EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32015R0207

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ , izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

UL L 38, 13.2.2015, str. 1–122 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 13/03/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/207/oj

13.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/207

z dne 20. januarja 2015

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), in zlasti člena 52(4), drugega in petega odstavka člena 101, drugega odstavka člena 106 ter členov 111(5), 125(10) in 127(6) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (2) in zlasti člena 14(5) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 288/2014 (3) vsebuje določbe, potrebne za pripravo programov. Da se zagotovi izvajanje programov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, je treba določiti dodatne določbe za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013. Da se omogoči celovit pregled nad navedenimi določbami in dostop do njih, bi morale biti določene v enem izvedbenem aktu.

(2)

Vzorec za poročilo o napredku o izvajanju partnerskega sporazuma bi moral določiti enotne pogoje za predstavitev informacij, zahtevanih v posameznih delih poročila o napredku, s čimer se bosta zagotovili doslednost in primerljivost informacij v poročilu o napredku, ki jih bo po potrebi mogoče združevati. V ta namen in ob upoštevanju, da bi se morale vse informacije med državami članicami in Komisijo izmenjavati elektronsko prek sistema, vzpostavljenega za ta namen, bi moral vzorec prav tako opredeliti tehnične lastnosti vsakega polja, vključno z obliko podatkov, metodo vnosa in omejitvijo znakov. Omejitve znakov, predlagane za besedilna polja, temeljijo na potrebah najizčrpnejših poročil.

(3)

V skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 je vzorec za poročilo o napredku razdeljen na pet delov. Del I vsebuje informacije in oceno, ki se zahtevajo za vse evropske strukturne in investicijske sklade. Del II vsebuje informacije in oceno, ki se zahtevajo v poročilu o napredku o pobudi za zaposlovanje mladih. Informacije, ki jih vsebujejo deli III, IV in V vzorca za poročilo o napredku, bi morale biti zagotovljene za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad, kadar so se v skladu s tretjim pododstavkom člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 države članice z zgolj enim operativnim programom na sklad odločile, da informacije, zahtevane v členu 50(5) iste uredbe, in informacije iz točk (a), (b), (c) in (h) drugega pododstavka člena 111(4) iste uredbe vključijo v poročilo o napredku o izvajanju partnerskega sporazuma namesto v letna poročila o izvajanju, predložena leta 2017 in 2019, ter v končno poročilo o izvajanju. Kadar so bile take informacije že navedene v delu I ali II poročila o napredku, se ne bi smele ponoviti v delu III, IV ali V, saj bi se morale vse informacije predložiti le enkrat.

(4)

Veliki projekti predstavljajo znaten delež porabe EU in so strateškega pomena za doseganje strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Da se zagotovi enotna uporaba, je treba določiti standardno obliko za predložitev zahtevanih informacij za odobritev velikih projektov. Na podlagi informacij iz tega vzorca bi moralo biti ustrezno zagotovljeno, da finančni prispevek iz ESRR in Kohezijskega sklada ne bo povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije.

(5)

Analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko analizo, finančno analizo in oceno tveganja, je predpogoj za odobritev velikega projekta. Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi bi se morala razviti na podlagi priznane dobre prakse in z namenom, da bi zagotovila skladnost, kakovost in strogost tako pri izvajanju analize kot pri njeni oceni s strani Komisije ali neodvisnih strokovnjakov. Analiza stroškov in koristi velikih projektov bi morala pokazati, da je projekt zaželen z ekonomskega vidika in da je za njegovo finančno izvedljivost potreben prispevek iz ESRR in Kohezijskega sklada.

(6)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje člena 106 Uredbe (EU) št. 1303/2013, je treba določiti obliko vzorca za skupni akcijski načrt. Ob upoštevanju, da bi morala izmenjava vseh informacij med državami članicami in Komisijo potekati elektronsko prek sistema, vzpostavljenega za ta namen, bi moral vzorec prav tako opredeliti tehnične lastnosti vsakega polja, vključno z obliko podatkov, načinom vnosa in omejitvijo znakov.

(7)

Ker zahteve o poročanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ niso enake, je treba določiti dva vzorca za poročila o izvajanju, in sicer enega za operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in enega za programe sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti, da je v primeru enakih ali podobnih zahtev o poročanju za oba cilja vsebina vzorcev v največji možni meri usklajena.

(8)

Vzorec za letno in končno poročilo o izvajanju bi moral določiti enotne pogoje za predstavitev informacij, zahtevanih v posameznih delih poročil. Tako se bodo zagotovile dosledne in primerljive informacije, ki jih bo po potrebi mogoče združevati. V ta namen in ob upoštevanju, da bi se morale vse informacije med državami članicami in Komisijo izmenjavati elektronsko prek sistema, vzpostavljenega za ta namen, bi moral vzorec tudi opredeliti tehnične lastnosti vsakega polja, vključno z obliko podatkov, metodo vnosa in omejitvijo znakov. Omejitve znakov, predlagane za besedilna polja, temeljijo na potrebah najizčrpnejših poročil.

(9)

Za uskladitev z zahtevami Uredbe (EU) št. 1303/2013 za letno poročilo o izvajanju v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, pri čemer je treba poročati o različnih vrstah informacij glede na zadevno leto, je vzorec razdeljen na tri dele, da so informacije, zahtevane za poročilo posameznega leta, jasno navedene. Del A vsebuje informacije, ki se zahtevajo vsako leto od leta 2016 naprej, del B vsebuje dodatne informacije, ki jih je treba zagotoviti v poročilih, predloženih leta 2017 in 2019, ter v končnih poročilih, del C pa vsebuje informacije, ki jih je treba zagotoviti v poročilu, predloženem leta 2019, in končnem poročilu poleg informacij iz delov A in B. V skladu s tretjim pododstavkom člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 lahko države članice z največ enim operativnim programom na sklad določene informacije vključijo v poročilo o napredku namesto v letna poročila o izvajanju, predložena leta 2017 in 2019, ter v končno poročilo o izvajanju. Te informacije je v vzorcu treba opredeliti, da se zagotovi enotna uporaba navedenih določb.

(10)

V skladu s členom 50(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 bi bilo treba objaviti povzetek predloga Evropske komisije v zvezi z vsebino letnih poročil in končnih poročil o izvajanju. Treba bi ga bilo naložiti kot ločeno datoteko v obliki priloge k letnim poročilom in končnim poročilom o izvajanju. Za povzetek predloga Evropske komisije specifičen vzorec ni predviden, zato lahko države članice uporabijo takšno strukturo in obliko, ki se jim zdi najprimernejša.

(11)

Za uskladitev standardov za pripravo in predstavitev izjave o upravljanju, za katero je odgovoren organ upravljanja v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 125(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, je treba določiti enotne pogoje za njeno vsebino v obliki standardnega vzorca.

(12)

Za uskladitev standardov za pripravo in predstavitev revizijske strategije, revizijskega mnenja in letnega poročila o nadzoru, za katere je odgovoren revizijski organ v skladu s členom 127(4) in prvim pododstavkom člena 127(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba zagotoviti vzorec, ki določa enotne pogoje za strukturo ter natančno opredeljuje lastnosti in kakovost informacij, ki se uporabijo pri njihovi pripravi.

(13)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorec za poročilo o napredku

Poročilo o napredku o izvajanju partnerskega sporazuma iz člena 52(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Oblika za predložitev informacij o velikem projektu

Informacije, zahtevane za odobritev velikega projekta, iz točk (a) do (i) prvega odstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se predložijo v skladu z obliko iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Metodologija, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi

Analiza stroškov in koristi iz točke (e) prvega odstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se izvede v skladu z metodologijo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 4

Oblika vzorca za skupni akcijski načrt

Vsebina skupnega akcijskega načrta iz prvega odstavka člena 106 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 5

Vzorec za poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“

Letna in končna poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pripravijo v skladu z vzorcem iz Priloge V k tej uredbi.

Člen 6

Vzorec za izjavo o upravljanju

Izjava o upravljanju iz točke (e) prvega pododstavka člena 125(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se predloži za vsak operativni program v skladu z vzorcem iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 7

Vzorci za revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru

1.   Revizijska strategija iz člena 127(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se določi v skladu z vzorcem iz Priloge VII k tej uredbi.

2.   Revizijsko mnenje iz točke (a) prvega pododstavka člena 127(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge VIII k tej uredbi.

3.   Letno poročilo o nadzoru iz točke (b) prvega pododstavka člena 127(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge IX k tej uredbi.

Člen 8

Vzorec za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

Letna in končna poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz člena 14 Uredbe (EU) št. 1299/2013 se pripravijo v skladu z vzorcem iz Priloge X k tej uredbi.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 288/2014 z dne 25. februarja 2014 o pravilih v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z vzorcem za operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v zvezi z vzorcem za programe sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (UL L 87, 22.3.2014, str. 1).


