(1)

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (virus ToBRFV) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (3) trenutno ni naveden kot karantenski škodljivi organizem za Unijo ali kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo.

(2)

Vendar države članice od leta 2018 poročajo o izbruhih zadevnega škodljivega organizma na paradižnikih na njihovem ozemlju in o ukrepih, sprejetih za njegovo zatiranje. Nemčija in Italija sta leta 2018 oz. leta 2019 izvedli analizi tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi, ki sta pokazali, da bi lahko zadevni škodljivi organizem in njegovi škodljivi učinki predstavljali veliko nevarnost za zdravje rastlin v Uniji, zlasti za pridelavo sort Solanum lycopersicum L. in Capsicum spp.

(3)

Na podlagi tega je bil sprejet Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1615 (4) za vzpostavitev ukrepov za preprečevanje vnosa zadevnega škodljivega organizma v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije.

(4)

Po sprejetju Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1615 so bile zbrane novejše znanstvene informacije o širjenju zadevnega škodljivega organizma in metodah testiranja, ki upravičujejo potrebo po podrobnejših ukrepih v primerjavi s tistimi iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1615.

(5)

Zlasti bi bilo treba testirati semena sort Solanum lycopersicum L. in Capsicum spp., ne glede na njihovo poreklo. To je nujno zaradi negotovosti v zvezi z navzočnostjo škodljivega organizma po vsem svetu in ker se s semeni različnega porekla pogosto trguje v mešanih partijah, s čimer se poveča tveganje za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(6)

Poleg tega morajo za vzpostavitev enot pridelave, prostih škodljivega organizma, veljati nekateri ukrepi, da se zagotovi pridelava zdravega materiala.

(7)

Za sorte Capsicum spp., za katere je znano, da so odporne proti zadevnemu škodljivemu organizmu, se ne šteje, da predstavljajo tveganje za okužbo in širjenje zadevnega škodljivega organizma. Zato bi bilo treba te sorte izvzeti iz zahtev za testiranje, če so uradno potrjene kot odporne.

(8)

Vzorčenje in testiranje bi bilo treba izvajati pod posebnimi pogoji na podlagi najnovejših informacij, zbranih na ravni Unije in mednarodni ravni. Metode verižne reakcije s polimerazo (PCR) v realnem času so najučinkovitejše pri odkrivanju in identifikaciji zadevnega škodljivega organizma. Encimska imunska metoda (ELISA) je manj občutljiva in manj specifična, saj je bilo ugotovljeno, da navzkrižno reagira z drugimi virusi paradižnika. Vendar je zaradi pandemije COVID-19 prišlo do pomanjkanja kompletov, potrebnih za metode PCR v realnem času. Metodo ELISA bi bilo treba do 1. oktobra 2020 prav tako šteti za sprejemljivo metodo za odkrivanje in identifikacijo zadevnega škodljivega organizma. To vzorčenje in testiranje bi bilo treba opraviti poleg vzorčenja za fizične preglede, ki se izvaja v skladu z določbami Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2130 (5), da se zagotovi višja raven fitosanitarne zaščite Unije.

(9)

Pogoji za premeščanje rastlin za saditev se ne bi smeli uporabljati za rastline, ki so že pridelane v skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/1615, ker ne bi bilo sorazmerno zahtevati dodatno testiranje za navedena semena in ker v večini primerov navedenih pogojev ne bi bilo mogoče zagotoviti v praksi.

(10)

Priloga III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2130 določa pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med fizičnimi pregledi rastlin za saditev, vključno z vzorčenjem. Poleg navedenih pravil in za prilagoditev pogostosti vzorčenja in testiranja v zvezi s fitosanitarnim tveganjem zadevnega škodljivega organizma bi morale države članice opredeliti pogostost vzorčenja in testiranja pošiljk zadevnih semen in zadevnih rastlin za saditev ob uvozu. Raven pogostosti ne bi smela biti nižja od 20 % uvoženih zadevnih semen in zadevnih rastlin za saditev, da se zagotovi pregled ustrezno reprezentativnega vzorca.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1615 bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo, da se upoštevata Uredba (EU) 2016/2031 in Izvedbena uredba (EU) 2019/2072, ki se uporabljata od 14. decembra 2019.

(12)

To uredbo bi bilo treba uporabljati do 31. maja 2022, da se omogoči dovolj časa za spremljanje stanja in opredelitev fitosanitarnega statusa zadevnega škodljivega organizma v zvezi z njegovo razširjenostjo na ozemlju Unije in po svetu.

(13)

Za hitro obravnavanje fitosanitarnega tveganja zadevnega škodljivega organizma bi bilo treba pravila te uredbe začeti uporabljati v najkrajšem možnem času. Zato bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (virus ToBRFV);

(b)

„zadevne rastline za saditev“ pomeni rastline za saditev sort Solanum lycopersicum L. in Capsicum spp., razen semen;

(c)

„zadevna semena“ pomeni semena sort Solanum lycopersicum L. in Capsicum spp.;

(d)

„zadevni plodovi“ pomeni plodove sort Solanum lycopersicum L. in Capsicum spp.