EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32022R1192

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1192 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens

C/2022/4751

UL L 185, 12.7.2022, str. 12–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/1192/oj

12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1192

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 2007/33/ES (2), ki je določala ukrepe proti krompirjevima ogorčicama Globodera pallida (Stone) Behrens (evropske populacije) in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens (evropske populacije), ki sta škodljiva organizma (v nadaljnjem besedilu: zadevna škodljiva organizma).

(3)

Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov tehnični in znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in porazdelitvijo zadevnih škodljivih organizmov, razvite pa so bile tudi nove testne metode za njuno odkrivanje in prepoznavanje ter metode za njuno izkoreninjenje in preprečevanje njunega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov na napadenih enotah pridelave, če se ugotovi njuna navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečitev njunega širjenja na tem ozemlju. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 2007/33/ES, zlasti ukrepi v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem širjenja zadevnih škodljivih organizmov, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi bi morali kot prvi korak izvesti uradne preiskave za odkrivanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na enoti pridelave, na kateri se bodo zadevne rastline, namenjene za ponovno saditev, ali krompir, namenjen za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, sadile ali skladiščile. Namen pravil o takih preiskavah je zagotoviti identifikacijo in po potrebi izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov, če se ugotovi njuna navzočnost.

(6)

Primerno je, da pravila o uradnih preiskavah za odkrivanje vključujejo določbe o vzorčenju in testiranju na navzočnost zadevnih škodljivih organizmov, ki se izvajata v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim razvojem.

(7)

Države članice bi morale imeti možnost odstopanja od pravil o uradnih preiskavah za odkrivanje pod posebnimi pogoji in na območjih, ki jih opredeli pristojni organ, če je ustrezno tudi za celotno ozemlje zadevne države članice.

(8)

Na enotah pridelave, ki se uporabljajo za pridelavo krompirja, razen tistih, namenjenih pridelavi gomoljev krompirja za saditev, bi bilo treba izvajati uradne preiskave za spremljanje, da bi določili porazdelitev zadevnih škodljivih organizmov. Take preiskave bi bilo treba izvesti na najmanj 0,5 % površine, ki se je v zadevnem letu uporabljala za pridelavo krompirja, razen površine, ki je namenjena pridelavi gomoljev krompirja za saditev. Navedena stopnja preiskave je potrebna za najučinkovitejši pregled stanja zadevnih škodljivih organizmov ter za sprejetje preventivnih ukrepov za njuno izkoreninjenje in preprečevanje njunega širjenja na ozemlju Unije.

(9)

Enote pridelave, na katerih se je odkrilo, da so napadene z zadevnima škodljivima organizmoma, bi bilo treba uradno evidentirati, napadene rastline pa uradno označiti kot take, da se omogočita pregleden nadzor nad njimi in izvajanje ustreznih ukrepov.

(10)

Zato je primerno sprejeti ukrepe v zvezi z napadenimi enotami pridelave in napadenimi rastlinami, da se zagotovi izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov in prepreči njuno nadaljnje širjenje. Da bi bili navedeni ukrepi sorazmerni in učinkoviti, morajo biti različni glede na to, ali so zadevne rastline namenjene ponovni saditvi ali industrijski predelavi.

(11)

Primerno je, da ukrepi vključujejo program uradnega nadzora, pri čemer se med drugim upoštevajo posebni sistemi pridelave in trženja za gostiteljske rastline zadevnih škodljivih organizmov v zadevni državi članici, značilnosti populacije navzočih zadevnih škodljivih organizmov, uporaba odpornih sort krompirja z najvišjimi razpoložljivimi stopnjami odpornosti in druge agronomske možnosti za zatiranje škodljivih organizmov, kot je navedeno v točki 1 Priloge III k Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(12)

Da bi Komisija zagotovila pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice v Uniji, in da bi države članice po potrebi prilagodile svoje ustrezne ukrepe, bi morale države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložiti seznam vseh novih sort krompirja, za katere so z uradnim testiranjem v predhodnem letu ugotovile, da so odporne proti zadevnima škodljivima organizmoma.

