te nove ugotovitve vzpostaviti novo razmejeno območje, na katerem se izvaja izkoreninjenje. |
(8) |
Izvesti bi bilo treba letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in zadevnega vektorja, kot so določene v členu 22 Uredbe (EU) 2016/2031 in v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1231 (4), da se zagotovi zgodnje ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana. Navedene preiskave bi morale temeljiti na informativni karti za preiskavo zadevnega škodljivega organizma in njegovega vektorja, ki jo je objavila Evropska agencija za varnost hrane, saj upošteva najnovejši znanstveni in tehnični napredek. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ukrepe za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na razmejenih območjih, kjer izkoreninjenje ni mogoče.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„zadevni škodljivi organizem“ pomeni fitoplazmo Grapevine flavescence dorée; |
(2) |
„zadevne rastline“ pomenijo rastline Vitis L., razen plodov in semen; |
(3) |
„zadevni vektor“ pomeni Scaphoideus titanus Ball; |
(4) |
„razmejeno območje za zadrževanje“ pomeni območje iz Priloge I, na katerem zadevnega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti; |
(5) |
„informativna karta za preiskavo škodljivega organizma“ pomeni „Informativno karto za preiskavo škodljivega organizma fitoplazme Flavescence dorée in njegovega vektorja Scaphoideus titanus“ (5) Evropske agencije za varnost hrane. |
Člen 3
Vzpostavitev razmejenih območij za zadrževanje
Pristojni organi vzpostavijo razmejena območja za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, ki jih sestavljata okuženo območje in varovalni pas širine vsaj 2,5 km, ki obdaja okuženo območje.
Člen 4
Ukrepi na razmejenih območjih za zadrževanje
1. Na okuženih območjih pristojni organi zagotovijo, da se sprejmejo naslednji ukrepi:
(a) |
odstranitev in uničenje zadevnih rastlin, pri katerih je bila ugotovljena okužba z zadevnim škodljivim organizmom, takoj, ko je mogoče, in najpozneje pred začetkom naslednje rastne sezone; |
(b) |
uporaba ustreznih tretiranj za zatiranje zadevnega vektorja. |
2. V varovalnih pasovih pristojni organi v primeru navzočnosti zadevnega vektorja zagotovijo uporabo ustreznih tretiranj za zatiranje zadevnega vektorja.
Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma na zadevni rastlini v varovalnem pasu uradno potrjena, se uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.
3. Pristojni organi na razmejenih območjih za zadrževanje ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij.
Pristojni organi obveščajo širšo javnost in zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti o določitvi razmejenega območja za zadrževanje.
Člen 5
Preiskave
1. Pristojni organi izvajajo preiskave v skladu z odstavkoma 2 in 3 ob upoštevanju informacij iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.
2. Pristojni organi izvajajo letne preiskave na podlagi tveganja za navzočnost zadevnega škodljivega organizma in zadevnega vektorja na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana, vendar bi se ta tam lahko ustalil.
3. Pristojni organi v varovalnih pasovih razmejenih območij za zadrževanje izvajajo letne preiskave iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in njegovega zadevnega vektorja.
Te preiskave vključujejo:
(a) |
vizualne preglede zadevnih rastlin za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma; |
(b) |
v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma vzorčenje in testiranje ter |
(c) |
ustrezne pasti za ugotavljanje navzočnosti zadevnega vektorja. |
Navedene preiskave so intenzivnejše od preiskav iz odstavka 2, z večjim številom vizualnih pregledov, ter kjer je primerno, vzorčenj in testiranj.
Člen 6
Poročanje
Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo rezultate preiskav, izvedenih v predhodnem koledarskem letu na podlagi:
(a) |
člena 5(2) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1231; |
(b) |
člena 5(3) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge II k tej uredbi. |
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. septembra 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).
(3) Odbor PLH EFSA (Odbor EFSA za zdravje rastlin), 2014. Znanstveno mnenje o razvrstitvi škodljivega organizma Grapevine flavescence dorée. EFSA Journal 2014;12(10):3851, 31 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3851.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1231 z dne 27. avgusta 2020 o obliki in navodilih za letna poročila o rezultatih preiskav ter o obliki večletnih programov preiskav in praktičnih ureditvah iz člena 22 oziroma člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 280, 28.8.2020, str. 1).
(5) Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma fitoplazme Flavescence dorée in njegovega vektorja Scaphoideus titanus. Povezana objava EFSA 2020:EN-1909. 36 pp. doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1909.