PRILOGA I

VZOREC ZA POROČILO O NAPREDKU

DEL I

Informacije in ocena, ki se zahtevajo za vse evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI)

1.   Spremembe razvojnih potreb v Državi Članici od sprejetja partnerskega sporazuma (člen 52(2)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta  (1) )

a)

Splošni opis in ocena sprememb razvojnih potreb, vključno z opisom sprememb razvojnih potreb, ugotovljenih na podlagi novih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) Pogodbe.

b)

Drugi elementi, če je to primerno.

<type='S' maxlength=24500 input='M'>  (2)

2.   Napredek pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter poslanstev sklada v smislu prispevka skladov ESI k izbranim tematskim ciljem, ter zlasti v zvezi z mejniki, določenimi v okviru uspešnosti za vsak program, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb (člen 52(2)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

(a)

Opis in ocena napredka, doseženega pri uresničevanju nacionalnih ciljev (3) Evropa 2020, in prispevka skladov ESI v ta namen v zvezi z mejniki, določenimi v okviru uspešnosti, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb, kadar je to ustrezno.

(b)

Glede na mejnike, določene v okviru uspešnosti, in po potrebi glede na podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb, opis in ocena načina, kako so skladi ESI prispevali k uresničevanju tematskih ciljev ter napredka, doseženega pri uresničevanju pričakovanih glavnih rezultatov za vsakega od tematskih ciljev, določenih v partnerskem sporazumu, vključno z opisom prispevka skladov ESI pri uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije glede na mejnike, določene v okviru uspešnosti za vsak program, če je to primerno.

(c)

Če je primerno, opis prispevka skladov ESI k novim zadevnim priporočilom za posamezne države.

(d)

Če je primerno, opišite, kako so skladi ESI obravnavali spremembe razvojnih potreb.

(e)

Samo za poročilo 2019: povzetek analize podatkov v preglednici 2, ki vsebuje oceno razlogov za nedoseganje mejnikov in ukrepov, sprejetih za odpravo teh razlogov.

(f)

Drugi elementi, če je primerno.

<type='S' maxlength=52500 input='M'>

Preglednica 1

Podpora, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami

Sklad

A.

Podpora, ki se uporablja za cilje iz partnerskega sporazuma, povezane s podnebnimi spremembami

B.

Podpora, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami (4)

Odstotek uporabljene podpore v primerjavi s partnerskim sporazumom

(% B/A)

ESRR

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

Kohezijski sklad

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

ESS (5)

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

EKSRP

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

ESPR

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

SKUPAJ

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>


Preglednica 2

Samo za poročilo 2019 – Doseganje mejnikov na podlagi ocene države članice

Program

Prednostna naloga

Sklad (6)

Kategorija (7) regije

Tematski (7) cilj

Doseganje mejnikov (da/ne)

Podpora Unije

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='C' input='M'>

<type='N' input='M'>

 

 

 

 

 

 

 

3.   Samo za poročilo 2017 – Ukrepi, sprejeti za izpolnitev predhodnih pogojev iz partnerskega sporazuma (člen 52(2)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Če je primerno, splošne informacije in ocena o tem, ali so bili ukrepi za izpolnitev veljavnih predhodnih pogojev iz partnerskega sporazuma, ki niso bili izpolnjeni ob sprejetju partnerskega sporazuma, izvedeni v skladu z določenim časovnim razporedom.

<type='S' maxlength=10500 input='M'>

Veljavni splošni predhodni pogoji, ki so bili v celoti neizpolnjeni ali delno izpolnjeni

Neizpolnjena merila

Sprejeti ukrep

Rok (datum)

Organi, pristojni za izpolnjevanje

Ukrep je zaključen do roka (D/N)

Merila so izpolnjena (D/N)

Pričakovani datum izvajanja preostalih ukrepov v celoti, če je relevantno

Komentar (za posamezen ukrep)

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='S' maxlength=1000 input='G'>

<type='D' input='G'>

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='C' input='M'>

<type='C' input='M'>

<type='C' input='M'>

<type='S' maxlength=2000 input='M'>

 

 

ukrep 1

 

 

 

 

 

 

 

ukrep 2

 

 

 

 

 

 


Veljavni tematski predhodni pogoji, ki so bili v celoti neizpolnjeni ali delno izpolnjeni

Neizpolnjena merila

Sprejeti ukrep

Rok (datum)

Organi, pristojni za izpolnjevanje

Ukrep je zaključen do roka (D/N)

Merila so izpolnjena (D/N)

Pričakovani datum izvajanja preostalih ukrepov v celoti, če je relevantno

Komentar (za posamezen ukrep)

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='S' maxlength=1000 input='G'>

<type='D' input='G'>

<type='S' maxlength=500 input='G'>

<type='C' input='M'>

<type='C' input='M'>

<type='C' input='M'>

<type='S' maxlength=2000 input='M'>

 

 

ukrep 1

 

 

 

 

 

 

 

ukrep 2

 

 

 

 

 

 

4.   Izvajanje mehanizmov za zagotovitev usklajevanja med skladi ESI ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z Evropsko investicijsko banko (EIB) (člen 52(2)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

(b)

Ocena izvajanja mehanizmov usklajevanja, določenih v partnerskem sporazumu, in po potrebi morebitnih težav, ki so se pojavile med njihovim izvajanjem.

(c)

Če je primerno, opis prilagojenih in novih mehanizmov usklajevanja.

(d)

Drugi elementi, če je primerno.

5.   Izvajanje celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju ali povzetek izvajanja celostnih pristopov, ki temeljijo na programih, vključno z napredkom pri doseganju prednostnih področij, določenih za sodelovanje (člen 52(2)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

a)

Splošni komentar in ocena.

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

b)

V zvezi s členom 15(2)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1303/2013 – Pregled izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

c)

V zvezi s členom 15(2)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1303/2013 – Pregled izvajanja celostnih teritorialnih naložb, če je primerno.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

d)

V zvezi s členom 15(2)(a)(ii) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če je primerno, pregled izvajanja makro-regijskih strategij in strategij za morske bazene.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

e)

V zvezi s členom 15(2)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če je primerno, pregled izvajanja celostnega pristopa za obravnavanje potreb geografskega območja, ki ga je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost:

opis izvedenih ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost;

opis rezultatov, doseženih pri obravnavanju potreb teh geografskih območij/ciljnih skupin.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

f)

V zvezi s členom 15(2)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če je primerno, pregled izvajanja ukrepov za obravnavanje demografskih izzivov območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

6.   Če je primerno, sprejeti ukrepi za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo skladov ESI (člen 52(2)(f) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

7.   Ukrepi, sprejeti za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, ter napredek, dosežen na tem področju (člen 52(2)(g) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

8.   Vloga partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pri izvajanju partnerskega sporazuma (člen 52(2)(h) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

a)

Opis in ocena vloge izbranih partnerjev pri pripravi poročila o napredku glede na partnerski sporazum.

b)

Opis in ocena vključenosti izbranih partnerjev v izvajanje programov, vključno z udeležbo v odborih za spremljanje programov.

c)

Drugi elementi, če je primerno.

<type='S' maxlength=21000 input='M'>

9.   Povzetek ukrepov, sprejetih v zvezi z uporabo horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje skladov ESI (člen 52(2)(i) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

(a)

Povzetek ukrepov, sprejetih v zvezi z uporabo horizontalnih načel, da bi se ta načela spodbujala in spremljala pri različnih vrstah programov glede na vsebino partnerskega sporazuma:

(1)

enakost spolov, nediskriminacija, dostopnost za invalidne osebe;

(2)

trajnostni razvoj (varstvo okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotska raznovrstnost in preprečevanje tveganj).

(b)

Povzetek izvedenih ureditev za vključitev ciljev horizontalne politike glede na vsebino partnerskega sporazuma.

(c)

Drugi elementi, če je primerno.

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

DEL II

Informacije in ocena pobude za zaposlovanje mladih (za namene člena 19(5) Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (8) )

10.   Izvajanje pobude za zaposlovanje mladih (člen 19(5) Uredbe (EU) št. 1304/2013)

(a)

Splošni opis izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prispevkom te pobude k izvajanju jamstva za mlade in tudi konkretnimi primeri ukrepov, podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih.

(b)

Opis kakršnih koli težav pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih in ukrepov za njihovo odpravo.

(c)

Ocena izvajanja pobude za zaposlovanje mladih glede na postavljene cilje in ciljne vrednosti ter prispevek k izvajanju jamstva za mlade.

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

DEL III

Informacije in ocena, ki jih je treba zagotoviti za kohezijsko politiko, če se uporabi možnost, ki jo določa člen 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, da se v poročilo o napredku, ki ga je treba predložiti leta 2017 in 2019, vključijo nekateri elementi letnih poročil o izvajanju

11.   Dodatne informacije in ocena, ki se lahko dodajo glede na vsebino in cilje operativnega programa (člen 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi vključene za dopolnitev drugih delov poročila o napredku)

11.1   Napredek pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno z razvojem regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi in trajnimi ali naravnimi ovirami, trajnostnim urbanim razvojem in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa.