(13)

Kadar navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na enoti pridelave ni več potrjena na podlagi določenih zahtev glede vzorčenja, bi bilo treba ukrepe na taki enoti preklicati, saj bi bilo fitosanitarno tveganje v takem primeru zanemarljivo.

(14)

V nekaterih državah članicah se uporablja metoda izolacije ogorčic iz odpadkov, ki ji sledita odkrivanje in identifikacija vrst s PCR v realnem času na podlagi Beniers et al. 2014 (4), vendar postopek njenega potrjevanja še poteka. Da bi se v teh državah članicah izognili motnjam pri odkrivanju in identifikaciji ogorčic, je primerno dovoliti nadaljnjo uporabo navedene metode v prehodnem obdobju do njene potrditve, saj v teh državah članicah alternative za zdaj niso na voljo.

(15)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 2007/33/ES.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens ter preprečevanje njunega širjenja na ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni osebek vrste Globodera pallida (Stone) Behrens ali vrste Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens;

(2)

„odporna sorta krompirja“ pomeni sorto, ki pri gojenju znatno zavira razvoj določene populacije zadevnih škodljivih organizmov;

(3)

„zadevne rastline“ pomeni:

(a)

rastline Solanum tuberosum L. (krompir), razen semen, ali

(b)

rastline iz Priloge I;

(4)

„preiskava za ugotavljanje navzočnosti“ pomeni metodološki postopek za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na določenem območju;

(5)

„preiskava za spremljanje“ pomeni metodološki postopek, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju za določitev razširjenosti zadevnih škodljivih organizmov v določeni državi članici ali v določenem delu države članice.

POGLAVJE II

URADNE PREISKAVE ZA ODKRIVANJE

Člen 3

Uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti

1.   Pristojni organi izvedejo uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na enotah pridelave, kjer bodo rastline iz Priloge I, namenjene za ponovno saditev, ali krompir, namenjen za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, posajeni ali skladiščeni v pogojih, pri katerih so korenine ali drugi deli rastline v neposrednem stiku z zemljo enote pridelave.

2.   Uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti se izvedejo v obdobju med spravilom zadnjega posevka in sajenjem rastlin ali gomoljev krompirja za saditev iz odstavka 1.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti izvede:

(a)

pred navedenim obdobjem pod pogojem, da pristojni organ hrani evidenco listinskih dokazov o rezultatih te uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti, ki potrjuje, da zadevna škodljiva organizma nista bila odkrita ter da krompir in druge gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I v času preiskave za ugotavljanje navzočnosti niso bili prisotni in se od izvedbe te preiskave niso pridelovali, ali

(b)

v obdobju, ko se posevki, ki se ne pobirajo, kot so posevki za zeleno gnojenje, ali naknadni posevki, gojijo na zadevni enoti pridelave.

3.   Uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti se ne zahteva za:

(a)

sajenje rastlin iz Priloge I, namenjenih za ponovno saditev na istem mestu pridelave znotraj območja, ki so ga opredelili pristojni organi;

(b)

sajenje krompirja, namenjenega za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, ki bodo uporabljeni na istem mestu pridelave znotraj območja, ki so ga opredelili pristojni organi;

(c)

sajenje rastlin iz točk 2 in 3 Priloge I, namenjenih za ponovno saditev, kadar se za pobrane rastline uporabljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II.

4.   Države članice uradno evidentirajo rezultate uradnih preiskav za ugotavljanje navzočnosti in jih na zahtevo dajo na voljo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge IV.

Člen 4

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti

1.   V primeru enot pridelave, na katerih naj bi se sadili ali skladiščili gomolji krompirja za saditev ali rastline iz točke 1 Priloge I, namenjene za pridelavo rastlin za saditev, uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti vključuje vzorčenje in testiranje na navzočnost zadevnega škodljivega organizma, ki se izvedeta v skladu s Prilogo III.