PRILOGA I
Seznami razmejenih območij za zadrževanje iz člena 2
1. Hrvaška
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve |
||||||||||||||||||
1. |
Okuženo območje |
Panonska Hrvaška (Bjelovarsko-bilogorska županija, Virovitiško-podravinska županija, Požeško-slavonska županija, Brodsko-posavinska županija, Osiješko-baranjska županija, Vukovarsko-sremska županija, Karlovška županija, Siško-moslavinska županija) |
|
||||||||||||||||||
Varovalni pas |
Panonska Hrvaška (Bjelovarsko-bilogorska županija, Virovitiško-podravinska županija, Požeško-slavonska županija, Brodsko-posavinska županija, Osiješko-baranjska županija, Vukovarsko-sremska županija, Karlovška županija, Siško-moslavinska županija) |
Katastrske občine
|
|||||||||||||||||||
2. |
Okuženo območje |
Jadranska Hrvaška (Istrska županija) |
Katastrske občine Bačva, Brkač, Brtonigla, Buje, Donja Mirna, Frata, Grožnjan, Kaldir, Karojba, Kaštel, Kaštelir, Kostajnica, Krasica, Kršete, Labinci, Lovrečica, Materada, Motovun, Nova Vas, Novigrad, Petrovija, Savudrija, Sveti Ivan, Sveti Vital, Umag, Višnjan, Vižinada, Završje, Žbandaj. |
||||||||||||||||||
Varovalni pas |
Jadranska Hrvaška (Istrska županija) |
Katastrske občine Baderna, Beram, Brdo, Čepić, Dračevac, Funtana, Fuškulin, Gradina, Grdoselo, Kašćerga, Kringa, Kršikla, Kuberton, Kućibreg, Lim, Lovreč, Marčenegla, Merišće, Momjan, Mugeba, Muntrilj, Mušalež, Novaki Motovunski, Oprtalj, Pazin, Poreč, Rakotule, Rovinj, Rovinjsko Selo, Senj, Sovinjak, Sovišćina, Šterna, Tar, Tinjan, Triban, Trviž, Vabriga, Varvari, Vrh, Vrsar, Zamask, Zrenj, Zumesk. |
|||||||||||||||||||
3. |
Okuženo območje |
Severna Hrvaška in Mesto Zagreb (Medžimurska županija, Varaždinska županija, Koprivniško-križevska županija, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Mesto Zagreb) |
Katastrske občine
|
||||||||||||||||||
Varovalni pas |
Severna Hrvaška in Mesto Zagreb (Medžimurska županija, Varaždinska županija, Koprivniško-križevska županija, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Mesto Zagreb) |
Katastrske občine
|
2. Madžarska
Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Hrvaške in Slovenije na ozemlju Madžarske:
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve |
1. |
Varovalni pas |
Županija Bács-Kiskun Okrožje Baja |
Hercegszántó |
Varovalni pas |
Baranjska županija Okrožje Mohács |
Kölked, Homorúd |
|
2. |
Varovalni pas |
Zalska županija Okrožje Letenye |
Tótszerdahely, Molnári |
3. |
Varovalni pas |
Zalska županija Okrožje Lenti |
Bödeháza, Nemesnép, Lendvajakabfa, Márokföld, Szentgyörgyvölgy |
4. |
Varovalni pas |
Zalska županija Okrožje Lenti |
Lendvadedes |
3. Italija
Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Slovenije na ozemlju Italije:
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve (delno) |
1. |
Varovalni pas |
Furlanija-Julijska krajina Goriška pokrajina |
Dolenje v Brdih, Gorica, Števerjan, Sovodnje ob Soči |
2. |
Varovalni pas |
Furlanija-Julijska krajina Tržaška pokrajina |
Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Trst |
3. |
Varovalni pas |
Furlanija-Julijska krajina Videmska pokrajina |
Prapotno |
4. Portugalska
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve |
1. |
Okuženo območje |
Severna Portugalska |
Alijó, Amarante, Amares, Baião, Barcelos, Braga, Cabeceiras de Basto, Castelo de Paiva, Celorico de Basto, Cinfães, Esposende, Fafe, Felgueiras, Guimarães, Lousada, Maia, Marco de Canaveses, Monção, Mondim de Basto, Paços de Ferreira, Paredes, Paredes de Coura, Penafiel, Peso da Régua, Ponte de Lima, Póvoa de Lanhoso, Póvoa de Varzim, Ribeira de Pena, Sabrosa, Santa Marta de Penaguião, Santo Tirso, Trofa, Valença, Valongo, Vieira do Minho, Vila do Conde, Vila Nova de Famalicão, Vila Pouca de Aguiar, Vila Real, Vila Verde in Vizela; del naslednjih občin: Arcos de Valdevez, Ponte da Barca, Terras de Bouro in Viana do Castelo. |
Varovalni pas |
Severna Portugalska |
Mesão Frio; del naslednjih občin: Arcos de Valdevez, Armamar, Arouca, Boticas, Caminha, Chaves, Carrazeda de Ansiães, Gondomar, Lamego, Matosinhos, Melgaço, Montalegre, Murça, Porto, Ponte da Barca, Resende, Santa Maria da Feira, São João da Pesqueira, Tabuaço, Terras de Bouro, Valpaços, Viana do Castelo, Vila Nova de Cerveira, Vinhais. |
|
Osrednja Portugalska |
Del občine Castro Daire. |
5. Slovenija
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve |
||||||||||
1. |
Okuženo območje |
Zahodna Slovenija |
Ankaran, Koper, Izola in Piran ter Sežana, Komen (razen katastrske občine Brestovica – ID 2408) in Renče-Vogrsko. |
||||||||||
Varovalni pas |
Zahodna Slovenija |
Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava, Divača in Hrpelje-Kozina ter katastrska občina Brestovica (ID 2408) v občini Komen. |
|||||||||||
2. |
Okuženo območje |
Jugovzhodna Slovenija |