<type='S' maxlength=3500 input='M'>

11.2   Napredek pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov.

<type='S' maxlength=3500 input='M'>

11.3   Napredek pri izvajanju medregionalnih in transnacionalnih ukrepov.

<type='S' maxlength=3500 input='M'>

11.4   Napredek pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin z največjim tveganjem diskriminacije ali socialne izključenosti, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidnih osebah, dolgotrajno nezaposlenih in brezposelnih mladih, vključno s porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno.

<type='S' maxlength=3500 input='M'>

DEL IV

Informacije in ocena izvajanja pobude za zaposlovanje mladih v primeru uporabe možnosti, ki jo določa člen 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 – predložijo se leta 2019  (9)

12.   Izvajanje pobude za zaposlovanje mladih (člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1304/2013)

a)

Opis glavnih ugotovitev vrednotenja, navedenega v členu 19(6) Uredbe (EU) št. 1304/2013, ki ocenjuje uspešnost, učinkovitost in učinek skupne podpore iz ESS in posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in izvajanje jamstva za mlade.

b)

Opis in ocena kakovosti ponudb o zaposlitvi, ki jih prejmejo udeleženci pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prikrajšanimi osebami, tistimi iz marginaliziranih skupnosti in tistimi, ki opustijo izobraževanje brez pridobljene kvalifikacije.

c)

Opis in ocena napredka udeležencev pobude za zaposlovanje mladih pri nadaljevanju izobraževanja, iskanju trajnostne in dostojne zaposlitve ali začetku vajeništva ali kakovostnega pripravništva.

<type='S' maxlength=14000 input='M'>

DEL V

Informacije in ocena za kohezijsko politiko, če se uporabi možnost iz člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (vključene po potrebi za dopolnitev drugih delov poročila o napredku) – predložijo se leta 2019

13.   Prispevek programa k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (člen 50(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Informacije o prispevku programa k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ocena tega prispevka

<type='S' maxlength=17500 input='M'>

(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(2)  Legenda lastnosti posameznih polj:

 

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek

 

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

 

„maxlength“ = največje možno število znakov, vključno s presledki.

(3)  Za EKSRP sta opis in ocena usmerjena k ciljem, določenim v okviru prednostne naloge Unije, saj je prispevek k strategiji Evropa 2020 strukturiran v skladu s šestimi prednostnimi nalogami Unije.

(4)  Kumulativno v EUR na podlagi upravičenih izdatkov, prijavljenih Komisiji, s presečnim datumom 31. decembra prejšnjega leta.

(5)  To vključuje tudi sredstva v okviru pobude za zaposlovanje mladih (posebna dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna podpora iz ESS).

(6)  Za namen te preglednice se pobuda za zaposlovanje mladih (posebna dodelitev in ustrezna podpora iz sklada ESS) šteje za sklad.

(7)  Ni relevantno za EKSRP in ESPR.

(8)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470). Ta del izpolnijo le države članice z upravičenimi regijami v okviru pobude za zaposlovanje mladih v skladu s členom 16 navedene uredbe.

(9)  Ta del izpolnijo le države članice z upravičenimi regijami v okviru pobude za zaposlovanje mladih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1304/2013.


PRILOGA II

Oblika predložitve informacij o velikem projektu

VELIKI PROJEKT

EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ / KOHEZIJSKEGA SKLADA

NALOŽBE V INFRASTRUKTURO/PRODUKTIVNE NALOŽBE

Naslov projekta

<type='S' maxlength=255 input='M'>

Št. CCI

<type='S' maxlength=15 input='S'>

A.   ORGAN, PRISTOJEN ZA IZVAJANJE VELIKEGA PROJEKTA, IN NJEGOVE ZMOGLJIVOSTI

A.1.   Organ, pristojen za projektno vlogo (organ upravljanja ali posredniški organ)

A.1.1

Ime:

<type='S' maxlength='200' input='M'>  (1)

A.1.2

Naslov:

<type='S' maxlength='400' input='M'>

A.1.3

Ime kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

A.1.4

Položaj kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

A.1.5

Telefonska številka:

<type='N' input='M'>

A.1.6

Elektronska pošta:

<type='S' maxlength='100' input='M'>

A.2.   Organ(-i)  (2) , pristojen(-ni) za izvajanje projekta (upravičenec(-i)  (3))

A.2.1

Ime:

<type='S' maxlength='200' input='M'>

A.2.2

Naslov:

<type='S' maxlength='400' input='M'>

A.2.3

Ime kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

A.2.4

Položaj kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

A.2.5

Telefonska številka:

<type='N' input='M'>

A.2.6

Elektronska pošta:

<type='S' maxlength='100' input='M'>

A.3.   Podatki o podjetju (izpolnite le za produktivne naložbe)

A.3.1   Ime podjetja:

< type='S' maxlength='200' input='M'>

A.3.2   Ali je podjetje malo ali srednje podjetje  (4) ? <type='C' input=M>

Da

Ne

A.3.3   Prihodki (vrednost v milijonih EUR in leto):

A.3.3.1

Vrednost v milijonih EUR <type='N' input='M'>

A.3.3.2

Leto <type='N' input='M'>

A.3.4   Skupno število zaposlenih (vrednost in leto):

A.3.4.1

Število zaposlenih <type='N' input='M'>

A.3.4.2

Leto <type='N' input='M'>

A.3.5   Struktura skupine:

Ali je 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic podjetja v lasti enega podjetja ali skupine podjetij, ki niso zajeta v opredelitvi malih in srednjih podjetij? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Navedite ime in opišite strukturo skupine

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.4.   Zmogljivost organa, pristojnega za izvajanje projekta, z navedbo njegove tehnične, pravne, finančne in upravne zmogljivosti  (5)

A.4.1   Tehnična zmogljivost (navedite najmanj pregled strokovnega znanja, ki je potrebno za izvedbo projekta, in število zaposlenih s takšnim strokovnim znanjem, ki so na voljo znotraj organizacije in dodeljeni projektu)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.4.2   Pravna zmogljivost (navedite najmanj informacije o pravnem statusu upravičenca, ki mu omogočajo izvedbo projekta, in njegovo zmogljivost, da po potrebi sproži pravni postopek).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.4.3   Finančna zmogljivost (potrdite najmanj finančni položaj organa, pristojnega za izvedbo projekta, da bi dokazali njegovo sposobnost zagotavljanja likvidnosti za ustrezno financiranje projekta in s tem uspešno izvedbo ter prihodnje delovanje poleg ostalih dejavnosti organa)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.4.4   Upravna zmogljivost (navedite najmanj projekte, financirane s strani EU, in/ali primerljive projekte, izvedene v zadnjih desetih letih, ter, če takšnih primerov ni, navedite, ali so bile upoštevane potrebe po tehnični pomoči; oglejte si institucionalne ureditve, kot je obstoj enote za izvedbo projekta (PIU), ki je sposobna izvesti in upravljati projekt, in, če je mogoče, vključite predlagano organizacijsko shemo za izvedbo in delovanje projekta).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.5   Navedite informacije o vseh pomembnih institucionalnih ureditvah s tretjimi osebami za izvedbo projekta in uspešno delovanje aranžmajev, ki izhajajo iz njega in so bili načrtovani ter po možnosti sklenjeni

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.5.1   Podrobno opišite način upravljanja infrastrukture po dokončanju projekta (tj. ime upravljavca; metode izbora – javno upravljanje ali koncesija; vrsta pogodbe itd.).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.   OPIS NALOŽBE IN NJENE LOKACIJE; RAZLAGA O SKLADNOSTI LE-TE Z USTREZNIMI PREDNOSTNIMI OSMI ZADEVNEGA OPERATIVNEGA PROGRAMA (PROGRAMOV) TER O PRIČAKOVANEM PRISPEVKU K DOSEGANJU POSEBNIH CILJEV NAVEDENIH PREDNOSTNIH OSI IN K DRUŽBENO-GOSPODARSKEMU RAZVOJU

B.1   Operativni program(-i) in prednostne osi

CCI OP

Prednostna os OP

OP1<type='S' input='S'>

Prednostna os OP1<type='S' input='S'>

OP1<type='S' input='S'>

Prednostna os OP1<type='S' input='S'>

OP2<type='S' input='S'>

Prednostna os OP2<type='S' input='S'>

OP2<type='S' input='S'>

Prednostna os OP2<type='S' input='S'>

B.1.1   Ali je projekt naveden v seznamu velikih projektov v operativnem programu (programih)  (6) ? <type='C' input='M'>

Da

Ne

B.2.   Kategorizacija dejavnosti projekta  (7)

 

Oznaka

Znesek

Odstotek

B.2.1.

Koda(-e) za razsežnost(-i) „področje ukrepa“

(uporabite več kod, če je na podlagi sorazmernega izračuna ustreznih več področij ukrepa)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.2.