2.   V primeru enot pridelave, na katerih naj bi se sadile ali skladiščile rastline iz točk 2 in 3 Priloge I, namenjene za pridelavo rastlin za saditev, uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti vključuje vzorčenje in testiranje za zadevni škodljivi organizem, ki se izvedeta v skladu s Prilogo III.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se vzorčenje in testiranje za zadevni škodljivi organizem na enoti predelave ne zahtevata, če:

(a)

na zadevni enoti na podlagi rezultatov ustreznega uradno odobrenega testiranja v zadnjih 12 letih ni bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma ali

(b)

je znano, da se na zadevni enoti pridelave v zadnjih 12 letih ni prideloval krompir ali druge gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I.

Člen 5

Določitev napadenih enot pridelave in napadenih zadevnih rastlin

1.   Kadar se med uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti ali uradno preiskavo za spremljanje iz člena 6 na enoti pridelave ugotovi navzočnost zadevnih škodljivih organizmov in je bila navzočnost uradno potrjena s testi iz člena 4 in člena 7(2), pristojni organi enoto določijo za napadeno.

2.   Zadevne rastline, ki izvirajo z enote pridelave, ki je bila določena za napadeno v skladu z odstavkom 1, ali rastline, ki so bile v stiku z zemljo, v kateri sta bila odkrita zadevna škodljiva organizma, se določijo za napadene.

POGLAVJE III

URADNE PREISKAVE ZA SPREMLJANJE

Člen 6

Uradne preiskave za spremljanje

1.   Na enotah pridelave, ki se uporabljajo za pridelavo krompirja, razen enot, namenjenih pridelavi gomoljev krompirja za saditev, bi bilo treba izvajati letne uradne preiskave za spremljanje na podlagi tveganja, da se določi porazdelitev zadevnih škodljivih organizmov na njih.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate preiskav za spremljanje iz odstavka 1, ki so bile izvedene v predhodnem letu, v skladu s predlogo iz Priloge IV.

Člen 7

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za spremljanje

1.   Uradne preiskave za spremljanje se izvedejo na najmanj 0,5 % površine, ki se je v zadevnem letu uporabljala za pridelavo krompirja, razen krompirja, namenjenega pridelavi gomoljev krompirja za saditev.

2.   Navedene uradne preiskave za spremljanje vključujejo vzorčenje in testiranje na navzočnost zadevnih škodljivih organizmov v skladu s točko 2 Priloge III.

3.   Kadar države članice uporabijo velikost vzorca iz točke 6 Priloge III, Komisiji in drugim državam članicam sporočijo podrobnosti o območjih, na katerih je bila uporabljena ta velikost vzorca.

POGLAVJE IV

UKREPI

Člen 8

Ukrepi za izkoreninjenje

1.   Na enoti pridelave, ki je bila uradno določena za napadeno v skladu s členom 5(1), pristojni organi ali izvajalci poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov uporabijo vse naslednje ukrepe:

(a)

krompir, namenjen pridelavi gomoljev krompirja za saditev, se ne sadi;

(b)

rastline iz Priloge I, namenjene pridelavi rastlin za saditev, se ne sadijo ali skladiščijo, razen zadevnih rastlin iz točke 2 ali 3 Priloge I, pod pogojem, da za te rastline po spravilu veljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in

(c)

s strojev se pred premikom z navedene enote pridelave ali neposredno po njem in pred vstopom na katero koli enoto pridelave na drugi lokaciji, ki ni bila določena za napadeno v skladu s členom 5(1), očistijo zemlja in rastlinski ostanki.

2.   Če so enote pridelave, ki se bodo uporabile za pridelavo krompirja, ki ni namenjen pridelavi gomoljev krompirja za saditev, uradno določene za napadene v skladu s členom 5(1), se zanje izvaja program uradnega nadzora, s katerim se zagotovi, da se z njih ne širita zadevna škodljiva organizma.