Dolenjske Toplice, Straža, Mirna peč, Novo mesto (razen katastrskih občin Črešnjice – ID 1458 in Herinja vas – ID 1459). |
||||||||||
Varovalni pas |
Jugovzhodna Slovenija |
Žužemberk, Trebnje, Mirna, Šentrupert, Sevnica, Krško, Brežice, Mokronog-Trebelno, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Semič, Črnomelj in Metlika ter katastrski občini v občini Novo mesto: Črešnjice (ID 1458) in Herinja vas (ID 1459). |
|||||||||||
3. |
Okuženo območje |
Severovzhodna Slovenija |
|
||||||||||
Varovalni pas |
Severovzhodna Slovenija |
|
6. Španija
Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Portugalske na ozemlju Italije:
Številka/ime razmejenega območja (RO) |
Območje RO |
Regija |
Občine ali druge upravne/geografske razmejitve |
||||||||||||||||||||||||||
1. |
Varovalni pas |
Galicija Pokrajina Pontevedra |
A cañiza:
Arbo:
Crecente:
Tomiño:
Tui:
As Neves:
Salvaterra do Miño:
Salceda de Caselas:
|
||||||||||||||||||||||||||
Galicija Pokrajina Orense |
Padrenda: del krajevnih skupnosti Crespos (San Xoán), Desteriz (San Miguel), O Condado (Santa María) in Padrenda (San Cibrán). |
PRILOGA II
Predlogi za poročanje o rezultatih letnih preiskav, izvedenih na podlagi člena 6(b)
DEL A
1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav
2. Navodila za izpolnjevanje predloge
Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.
Za stolpec 1 |
: |
Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno. |
||||||
Za stolpec 2 |
: |
Navedite velikost RO pred začetkom preiskave. |
||||||
Za stolpec 3 |
: |
Navedite velikost RO po preiskavi. |
||||||
Za stolpec 4 |
: |
Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja. |
||||||
Za stolpec 5 |
: |
Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP). Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah. |
||||||
Za stolpec 6 |
: |
Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
||||||
Za stolpec 7 |
: |
Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega(-ih) organizma(-ov), navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij. |
||||||
Za stolpec 8 |
: |
Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7). |
||||||
Za stolpec 9 |
: |
Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera. |
||||||
Za stolpec 10 |
: |
Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod. |
||||||
Za stolpec 11 |
: |
Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava. |
||||||
Za stolpec 12 |
: |
Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. |
||||||
Za stolpca 13 in 14 |
: |
Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat. |
||||||
Za stolpec 15 |
: |
Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“). |
DEL B
1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi
2. Navodila za izpolnjevanje predloge
Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu A te priloge ne izpolni.
Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:
— |
ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda, |
— |
metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode, |
— |
dejavnik(-e) tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin. |
Za stolpec 1 |
: |
Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno. |
||||||
Za stolpec 2 |
: |
Navedite velikost RO pred začetkom preiskave. |
||||||
Za stolpec 3 |
: |
Navedite velikost RO po preiskavi. |
||||||
Za stolpec 4 |
: |
Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja. |
||||||
Za stolpec 5 |
: |
Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP). Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah. |
||||||
Za stolpec 6 |
: |
Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
||||||
Za stolpec 7 |
: |
Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave. |
||||||
Za stolpec 8 |
: |
Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov. |
||||||
Za stolpec 9 |
: |
Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro epidemiološke enote utemeljite v osnovnih predpostavkah. |
||||||
Za stolpec 10 |
: |
Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“. |
||||||
Za stolpec 11 |
: |
Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave. |
||||||
Za stolpec 12 |
: |
„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije). |
||||||
Za stolpec 13 |
: |
Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije. |
||||||
Za stolpec B |
: |
Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“. |
||||||
Za stolpec 18 |
: |
Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih). |
||||||
Za stolpec 21 |
: |
Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat. |
||||||
Za stolpec 22 |
: |
Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“). |
||||||
Za stolpec 23 |
: |
Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco. |
||||||
Za stolpec 24 |
: |
Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za ugotavljanje navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %. |