Koda za razsežnost „oblika financiranja“

(v nekaterih primerih je ustreznih več kod – navedite sorazmerne deleže)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.3.

Koda za „teritorialno razsežnost“

(v nekaterih primerih je ustreznih več kod – navedite sorazmerne deleže)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.4.

Koda za razsežnost „teritorialni mehanizem izvajanja“

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.5.

Koda za razsežnost „tematski cilj“

(v nekaterih primerih je ustreznih več kod – navedite sorazmerne deleže)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.6.

Koda za razsežnost „gospodarska dejavnost“ (koda NACE (8))

(v nekaterih primerih je ustreznih več kod – navedite sorazmerne deleže)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.7.

Koda za razsežnost(-i) „lokacija“ (NUTS III) (9)

(v nekaterih primerih je ustreznih več kod – navedite sorazmerne deleže)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.8.

Narava naložbe (10) (izpolnite le za produktivne naložbe)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.2.9.

Zadevni proizvod (11) (izpolnite le za produktivne naložbe)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.3.   Opis projekta

B.3.1   Predložite kratek in jedrnat (največ 2 strani) opis projekta (predstavite cilj projekta, obstoječe stanje, vprašanja, ki jih bo obravnaval, objekte, ki bodo zgrajeni, itd.), zemljevid, na katerem je opredeljeno območje izvajanja projekta  (12) , georeferencirane podatke  (13) in glavne komponente projekta z ocenami skupnih stroškov za le-te (brez razčlenitve stroškov po dejavnostih).

Pri produktivnih naložbah predložite tudi podroben tehnični opis, ki vsebuje: zajeto delo, pri čemer opredelite njegove glavne značilnosti, vzpostavitev, glavne dejavnosti in glavne elemente finančne strukture podjetja, glavne vidike naložbe in predložite opis proizvodne tehnologije in opreme ter opis proizvodov.

< type='S' maxlength='7000' input='M'>

B.3.2   Ali je ta projekt faza velikega projekta  (14)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

B.3.3   Če je projekt faza širšega projekta, kratko in jedrnato opišite predlagane faze izvajanja in pojasnite, kako so tehnično in finančno neodvisne. Pojasnite, katera merila so bila uporabljena za določitev, da se projekt razdeli na faze. Navedite delež (odstotek) celotnega projekta, ki ga zajema ta faza. Če se projekt sofinancira iz več kot enega operativnega programa, navedite, kateri deli spadajo pod kateri operativni program in njihovo sorazmerno dodelitev.

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

B.3.4   Ali je Komisija že odobrila kateri del tega velikega projekta? <type='C' input=M>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite številko CCI odobrenega velikega projekta.

< type='S' input='S'>

Če je ta projekt del velikega večfaznega projekta, katerega prva faza se je zaključila v obdobju 2007–2013, opišite fizične in finančne cilje prejšnje faze, vključno z izvajanjem prve faze, ter potrdite, da je oziroma bo pripravljena za predvideni namen.

< type='S' maxlength='10500' input='M'>

B.3.5   Ali je projekt del vseevropskega omrežja, vzpostavljenega na ravni Unije? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti in sklice na ustrezno zakonodajo EU (15).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.3.6   Če gre za produktivne naložbe, ali je ta naložba:

i)

zajeta v členu 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako prispeva k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest (predvsem za mlade)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

ii)

zajeta v členu 3(1)(b) Uredbe (EU) št. 1301/2013? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako prispeva k prednostnim naložbam iz člena 5(1) in (4) Uredbe (EU) št. 1301/2013, in če ta naložba vključuje sodelovanje med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji, kako prispeva k prednostnim naložbam iz člena 5(2) te uredbe.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.4.   Cilji projekta in skladnost projekta z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega operativnega programa (zadevnih operativnih programov) ter pričakovan prispevek k doseganju posebnih ciljev in rezultatov navedenih prednostnih osi in pričakovanemu prispevku k družbeno-gospodarskemu razvoju območja, zajetega z operativnim programom.

B.4.1   Kateri so glavni cilji projekta? Navedite jih tukaj in jih na kratko obrazložite

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.4.2   Navedite podrobne informacije o skladnosti projekta z ustreznimi prednostnimi osmi operativnega programa (operativnih programov) ter pričakovanem prispevku k doseganju kazalnikov rezultatov v okviru posebnih ciljev teh prednostnih osi

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.4.3   Navedite, kako bo projekt prispeval k družbeno-gospodarskemu razvoju območja, zajetega z operativnim programom

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

B.4.4   Pojasnite, katere ukrepe je načrtoval/sprejel upravičenec, da bi zagotovil optimalno izrabo infrastrukture v operativni fazi

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

C.   SKUPNI STROŠKI IN SKUPNI UPRAVIČENI STROŠKI

C.1.   Izpolnite spodaj navedeno preglednico, pri čemer upoštevajte naslednje:

(2)

Neupravičeni stroški zajemajo (i) izdatke izven obdobja upravičenosti; (ii) izdatke, neupravičene po veljavnih nacionalnih pravilih in pravilih EU; (iii) druge izdatke, ki niso bili prikazani za sofinanciranje. Opomba: datum začetka upravičenosti izdatkov je datum, ko Komisija prejme operativni program, ali 1. januar 2014, pri čemer se upošteva zgodnejši datum (17).

(3)

Nepredvideni stroški ne smejo presegati 10 % skupnih stroškov po odbitku nepredvidenih stroškov. Ti nepredvideni stroški se lahko vključijo v skupne upravičene stroške, ki se uporabljajo za izračun načrtovanega prispevka skladov.

(4)

Prilagoditev cene se lahko vključi, če je ustrezno, za kritje predvidene inflacije, če so upravičeni stroški izraženi s stalnimi cenami.

(5)

Izterljiv DDV je neupravičen strošek. Če DDV šteje kot upravičen, navedite razloge.

(6)

Skupni stroški morajo vsebovati vse stroške, nastale pri projektu, od načrtovanja do nadzora ter morajo vključevati DDV, ne glede na to, ali je ta izterljiv ali ne.

(7)

Nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno operacijo v skladu s členom 69(3)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek.

(8)

Skupni upravičeni stroški pred upoštevanjem zahtev iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

 

EUR

Skupni stroški

(A)

Neupravičeni stroški (1)

(B)

Upravičeni stroški

(C) = (A) – (B)

Odstotek skupnih upravičenih stroškov

 

 

Vnos

Vnos

Izračunano

Izračunano

1

Pristojbine za načrtovanje/zasnovo

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

2

Nakup zemljišča

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'> (6)

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

3

Gradnja

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

4

Naprave in stroji ali oprema

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

5

Nepredvideni stroški (2)

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

6

Prilagoditev cene (če je primerno) (3)

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

7

Obveščanje javnosti

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

8

Nadzor med izvajanjem gradbenih del

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

9

Tehnična pomoč

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

10

Vmesna vsota

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

11

(DDV (4))

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='P' input='G'>

12

SKUPAJ

<type='N' input='G'> (5)

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'> (7)

<type='P' input='G'>

Navedite menjalni tečaj in sklic (če je primerno)

< type='S' maxlength='875' input='M'>

Če imate kakršno koli pripombo v zvezi s katero od zgornjih postavk (npr. nepredvideni stroški niso predvideni, upravičen DDV), jo navedite spodaj.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

C.2.   Preverjanje skladnosti s pravili o državni pomoči

Ali menite, da ta projekt vključuje odobritev državne pomoči? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite spodnjo preglednico (18):

 

Znesek pomoči (v EUR) izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev (19)

Skupni znesek upravičenih stroškov (v EUR) (20)

Intenzivnost pomoči

(v %)

Številka državne pomoči/registrska številka pomoči na podlagi skupinskih izjem

Odobrena shema pomoči ali odobrena posamezna pomoč

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='M'>

<type='N' input='M'>

Pomoč, ki jo zajema uredba o skupinskih izjemah

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='M'>

<type='N' input='M'>

Pomoč v skladu s sklepom o storitvah splošnega gospodarskega pomena (21) ali uredbo o javnem kopenskem potniškem prometu (22)

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='M'>

<type='N' input='M'>

Skupna odobrena pomoč

<type='N' input='G'>

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

Če je odgovor negativen, podrobno pojasnite podlago za ugotovitev, da projekt ne zajema državne pomoči (23). Te informacije predložite za vse skupine morebitnih prejemnikov državne pomoči, na primer pri infrastrukturah so to lastnik infrastrukture, gradbena podjetja, upravljavec in uporabniki infrastrukture. Če je primerno, navedite, ali je razlog, zaradi katerega menite, da projekt ne vključuje državne pomoči, naslednji: (i) projekt se ne nanaša na nobeno gospodarsko dejavnost (vključno z dejavnostmi v javnem interesu) ali (ii) prejemnik(-i) podpore ima(-jo) zakonski monopol nad zadevnimi dejavnostmi in ni(-so) dejaven(-ni) v nobenem drugem liberaliziranem sektorju (ali pa se vodijo ločeni računi, če je (so) prejemnik(-i) dejaven(-ni) tudi v drugih sektorjih).