V programu uradnega nadzora iz prvega pododstavka se, če je ustrezno, upoštevajo vsi naslednji elementi:

(a)

podrobni sistemi pridelave in trženja za gostiteljske rastline zadevnih škodljivih organizmov v zadevni državi članici;

(b)

značilnosti populacije navzočih zadevnih škodljivih organizmov;

(c)

uporaba odpornih sort krompirja z najvišjimi razpoložljivimi stopnjami odpornosti (ocena odpornosti 8 ali 9, kot je določeno v točki 1 Priloge V, če je na voljo);

(d)

druge agronomske možnosti za zatiranje škodljivih organizmov, kot so navedene v točki 1 Priloge III k Direktivi 2009/128/ES, in

(e)

ukrepi, opisani v členu 12(1), točka (b).

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o programu uradnega nadzora.

3.   Stopnja odpornosti sort krompirja se ovrednoti v skladu s tabelo standardnih ocen iz točke 1 Priloge V.

Odpornost se testira v skladu s protokolom iz točke 2 Priloge V.

Člen 9

Ukrepi za napadene rastline

1.   Pristojni organi ali izvajalci poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov uporabijo za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov vse naslednje ukrepe za zadevne rastline, ki so bile določene za napadene v skladu s členom 5:

(a)

krompir, namenjen pridelavi gomoljev krompirja, se ne sadi;

(b)

za krompir, namenjen industrijski predelavi ali sortiranju, veljajo uradno odobreni ukrepi v skladu s točko 2 Priloge II in

(c)

rastline iz točke 2 ali 3 Priloge I se ne sadijo, razen če so se zanje izvedli uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II, tako da niso več napadene.

2.   Pri ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, točka (b), se upoštevajo posebni sistemi pridelave in trženja gostiteljskih rastlin zadevnega škodljivega organizma v zadevni državi članici ter značilnosti populacije zadevnega škodljivega organizma.

POGLAVJE V

OBVESTILA O ZADEVNIH ŠKODLJIVIH ORGANIZMIH IN SORTAH TER PREKLIC UKREPOV

Člen 10

Obvestilo o potrjeni navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na odporni sorti krompirja

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti in katere koli druge osebe, ki odkrijejo kakršne koli simptome zadevnega škodljivega organizma zaradi zmanjšane ali spremenjene učinkovitosti odporne sorte krompirja v povezavi z nenavadno spremembo sestave vrste ogorčic, patotipa ali skupine virulence, o tem obvestijo pristojne organe.

2.   Pristojni organi v vseh primerih, sporočenih v skladu z odstavkom 1, in ko izvejo za take primere, raziščejo zadevno vrsto krompirjeve ogorčice in, če je ustrezno, zadevni patotip ali skupino virulence ter njihovo navzočnost potrdijo z ustreznimi metodami.

3.   Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo in druge države članice o podrobnostih potrditev iz odstavka 2 za predhodno leto.

Člen 11

Obveščanje o sortah, odpornih proti zadevnima škodljivima organizmoma

Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložijo seznam vseh novih sort krompirja, za katere so v predhodnem letu odobrile trženje in za katere so z uradnimi testi iz Priloge V ugotovile, da so odporne proti zadevnima škodljivima organizmoma. Sorte navedejo skupaj z vrstami, patotipi, skupinami virulence ali populacijami zadevnih škodljivih organizmov, proti katerim so odporne, in relativno občutljivostjo.

Člen 12

Uradno ponovno vzorčenje in testiranje z namenom preklica ukrepov na napadeni enoti pridelave

1.   Pristojni organi lahko izvedejo ponovno vzorčenje enote pridelave, ki je določena za napadeno v skladu s členom 5(1), in testiranje v skladu z eno od naslednjih metod:

(a)

uradnim ponovnim vzorčenjem enote pridelave in testiranjem z uporabo ene od metod iz Priloge III, izvedenim po obdobju najmanj šestih let, ki se šteje od potrjenega pojava zadevnega škodljivega organizma ali od zadnjega posevka krompirja, ali

(b)

uradnim ponovnim vzorčenjem enote pridelave in testiranjem z uporabo ene od metod iz Priloge III, izvedenim po poplavljanju v skladu z naslednjimi pogoji:

(i)

poplavljanje traja neprekinjeno 12 tednov pri temperaturi zemlje vsaj 16 °C v globini 15 cm in plasti vode, ki je vsaj 5 cm nad tlemi;

(ii)

odtekanje vode s poplavljenega območja zaradi naklona terena je izključeno;

(iii)

poplavljanje ni dovoljeno na enotah pridelave, ki so pod uradnim nadzorom zaradi navzočnosti Synchytrium endobioticum;

(iv)

če se poplavljanje izvaja na prostem ali če se uporablja površinska voda iz vira, pri katerem ni mogoče izključiti kontaminacije z Ralstonia solanacearum, se na tretirani enoti pridelave vsaj v rastni sezoni, ki sledi poplavljanju, ne sadijo rastline Solanum tuberosum ali Solanum lycopersicum.

Obdobje iz odstavka 1, točka (a), se lahko skrajša na najmanj tri leta, če so bili izvedeni učinkoviti in uradno odobreni nadzorni ukrepi.

2.   Če navzočnost zadevnih škodljivih organizmov po uradnem ponovnem vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 ni potrjena, pristojni organi posodobijo uradno evidenco iz člena 3(4) in člena 5(1) ter nemudoma prekličejo vse omejitve, uvedene za zadevno enoto pridelave.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Prehodni ukrepi v zvezi s testnimi metodami

Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) ter člena 7(2) in do 15. julija 2024 se lahko testiranje izvede z metodo izolacije ogorčic iz odpadkov, ki ji sledita detekcija in identifikacija vrst s PCR v realnem času na podlagi Beniers et al. 2014, namesto z metodami v zvezi z detekcijo in identifikacijo zadevnih škodljivih organizmov iz točke 1(b) Priloge III.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS (UL L 156, 16.6.2007, str. 12).

(3)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(4)  Beniers JE, Been TH, Mendes O, van Gent-Pelzer MPE & van der Lee TAJ (2014): Quantification of viable eggs of the potato cyst nematodes (Globodera spp.) using either trehalose or RNA-specific Real-Time PCR. Nematology, 16, 1219–1232.


PRILOGA I

Seznam zadevnih rastlin iz člena 2, točka 3(b)

1.   

Gostiteljske rastline s koreninami:

 

Solanum lycopersicum L.

 

Solanum melongena L.

2.   

Druge rastline s koreninami:

 

Allium porrum L.

 

Asparagus officinalis L.

 

Beta vulgaris L.

 

Brassica spp.

 

Capsicum spp.

 

Fragaria L.

3.   

Čebulice, gomolji in korenike, za katere ne veljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1(a) Priloge II, gojeni v zemlji in namenjeni ponovni saditvi, pri katerih iz njihovega pakiranja ali drugih oznak ni razvidno, da so namenjeni prodaji končnim uporabnikom, ki se s pridelavo rastlin ali rezanega cvetja ne ukvarjajo poklicno:

 

Allium ascalonicum L.

 

Allium cepa L.

 

Dahlia spp.

 

Gladiolus Tourn. Ex L.

 

Hyacinthus spp.

 

Iris spp.

 

Lilium spp.

 

Narcissus L.

 

Tulipa L.


PRILOGA II

Uradni ukrepi iz člena 3(3), točka (c), člena 9, prvi odstavek, točki (b) in (c), ter točke 3 Priloge I

1.   

Uradno odobreni ukrepi iz člena 3(3), točka (c), člena 9, prvi odstavek, točka (c), in točke 3 Priloge I so naslednji:

(a)

dezinsekcija z ustreznimi metodami, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ali

(b)

odstranitev zemlje s pranjem ali krtačenjem, dokler je praktično ni več, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in odstranitev odpadne zemlje v skladu s postopkom, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne predstavlja tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

2.   

Uradno odobreni ukrepi iz člena 9, prvi odstavek, točka (b), so dostava v obrat za predelavo ali sortiranje z ustreznimi in uradno odobrenimi postopki za odstranjevanje odpadkov, vključno z odpadno zemljo, za katere je bilo ugotovljeno, da ne predstavljajo tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.


PRILOGA III

Vzorčenje in testiranje iz členov 4 in 7

1.   