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

C.3.   Izračun skupnih upravičenih stroškov

Da bi preverili, ali je projekt dosegel prag velikega projekta v skladu s členom 100 Uredbe (EU) št. 1303/2013, je treba uporabiti znesek skupnih upravičenih stroškov v skladu z zahtevami iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Izberite ustrezno možnost in po potrebi dopolnite informacije. Za operacije, ki ne ustvarjajo prihodka, izberite metodo iz člena 61(3)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in določite sorazmerno uporabo diskontiranih neto prihodkov pri 100 %.

Metoda za izračun potencialnih neto prihodkov

Uporabljena metoda, kakor jo je izbral organ upravljanja za ustrezni sektor, podsektor ali vrsto operacije (24) (potrdite samo eno polje)

Izračun diskontirane vrednosti neto prihodkov

<type='C' input='M'>

Metoda pavšalne stopnje

<type='C' input='M'>

Metoda zmanjšane stopnje sofinanciranja

<type='C' input='M'>

Izračun diskontirane vrednosti neto prihodkov (člen 61(3)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

 

 

Vrednost

1.

Skupni upravičeni stroški pred upoštevanjem zahtev iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (v EUR, nediskontirani)

(oddelek C.1.12(C))

<type='N' input='G'>

2.

Sorazmerna uporaba diskontirane vrednosti neto prihodkov (v %) (če je primerno) = (E.1.2.9)

<type='N' input='M'>

3.

Skupni upravičeni stroški po upoštevanju zahtev iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (v EUR, nediskontirani) = (1) * (2)

Najvišji javni prispevek mora upoštevati pravila o državni pomoči in zgoraj navedeni znesek skupne odobrene pomoči (če je primerno)

<type='N' input='M'>

Metoda pavšalne stopnje ali metoda zmanjšane stopnje sofinanciranja (člen 61(3)(a) in člen 61(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

 

 

Vrednost

1.

Skupni upravičeni stroški pred upoštevanjem zahtev iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (v EUR, nediskontirani)

(oddelek C.1.12(C))

<type='N' input='G'>

2.

Pavšalna stopnja neto prihodka, kakor je določena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 1303/2013 ali delegiranih aktih (pavšalna stopnja) (v %)

<type='N' input='M'>

3.

Skupni upravičeni stroški po upoštevanju zahtev iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (v EUR, nediskontirani) = (1) * (1 – pavšalna stopnja) (25)

Najvišji javni prispevek mora upoštevati pravila o državni pomoči in zgoraj navedeni znesek skupne odobrene pomoči (če je primerno)

<type='N' input='M'>

D.   OPRAVLJENE ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI, VKLJUČNO Z ANALIZO MOŽNOSTI, IN REZULTATI

D.1.   Analiza povpraševanja

Povzemite analizo povpraševanja, vključno s predvideno stopnjo rasti povpraševanja, da bi dokazali povpraševanje za projekt, v skladu s pristopom, kakor je določen v Prilogi III (Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi) te uredbe. Navesti je treba vsaj naslednje informacije:

(i)

metodologija za projekcije;

ii)

predpostavke in izhodišča (npr. promet v preteklosti, predviden promet brez projekta);

iii)

projekcije za izbrane možnosti, če je primerno;

iv)

vidike na strani ponudbe, vključno z analizo obstoječe ponudbe in pričakovanega razvoja (infrastrukture);

v)

mrežni učinek (če obstaja).

Pri produktivnih naložbah opišite ciljne trge in povzemite analizo povpraševanja, vključno s stopnjo rasti povpraševanja, razčlenjeno, če je primerno, po državah članicah in ločeno po tretjih državah, ki se štejejo kot celota.

< type='S' maxlength='10500' input='M'>

D.2.   Analiza možnosti

D.2.1   Opišite alternativne možnosti, obravnavane v študijah izvedljivosti (največ 2–3 strani) v skladu s pristopom iz Priloge III (Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi) k tej uredbi. Navesti je treba vsaj naslednje informacije:

i)

skupni stroški naložbe in operativni stroški za obravnavane možnosti;

ii)

možnosti za obseg (glede na tehnična, operativna, ekonomska, okoljska in družbena merila) in možnosti za lokacijo predlagane infrastrukture;

iii)

tehnološke možnosti – po sestavnih delih in po sistemu;

iv)

tveganja pri vsaki možnosti, vključno s tveganji, povezanimi z vplivi podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov;

v)

ekonomski kazalniki za obravnavane možnosti, če je primerno (26);

vi)

zbirna preglednica z vsemi prednostmi in slabostmi za vse obravnavane možnosti.

Poleg tega pri produktivnih naložbah navedite podrobnosti vidikov zmogljivosti (npr. zmogljivost podjetja pred naložbo (v enotah na leto), referenčni datum, zmogljivost po naložbi (v enotah na leto), ocena stopnje izkoriščenosti zmogljivosti).

< type='S' maxlength='10500' input='M'>

D.2.2   Navedite merila, upoštevana pri izboru najboljše rešitve (in jih razvrstite po pomembnosti in metodi vrednotenja, iz česar bodo razvidni rezultati ocene občutljivosti na podnebne spremembe in tveganj za njihov nastanek ter po potrebi postopkov presoje vplivov na okolje/strateške okoljske presoje (glej: oddelek F v nadaljevanju)), in na kratko utemeljite izbrano možnost v skladu s Prilogo III (Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi) k tej uredbi  (27).

< type='S' maxlength='7000' input='M'>

D.3.   Izvedljivost izbrane možnosti

Na kratko povzemite izvedljivost izbrane možnosti, ki zajema naslednje ključne razsežnosti: institucionalna, tehnična in okoljska, vključno z emisijami toplogrednih plinov, vplivi podnebnih sprememb in tveganji za projekt (če je primerno); ter druge vidike ob upoštevanju ugotovljenih tveganj, da bi dokazali izvedljivost projekta. Izpolnite preglednico s sklici na ustrezne dokumente.

D.3.1   Institucionalni vidik

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

D.3.2   Tehnični vidiki, ki vključujejo lokacijo, zasnovano zmogljivost glavne infrastrukture, utemeljitev obsega in velikosti projekta v okviru napovedanega povpraševanja, utemeljitev izborov glede na oceno podnebnega tveganja in tveganja za naravne nesreče (če je primerno) ter oceni investicijskih in operativnih stroškov

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

D.3.3   Okoljski vidiki in vidiki glede blažitve podnebnih sprememb (emisije toplogrednih plinov) ter prilagajanja tem spremembam (če je primerno)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

D.3.4   Drugi vidiki

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Izpolnite spodnjo referenčno preglednico:

Ključna razsežnost študij izvedljivosti (ali poslovnega načrta v primeru produktivne naložbe)

Sklic (dokazila in poglavje/oddelek/stran, kjer je mogoče najti določene informacije in podrobnosti)

Analiza povpraševanja

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Analiza možnosti

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Institucije

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Tehnične zadeve

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Blažitev okoljskih in podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter sposobnost odzivanja na naravne nesreče (če je primerno)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Drugi vidiki

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Poleg povzetkov se v podporo tej vlogi kot Dodatek 4 predloži dokument o študijah izvedljivosti.

E.   ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI, VKLJUČNO S FINANČNO IN EKONOMSKO ANALIZO, TER OCENA TVEGANJA

Ta oddelek mora temeljiti na Prilogi III (Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi) k tej uredbi. Poleg povzetkov se v podporo tej vlogi kot Dodatek 4 predloži celoten dokument o analizi stroškov in koristi.

E.1.   Finančna analiza

E.1.1.   Na kratko (največ 2–3 strani) opišite metodologijo (opis skladnosti s Prilogo III (Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi) k tej uredbi in oddelkom III (Metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014  (28) ter izjem pri uporabi teh metodologij; vseh glavnih predpostavk v zvezi z operativnimi stroški, stroškov nadomestitve kapitala, prihodkov in preostalih vrednosti, uporabljenih makroekonomskih parametrov, upoštevanih korakov v izračunu, uporabljenih podatkov pri izvedbi analize) in glavne ugotovitve finančne analize, ki vsebuje rezultate analize finančne vzdržnosti, da bi dokazali, da za projekt v prihodnje ne bo zmanjkalo denarja (potrdite zavezo upravičenca projekta, njegovih lastnikov in/ali javnih organov za financiranje naložbe, operativne stroške in stroške nadomestitve ter, kjer je možno, predložite preglednice finančne vzdržnosti, ki predstavljajo projekcije denarnih tokov za referenčno obdobje):

< type='S' maxlength='10500' input='M'>

E.1.2.   Glavni elementi in parametri, uporabljeni v analizi stroškov in koristi za finančno analizo (vse vrednosti v eurih)  (29)

 

Glavni elementi in parametri

Vrednost

 

1

Referenčno obdobje (leta)

<type='N' input='M'>

2

Finančna diskontna stopnja (%) (30)

<type='P' input='M'>

 

Glavni elementi in parametri

Vrednost vrednost

Vrednost vrednost (neto sedanja vrednost)

Sklic na dokument o analizi stroškov in koristi

(poglavje/oddelek/stran)

3

Skupni stroški naložb brez nepredvidenih stroškov

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

4

Preostala vrednost

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

5

Prihodki

 

<type='N' input='M'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

6

Operativni stroški in stroški nadomestitve (31)

 

<type='N' input='M'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

Sorazmerna uporaba diskontiranih neto prihodkov  (32)

7

Neto prihodek = prihodki – operativni stroški in stroški nadomestitve + preostala vrednost = (5) – (6) + (4)

 

<type='N' input='G'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

8

Skupni stroški naložb – neto prihodki = (3) – (7)

 

<type='N' input='G'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

9

Sorazmerna uporaba diskontiranih neto prihodkov (%) = (8)/(3)

<type='P' input='G'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

*

Če je DDV izterljiv, morajo stroški in prihodki temeljiti na vrednostih brez DDV-ja.