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti iz člena 4(1) in (2) se izvajata na naslednji način:

Vzorčenje vključuje vzorec zemlje standardne velikosti, ki zajema najmanj 1 500 ml zemlje/ha in je sestavljen iz vsaj 100 vbodov/ha, po možnosti vzetih v obliki pravokotne mreže širine najmanj 5 m in dolžine največ 20 m med točkami vzorčenja, ki pokriva celotno enoto pridelave. Celotni vzorec se uporabi za nadaljnji pregled, tj. ekstrakcijo cist, identifikacijo vrste in če je ustrezno, določitev patotipa/skupine virulence.

Testiranje z uporabo naslednjih metod za ekstrakcijo zadevnega škodljivega organizma, ki so opisane v ustreznih potrjenih in mednarodno priznanih diagnostičnih protokolih:

(a)

ekstrakcija: metode, ki temeljijo na Fenwickovi napravi, Schuilingovi centrifugi, Seinhorstovem elutriatorju ali Kortovem elutriatorju;

(b)

odkrivanje in identifikacija: eno od naslednjega:

(i)

izolacija cist Globodera iz odpadkov na podlagi morfologije cist, ki ji sledi identifikacija vrste na podlagi morfologije posameznih cist in ličink v kombinaciji s konvencionalnim testom PCR na podlagi Bulman in Marshall, 1997 (1) (v primeru dvoma o navzočnosti G. tabacum se lahko dodatno izvede konvencionalni test PCR na podlagi Skantar et al., 2007 (2);

(ii)

izolacija cist Globodera iz odpadkov na podlagi morfologije cist, ki ji sledi identifikacija vrste na podlagi morfologije posameznih cist in ličink v kombinaciji s PCR v realnem času na podlagi Gamel et al., 2017 (3);

(iii)

izolacija cist ogorčic iz odpadkov, ki ji sledi odkrivanje vrste s PCR v realnem času na podlagi Gamel et al., 2017 (3).

2.   

Vzorčenje za uradno spremljanje iz člena 7 se izvaja v skladu z enim od naslednjega:

(a)

vzorčenjem iz točke 1 z vzorcem zemlje najmanj 400 ml/ha;

(b)

ciljnim vzorčenjem najmanj 400 ml zemlje po vizualnem pregledu korenin, kadar so simptomi vidni, ali

(c)

vzorčenjem najmanj 400 ml zemlje, ki se drži krompirja po spravilu, če se lahko izsledi, na kateri enoti predelave je bil posajen krompir.

Testiranje za uradno preiskavo za spremljanje iz člena 7 se izvaja v skladu s točko 1.

3.   

Z odstopanjem od točke 1 se lahko standardna velikost vzorca zmanjša na najmanj 400 ml zemlje/ha v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

obstajajo listinski dokazi, da se na enoti pridelave šest let pred uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti niso pridelovali ali niso bili prisotni krompir ali rastline iz točke 1 Priloge I;

(b)

med zadnjima dvema zaporednima uradnima preiskavama za ugotavljanje navzočnosti v vzorcih velikosti 1 500 ml zemlje/ha ni bil odkrit primerek zadevnega škodljivega organizma, in po prvi uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti ni bilo pridelave krompirja ali rastlin iz točke 1 Priloge I, razen tistih, za katere se zahteva uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti v skladu s členom 4(1);

(c)

v zadnji uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti, ki je morala zajemati vzorec velikosti vsaj 1 500 ml/ha, niso bili odkriti primerki zadevnega škodljivega organizma ali ciste zadevnega škodljivega organizma brez žive vsebine, na enoti pridelave pa od zadnje uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti ni bilo pridelave krompirja ali rastlin iz točke 1 Priloge I, razen tistih, za katere se zahteva uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti v skladu s členom 4(1).

4.   

Velikost vzorca se lahko zmanjša za polja, večja od 8 ha oziroma 4 ha, v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

v primeru standardne velikosti iz točke 1 se prvi 8 ha vzorčijo, kakor je opredeljeno v tej točki, vendar se lahko ta velikost za vsak dodatni hektar zmanjša do najmanj 400 ml zemlje/ha;

(b)

v primeru manjše velikosti iz točke 3 se prvi 4 ha vzorčijo, kakor je opredeljeno v tej točki, vendar se lahko ta velikost za vsak dodatni hektar še dodatno zmanjša do najmanj 200 ml zemlje/ha.

5.   

Vzorec zmanjšane velikosti iz točk 3 in 4 se lahko še naprej uporablja pri naslednji uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti iz člena 3(1), dokler zadevna škodljiva organizma na zadevni enoti pridelave še nista bila odkrita .

6.   

Standardna velikost vzorca zemlje se lahko zmanjša na najmanj 200 ml zemlje/ha, če je enota pridelave na območju, razglašenem za prostega zadevnega škodljivega organizma, ter je enota pridelave določena, vzdrževana in pregledana v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe (ISPM št. 4) (4).

7.   

Najmanjša velikost vzorca zemlje v vseh primerih je 200 ml zemlje na enoto pridelave.


(1)  Bulman, S.R. & Marshall, J.W. (1997). Differentiation of Australasian potato cyst nematode (PCN) populations using the Polymerase Chain Reaction (PCR). New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science 25, 123–129.

(2)  Skantar, A.M., Handoo, Z.A., Carta, L.K., Chitwood, D.J. (2007). Morphological and molecular identification of Globodera pallida associated with Potato in Idaho. Journal of Nematology 39(2), 133–144.

(3)  Gamel, S., Letort A., Fouville D., Folcher L., Grenier E. (2017). Development and validation of real-time PCR assays based on novel molecular markers for the simultaneous detection and identification of Globodera pallida, G. rostochiensis and Heterodera schachtii. Nematology 19 (7):789–804.

(4)  ISPM 4. 1995. Requirements for the establishment of pest free areas. Rim, IPPC, FAO. https://www.ippc.int/en/publications/614/.


PRILOGA IV

Predloga za preiskavo iz členov 3 in 6

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave krompirjeve ogorčice pri spravilu krompirja iz predhodnega leta.

To tabelo uporabite samo za krompir, pridelan v vaši državi.

Država članica

ali

območje

Vrsta preiskave (ugotavljanje navzočnosti/spremljanje)

Celotna pridelovalna površina (ha)

Vzorčeno območje  (1)

Stopnja vzorčenja

Napadena površina po laboratorijskem testiranju

Druge informacije

Samo G. p.  (2)

Samo G. r.  (3)

G. p.  (2) in G. r.  (3) skupaj na istem mestu pridelave

Celotna napadena površina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Upoštevno samo v primeru preiskav za spremljanje.

(2)  G. p. = Globodera pallida.

(3)  G. r. = Globodera rostochiensis.


PRILOGA V

Ovrednotenje stopnje odpornosti sort krompirja in protokol za testiranje odpornosti iz člena 8(3)

1.

Stopnja odpornosti

Relativna občutljivost dane sorte krompirja se pripiše v skladu z ocenami, navedenimi v tabeli, in formulo iz točke 2.16. Ocena 9 ustreza najvišji stopnji odpornosti.

Standardne ocene v zvezi z relativno občutljivostjo sort krompirja za zadevna škodljiva organizma

Relativna občutljivost (%) (relative susceptibility – RS)

Ocena

≤ 1

9

1 < RD ≤ 3

8

3 < RD ≤ 5

7

5 < RD ≤ 10

6

10 < RD ≤ 15

5

15 < RD ≤ 25

4

25 < RD ≤ 50

3

50 < RD ≤ 100

2

> 100

1

2.

Protokol za testiranje odpornosti

2.1

Test se opravi v objektih za karanteno ali na prostem, v rastlinjakih ali klimatskih komorah.

2.2

Test se opravi v lončkih, ki vsebujejo najmanj en liter zemlje ali drugega ustreznega substrata.

2.3

Temperatura zemlje v testnih vsebnikih med celotnim trajanjem testa ne sme preseči 25 °C in zagotoviti je treba ustrezno oskrbo z vodo.