E.1.3.   Glavni kazalniki finančne analize v skladu z dokumentom o analizi stroškov in koristi

 

brez podpore Unije

A

s podporo Unije

B

Sklic na dokument o analizi stroškov in koristi (poglavje/oddelek/stran)

1.

Finančna stopnja donosa (%)

<type='P' input='M'>

FSD(C) (33)

<type='P' input='M'>

FSD(K) (34)

< type='S' maxlength='500' input='M'>

2.

Neto sedanja vrednost (v EUR)

<type='N' input='M'>

FNSV(C)

<type='N' input='M'>

ENSV(K)

< type='S' maxlength='500' input='M'>

Če veliki projekt izkazuje visok finančni donos, tj. FSD(C) je znatno večji kot pa finančna diskontna stopnja, utemeljite prispevek Unije v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Za produktivne naložbe navedite rezultate izračuna FSD(Kp) (35) in njegovo primerjavo z nacionalnimi merili o pričakovanem donosu v danem sektorju.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.1.4.   Strategija glede tarif in dostopnost (če je primerno)

E.1.4.1.   Če se pričakuje, da bo projekt ustvaril prihodke s tarifami ali pristojbinami, ki jih krijejo uporabniki, navedite podrobne informacije o sistemu zaračunavanja (vrste in stopnja pristojbin, načelo ali zakonodajo Unije, na podlagi katere so bile uvedene pristojbine).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.1.4.2   Ali pristojbine pokrijejo operativne stroške, vključno s stroški vzdrževanja in stroški nadomestitve pri projektu (36)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Navedite podrobne informacije v zvezi s strategijo glede tarif. Če je odgovor negativen, navedite delež operativnih stroškov, ki bo krit, in vire financiranja stroškov, ki ne bodo kriti. Če je zagotovljena pomoč za tekoče poslovanje, navedite podrobnejše informacije. Če ni predvidena nobena pristojbina, pojasnite, kako bodo kriti operativni stroški.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.1.4.3.   Če se pristojbine razlikujejo med različnimi uporabniki, ali so te sorazmerne z različno uporabo projekta/dejansko porabo? (V vnosnem polju navedite podrobne informacije) <type='C' input='M'>

Da

Ne

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.1.4.4   Ali so pristojbine sorazmerne z onesnaževanjem, ki ga povzročajo uporabniki? (V vnosnem polju navedite podrobne informacije) <type='C' input='M'>

Da

Ne

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.1.4.5   Ali je bila upoštevana cenovna dostopnost pristojbin za uporabnike? (V vnosnem polju navedite podrobne informacije) <type='C' input='M'>

Da

Ne

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.2.   Ekonomska analiza

E.2.1.   Na kratko (največ 2–3 strani) opišite metodologijo (opis skladnosti z izvedbenim aktom glede metodologije za analizo stroškov in koristi in izjem pri uporabi metodologije), ključne predpostavke pri vrednotenju stroškov (navedite tudi ustrezne sestavine stroškov, ki so bile upoštevane – stroški naložbe, stroški nadomestitve, operativni stroški), gospodarske koristi in zunanje dejavnike, vključno s tistimi, ki so povezani z okoljem, blaženjem podnebnih sprememb (po potrebi tudi povečane emisije toplogrednih plinov in ekvivalent CO2) ter pripravljenostjo na podnebne spremembe in naravne nesreče, glavne ugotovitve socialno-ekonomske analize in po potrebi pojasnite razmerje z analizo vplivov na okolje (glej: oddelek F spodaj):

< type='S' maxlength='10500' input='M'>

E.2.2.   Navedite podatke o ekonomskih stroških in koristih, opredeljenih v analizi, skupaj s pripadajočimi vrednostmi:

Koristi

Vrednost enote (če je primerno)

Vrednost skupaj

(v EUR, diskontirana) (37)

% skupnih koristi

< type='S' maxlength='200' input='M'>

< type='S' maxlength='50' input='M'>…

<type='N' input='M'>

<type='P' input='M'>

Skupaj

 

IZRAČUNANO

100 %

Stroški

Vrednost enote (če je primerno)

Vrednost skupaj

(v EUR, diskontirana)

% skupnih stroškov

< type='S' maxlength='200' input='M'>

< type='S' maxlength='50' input='M'>…

<type='N' input='M'>

<type='P' input='M'>

Skupaj

 

IZRAČUNANO

100 %

E.2.3.   Glavni kazalniki ekonomske analize v skladu z dokumentom o analizi stroškov in koristi

Glavni parametri in kazalniki

Vrednosti

Sklic na dokument o analizi stroškov in koristi (poglavje/oddelek/stran)

1.

Socialna diskontna stopnja (%)

<type='P' input='M'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

2.

Ekonomska stopnja donosa (ESD) (%)

<type='P' input='M'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

3.

Ekonomska neto sedanja vrednost (ENSV) (v EUR)

<type='N' input='G'>

< type='S' maxlength='500' input='M'>

4.

Razmerje med koristmi in stroški

<type='N' input='G'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

E.2.4.   Učinki projekta na zaposlovanje

Opredelite število delovnih mest, ki bodo ustvarjena (izraženo z ekvivalentom polnega delovnega časa). Število neposredno ustvarjenih delovnih mest:

Število neposredno ustvarjenih delovnih mest:

Št. (ekvivalent polnega delovnega časa)

(A)

Povprečno trajanje teh zaposlitev (meseci) (38)

(B)

V fazi izvajanja

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

V operativni fazi

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

Število posredno ustvarjenih delovnih mest: (samo produktivne naložbe):

Št. (ekvivalent polnega delovnega časa)

(A)

Povprečno trajanje teh zaposlitev (meseci)

(B)

V operativni fazi

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

Število ohranjenih delovnih mest (samo produktivne naložbe)

<type='N' input='M'>

Ni relevantno

Za produktivne naložbe poleg tega podrobneje opišite predvideni vpliv projekta na zaposlovanje v drugih regijah Unije in pojasnite, zakaj finančni prispevek iz skladov ne bo povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije, pri čemer je treba upoštevati uvodno izjavo (92) uredbe o skupnih določbah, pa tudi pravila o regionalni državni pomoči.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.2.5.   Opredelite glavne koristi in stroške, ki se jih ne da količinsko opredeliti/finančno ovrednotiti:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.3.   Ocena tveganja in analiza občutljivosti

E.3.1.   Na kratko opišite metodologijo in povzemite rezultate, ki vsebujejo glavna ugotovljena tveganja

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.3.2.   Analiza občutljivosti

Navedite odstotni delež spremembe, uporabljene pri preskušenih spremenljivkah:

Predstavite ocenjeni učinek (kot odstotni delež spremembe) na rezultate indeksov finančnih dosežkov in ekonomskega učinka.

Preskušena spremenljivka

Sprememba finančne neto sedanje vrednosti (FNSV(K)) (v %)

Sprememba finančne neto sedanje vrednosti (FNSV(K)) (v %)

Sprememba ekonomske neto sedanje vrednosti (ENSV) (v %)

<type='S' maxlength='500' input='M'>

<type='P' input='M'>

<type='P' input='M'>

<type='P' input='M'>

 

 

 

 

 

 

 

 

Katere spremenljivke so opredeljene kot kritične? Navedite uporabljeno merilo in učinek ključnih spremenljivk na glavna kazalnika – FNSV, ENSV.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Katere so mejne vrednosti kritičnih spremenljivk? Navedite ocenjeni odstotni delež spremembe, pri katerem bosta finančna čista sedanja vrednost ali ekonomska neto sedanja vrednost znašali nič za vsako ugotovljeno kritično spremenljivko.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.3.3.   Ocena tveganja

Na kratko povzemite oceno tveganja, ki vsebuje seznam tveganj, ki jim je izpostavljen projekt, matriko tveganja (39) in razlago, predlagano strategijo za zmanjševanje tveganja in organ, pristojen za zmanjševanje glavnih tveganj, kot so prekoračitve stroškov, časovne zamude, izpadi povpraševanja; posebno pozornost je treba nameniti okoljskim tveganjem, tveganjem v zvezi s podnebnimi spremembami in drugim tveganjem, ki so povezana z naravnimi nesrečami.