2.4

Pri sajenju testne ali kontrolne sorte se uporabi en izrezek očes krompirja vsake testne ali kontrolne sorte.

2.5

Pri vseh testih se kot kontrolna sorta s standardno občutljivostjo uporabi sorta „désirée“. Za notranje kontrole se lahko dodatno uporabijo močno občutljive kontrolne sorte lokalnega pomena.

2.6

Pri testih odpornosti proti patotipom Globodera rostochiensis Ro1, Ro5 in patotipom Globodera pallida Pa1 in Pa3 se uporabijo naslednje standardne populacije zadevnega škodljivega organizma:

 

Ro1: populacija Ecosse

 

Ro5: populacija Harmerz

 

Pa1: populacija Scottish

 

Pa3: populacija Chavornay

Uporabijo se lahko tudi druge populacije lokalnega pomena. Za te populacije so na voljo evidence o tem, kako je bil njihov patotip določen. Dodajo se lahko nove virulentne populacije, pri čemer se upošteva, če take populacije morda še niso stabilne in patotipi še niso določeni.

2.7

Identiteta uporabljene standardne populacije se preveri z ustreznimi metodami. Priporočljivo je, da se pri testiranju uporabita vsaj dve odporni sorti ali dva različna standardna klona z znano stopnjo odpornosti.

2.8

Inokulum zadevnega škodljivega organizma (Pi) vsebuje skupno pet infektivnih jajčec in ličink na ml zemlje. Zadevni škodljivi organizem se lahko inokulira kot ciste ali v obliki suspenzije jajčec in ličink.

2.9

Viabilnost vsebnosti cist zadevnega škodljivega organizma, od koder izvira inokulum, je najmanj 70 %. Priporočljivo je, da se uporabijo ciste, stare 6–24 mesecev, ki se najmanj štiri mesece pred uporabo hranijo pri temperaturi 4 °C.

2.10

Za vsako kombinacijo populacije testirane sorte zadevnega škodljivega organizma in sorte krompirja se pripravijo najmanj štirje replikati (lončki).

2.11

Test traja najmanj tri mesece in pred koncem preskusa se preveri zrelost samic, ki se razvijajo.

2.12

Ciste zadevnega škodljivega organizma iz štirih replikatev se ekstrahirajo in preštejejo ločeno za vsak lonček.

2.13

Končna populacija (Pf) pri kontrolni sorti s standardno občutljivostjo se na koncu testa odpornosti določi tako, da se preštejejo vse ciste iz vseh replikatov ter jajčeca in ličinke iz najmanj štirih replikatov.

2.14

Pri kontrolni sorti s standardno občutljivostjo je treba doseči stopnjo razmnoževanja vsaj 20 × (Pf/Pi).

2.15

Koeficient variacije (CV) za kontrolno sorto s standardno občutljivostjo ne sme presegati 35 %. Drugi statistični testi se lahko uporabijo pozneje, če obstajajo dokazi, da bodo povečali natančnost rezultatov testa.

2.16

Relativna občutljivost testirane sorte krompirja v primerjavi s kontrolno sorto s standardno občutljivostjo se določi s pomočjo naslednje formule in se izrazi v odstotkih:

Pftestna sorta/Pfkontrolna sorta s standardno občutljivostjo × 100 %.

2.17

Če je relativna občutljivost testirane sorte krompirja 3 % ali več, zadošča štetje cist. Če je relativna občutljivost nižja od 3 %, se poleg cist preštejejo tudi jajčeca in ličinke.

2.18

Če rezultati testov v prvem letu kažejo, da je sorta povsem občutljiva za patotip (če je ocena < 3), takih testov drugo leto ni treba ponoviti.

2.19

Če testirana sorta ni povsem občutljiva za patotip (če je ocena ≥ 3), se rezultati testov potrdijo z vsaj še enim preskusom v kakem drugem letu. Aritmetična srednja vrednost relativne občutljivosti v obeh letih se uporabi za izpeljavo ocene v skladu s tabelo iz točke 1.

Na vrh