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

E.3.4.   Dodatno izvedene ocene, če je primerno

Če so bile izvedene verjetnostne porazdelitve za kritične spremenljivke, kvantitativno analizo tveganj ali možnosti za oceno podnebnega tveganja in ukrepov, navedite podrobnejše informacije spodaj.

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.   ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE OB UPOŠTEVANJU POTREB PO PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM IN BLAŽITVI NJIHOVEGA VPLIVA NA OKOLJE TER PRIPRAVLJENOSTI NA NESREČE

F.1.   Skladnost projekta z okoljsko politiko

F.1.1   Opišite, na kakšen način projekt prispeva k ciljem okoljske politike in te cilje upošteva, vključno s podnebnimi spremembami (kot napotek upoštevajte naslednje: učinkovita raba virov, ohranjevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, sposobnost odzivanja na vplive podnebnih sprememb itd.).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.1.2   Opišite, kako projekt upošteva previdnostno načelo, načelo preventivnih ukrepov, načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpraviti pri izvoru, in načelo „onesnaževalec plača“.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.2.   Uporaba Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (40) (direktiva o strateški okoljski presoji)

F.2.1   Ali je projekt izveden zaradi načrta ali programa, ki ni operativni program? <type='C' input='M'>

Da

Ne

F.2.2.   Če ste na vprašanje F.2.1 odgovorili pritrdilno, navedite, ali je bil načrt ali program izveden na podlagi strateške okoljske presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če je odgovor negativen, na kratko pojasnite:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite netehnični povzetek (41) okoljskega poročila in informacije, zahtevane v členu 9(1)(b) te direktive (elektronsko kopijo ali spletno povezavo, ki vodi do navedenega).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.   Uporaba Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (42) (direktiva o PVO)

F.3.1   V primeru neizpolnjevanja predhodne pogojenosti glede okoljske zakonodaje (Direktiva 2011/92/EU in Direktiva 2001/42/ES) navedite povezavo do dogovorjenega akcijskega načrta v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1303/2013

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.2   Ali je projekt naveden v prilogah k direktivi o PVO  (43):

Priloga I k direktivi o PVO (nadaljujte z vprašanjem F.3.3)

Priloga II k direktivi o PVO (nadaljujte z vprašanjem F.3.4)

Nobena od navedenih prilog (nadaljujte z vprašanjem F.4) – pojasnite spodaj

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.3   Če je projekt zajet v Prilogi I k direktivi o PVO, priložite naslednje dokumente (kot dodatek 6) in uporabite vnosno polje spodaj za dodatne informacije in pojasnila  (44):

(a)

netehnični povzetek poročila o PVO (45);

(b)

informacije o posvetovanjih z okoljskimi organi, javnostjo in po potrebi posvetovanjih z drugimi državami članicami, izvedenih v skladu s členoma 6 in 7 direktive o PVO;

(c)

sklep pristojnega organa, izdan v skladu s členoma 8 in 9 direktive o PVO (46), vključno z informacijami o tem, kako je bila z njim seznanjena javnost.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.4   Če je projekt zajet v Prilogi II k tej direktivi, ali je bila izvedena presoja vplivov na okolje? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, priložite potrebne dokumente, navedene pod točko F.3.3.

Če je odgovor negativen, navedite naslednje informacije:

(a)

odločitev, predpisana v členu 4(4) direktive o PVO (znana kot sklep o predhodni preveritvi);

(b)

izvedeni pragi, merila ali posamični pregled, na podlagi katerih je bilo sklenjeno, da presoja vplivov na okolje ni potrebna (te informacije niso potrebne, če so vključene že v sklep, naveden pod točko (a) zgoraj);

(c)

pojasnite razloge, zakaj projekt nima večjih vplivov na okolje, ob upoštevanju ustreznih meril za izbor, navedenih v Prilogi III k direktivi o PVO (te informacije niso potrebne, če so vključene že v sklep, naveden pod točko (a) zgoraj).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.5   Soglasje za izvedbo/gradbeno dovoljenje (kar je relevantno)

F.3.5.1.   Ali je projekt že v gradbeni fazi (vsaj eno javno naročilo del)? <type='C' input='M'>

Da*

Ne

F.3.5.2.   Ali je bilo soglasje za izvedbo/gradbeno dovoljenje za ta projekt že izdano (za vsaj eno javno naročilo del)? <type='C' input='M'>

Da

Ne (47)

F.3.5.3.   Če ste odgovorili pritrdilno (na F 3.5.2.), na kateri datum

<type='D' input='M'>

F.3.5.4.   Če je odgovor (na F.3.5.2) negativen, navedite, kdaj je bil vložen uradni zahtevek za soglasje za izvedbo:

<type='D' input='M'>

F.3.5.5.   Če je odgovor (na F.3.5.2) negativen, navedite doslej izvedene upravne ukrepe in opišite preostale:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.3.5.6.   Do katerega datuma se pričakuje končna odločitev (ali odločitve)?

<type='D' input='M'>

F.3.5.7.   Navedite pristojni organ ali organe, ki je(so) ali bo(-do) izdal(-i) soglasje za izvedbo:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.4.   Uporaba Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst  (48) (direktiva o habitatih); ocena vplivov na območja Natura 2000

F.4.1.   Ali bo projekt sam ali v kombinaciji z drugimi projekti po vsej verjetnosti imel znatne negativne vplive na območja, ki so ali bodo vključena v omrežje Natura 2000? <type='C' input='M'>

Da

Ne

F.4.2   Če ste na vprašanje F.4.1 odgovorili pritrdilno, navedite:

(1)

odločitev pristojnega organa in ustrezno oceno, izvedeno v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih;

(2)

če je pristojni organ določil, da ima projekt znatne negativne vplive na eno ali več območij, ki so ali bodo vključena v omrežje Natura 2000, predložite:

(a)

izvod standardnega obrazca za priglasitev Evropski komisiji v skladu s členom 6(4) direktive o habitatih (49), ki se predloži Komisiji (GD za okolje), in/ali;

(b)

mnenje Komisije iz člena 6(4) direktive o habitatih pri projektih, ki pomembno vplivajo na prednostne habitate in/ali vrste ter so utemeljeni z nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa, z izjemo zdravja ljudi in javne varnosti, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje.

F.4.3   Če je odgovor na vprašanje F.4.1 negativen, priložite izjavo iz Dodatka 1, ki jo izpolni pristojni organ, in karto, na kateri so označeni lokacija projekta in območja Natura 2000. Za veliki projekt, ki ni povezan z infrastrukturo (npr. nakup opreme), je treba to ustrezno pojasniti v nadaljevanju, pri čemer v takem primeru priložitev take izjave ni obvezna.

type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.5.   Uporaba Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (50) (okvirna direktiva o vodah); ocena učinkov na vodna telesa

F.5.1   V primeru neizpolnjevanja ustrezne predhodne pogojenosti dokažite povezavo z dogovorjenim akcijskim načrtom v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.5.2   Ali projekt vključuje novo preoblikovanje fizičnih značilnosti telesa površinske vode ali spremembe gladine teles podzemne vode, ki slabšajo stanje vodnega telesa ali povzročijo, da dobro stanje ali potencial vode nista dosežena? <type='C' input='M'>

Da

Ne

F.5.2.1.   Če je odgovor pritrdilen, predložite oceno vplivov na vodno telo in podrobneje pojasnite, kako so bili/morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz člena 4.7 okvirne direktive o vodah.

Navedite tudi, ali je projekt rezultat nacionalne/regionalne strategije, povezane z ustreznim sektorjem, in/ali načrta upravljanja povodij, ki upošteva vse pomembne dejavnike (npr. boljša okoljska možnost, kumulativni učinki itd.)? Če je tako, navedite podrobnejše informacije.

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.5.2.2.   Če je odgovor negativen, priložite izjavo iz Dodatka 2, ki jo je izpolnil pristojni organ. Za velik projekt, ki ni povezan z infrastrukturo (npr. nakup opreme), je treba to ustrezno pojasniti v nadaljevanju, pri čemer v takem primeru priložitev take izjave ni obvezna.

type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.5.3   Pojasnite, kako projekt ustreza ciljem načrta upravljanja povodij, ki so bili določeni za ustrezna vodna telesa.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.6.   Če je primerno, informacije o skladnosti z drugimi okoljskimi direktivami

F.6.1   Uporaba Direktive Sveta 91/271/EGS  (51) (direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode) – projekti v sektorju komunalnih odpadnih voda

(1)

Izpolnite Dodatek 3 k obrazcu za vlogo (preglednica v zvezi s skladnostjo z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode).

(2)

Pojasnite, na kakšen način je projekt skladen z načrtom ali programom, povezanim z izvajanjem direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.6.2   Uporaba Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (52) (okvirna direktiva o odpadkih) – projekti v sektorju ravnanja z odpadki

F.6.2.1.   V primeru neizpolnjevanja ustrezne predhodne pogojenosti dokažite povezavo z dogovorjenim akcijskim načrtom v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.6.2.2.   Pojasnite, na kakšen način projekt izpolnjuje cilje, navedene v členu 1 okvirne direktive o odpadkih, zlasti kako je projekt skladen z ustreznim načrtom ravnanja z odpadki (člen 28), hierarhijo ravnanja z odpadki (člen 4) in kako projekt prispeva k doseganju ciljev glede recikliranja 2020 (člen 11(2)).

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.6.3   Uporaba Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (53) (direktiva o industrijskih emisijah) – projekti, za katere je treba izdati dovoljenje v okviru te direktive

Pojasnite, na kakšen način je projekt skladen z zahtevami Direktive 2010/75/EU, zlasti z obveznostjo poslovanja v skladu s celostnim dovoljenjem na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij in po potrebi z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v tej direktivi.

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.6.4   Druge ustrezne okoljske direktive (pojasnite spodaj)

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.7.   Stroški izvedenih ukrepov za ublažitev in/ali izravnavo negativnih vplivov na okolje, zlasti zaradi postopka presoje vplivov na okolje ali drugih postopkov ocenjevanj (kot so direktiva o habitatih, okvirna direktiva o vodah, direktiva o industrijskih emisijah) ali nacionalnih/regionalnih zahtev

F.7.1.   Če so nastali takšni stroški: ali so bili ti vključeni v analizo stroškov in koristi? <type='C' input='M'>

Da

Ne

F.7.2.   Če so ti stroški vključeni v skupne stroške, ocenite delež stroškov ukrepov, sprejetih za zmanjšanje in/ali izravnavo negativnih vplivov na okolje.

%

<type='P' input='M'>

Na kratko pojasnite ukrepe

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.8.   Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter pripravljenost na nesreče

F.8.1.   Pojasnite, na kakšen način projekt prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s strategijo Evropa 2020, pri tem pa vključite informacije o izdatkih, ki so povezani s podnebnimi spremembami, v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 215/2014

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

F.8.2.   Pojasnite, na kakšen način so bila upoštevana tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami, vidiki glede prilagajanja in blažitve le-teh ter pripravljenost na naravne nesreče.

(Kot napotek upoštevajte naslednja vprašanja: kako sta bila ocenjena obseg zunanjih učinkov na okolje zaradi toplogrednih plinov in zunanji strošek ogljika? Kakšni so prikriti stroški toplogrednih plinov in kako so bili vključeni v ekonomsko analizo? Ali je bila upoštevana alternativna možnost z zmanjšanimi emisijami ogljika ali na podlagi obnovljivih virov? Ali je bila med pripravo projekta izvedena predhodna preveritev ocene tveganja ali občutljivosti na podnebne spremembe? Ali so bila vprašanja podnebnih sprememb upoštevana v sklopu strateške okoljske presoje in presoje vplivov na okolje ter so jih preverili ustrezni nacionalni organi? Na kakšen način so bila pri analizi in razvrstitvah ustreznih možnosti upoštevana vprašanja v zvezi s podnebjem? Kako se projekt navezuje na nacionalno in/ali regionalno strategijo za prilaganje na podnebne spremembe? Ali bo projekt skupaj s podnebnimi spremembami kakor koli pozitivno in/ali negativno vplival na okolico? Ali so podnebne spremembe vplivale na lokacijo projekta?) (54)

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.8.3.   Pojasnite, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotavljanje pripravljenosti na trenutno spremenljivost podnebja in prihodnje podnebne spremembe v okviru projekta

(Kot napotek upoštevajte naslednja vprašanja: na kakšen način so bile pri načrtovanju projekta in njegovih sestavnih delov upoštevane podnebne spremembe, denimo v zvezi z zunanjimi silami (npr. vetrna obtežba, snežna obtežba, temperaturne razlike) in vplivi (npr. vročinski vali, odvodnjavanje, poplavna ogroženost in daljša sušna obdobja, ki denimo vplivajo na značilnosti prsti)

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.   FINANČNI NAČRT Z VSEMI NAČRTOVANIMI FINANČNIMI VIRI IN NAČRTOVANO PODPORO IZ SKLADOV, EIB TER VSEMI DRUGIMI VIRI FINANCIRANJA, SKUPAJ S FIZIČNIMI IN FINANČNIMI KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE NAPREDKA, OB UPOŠTEVANJU UGOTOVLJENIH TVEGANJ

G.1.   Vsi načrtovani finančni viri in načrtovana podpora iz skladov, EIB ter vsi drugi viri financiranja

G.1.1.   Viri sofinanciranja

Skupni naložbeni stroški projekta se krijejo iz naslednjih virov:

Vir financiranja skupnih stroškov naložb (v EUR)

 

Od tega (informativno)

Skupni stroški

[C.1.12.(A)]

Podpora Unije (55)

Nacionalni javni prispevek (ali enakovredni)

Nacionalni zasebni prispevek

Drugi viri (navedite)

Posojila EIB/EIS:

(a) = (b) + (c) + (d) + (e)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

G.1.2.   Letni načrt skupnih upravičenih izdatkov, ki se prijavijo Komisiji (finančni kazalnik za spremljanje napredka)

Skupni upravičeni izdatki, ki se prijavijo Komisiji, so predstavljeni spodaj v smislu letnega deleža v EUR (okvirni). Če se velik projekt sofinancira iz več kot enega operativnega programa, se letni načrt prikaže za vsak operativni program posebej. Če se velik projekt sofinancira iz več kot ene prednostne osi, se letni načrt prikaže za vsako prednostno os posebej.

(v EUR)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Skupni upravičeni izdatki

Prednostna os OP1

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

Prednostna os OP1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prednostna os OP2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prednostna os OP2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

G.1.3.   Drugi viri financiranja Unije

G.1.3.1   Ali je bila za ta projekt vložena vloga za pomoč iz katerega koli drugega vira Unije (proračun TEN-T, IPE, LIFE+, pobuda Obzorje 2020, drugi viri financiranja Unije)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije (zadevni program EU, referenčna številka, datum, zahtevani znesek, odobreni znesek itd.):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.3.2   Ali ta projekt dopolnjuje kateri koli projekt, ki je ali bo financiran iz ESRR, ESS, Kohezijskega sklada, IPE, drugega vira financiranja Unije? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije (vir prispevka EU, referenčna številka, datum, zahtevani znesek, odobreni znesek itd.):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.3.3   Ali je bil za ta projekt vložen zahtevek za posojilo ali podporo za lastniški kapital pri EIB ali EIS? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije (zadevni finančni instrument, referenčna številka, datum, zahtevani znesek, odobreni znesek itd.):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.3.4   Ali je bila za predhodno fazo tega projekta (vključno s fazo izvedljivosti in pripravljalno fazo) vložena vloga za pomoč iz katerega koli drugega vira Unije (vključno z ESRR, ESS, Kohezijskim skladom, EIB, EIS ali drugimi viri financiranja Unije)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije (vir prispevka EU, referenčna številka, datum, zahtevani znesek, odobreni znesek itd.):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.4.   Ali bo gradnja infrastrukture zagotovljena prek javno-zasebnega partnerstva  (56)? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite obliko javno-zasebnega partnerstva (tj. postopek izbora zasebnega partnerja, strukturo javno-zasebnega partnerstva, dogovor o lastništvu infrastrukture, tudi ob prenehanju dogovorov javno-zasebnega partnerstva ob zapadlosti ali kako drugače, dogovore glede dodelitve tveganj itd.). Poleg tega predložite rezultate izračuna FSD(Kp) in njegovo primerjavo z nacionalnimi merili glede pričakovanega donosa v danem sektorju.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.5.   Če je treba za financiranje projekta uporabiti finančne instrumente  (57) , opišite obliko finančnih instrumentov (lastniški ali dolžniški instrumenti):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.1.6   Vpliv pomoči Unije na izvajanje projekta

Ali bo pomoč Unije:

a)

pospešila izvajanje projekta? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, na kakšen način in v kakšni meri bo pospešila izvajanje. Če je odgovor negativen, pojasnite.

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

b)

bistvena za izvajanje projekta? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, koliko bo prispevala k izvajanju. Če je odgovor negativen, utemeljite potrebo po podpori Unije

<type='S' maxlength='1750' input='M'>

G.2.   Kazalniki učinka  (58) in fizični kazalniki za spremljanje napredka

V preglednici navedite kazalnike učinka, vključno s skupnimi kazalniki, kakor so določeni v operativnem programu ali operativnih programih, in druge fizične kazalnike za spremljanje napredka. Količina informacij je odvisna od kompleksnosti projektov, vendar je treba predstaviti le glavne kazalnike.

OP (št. CCI)

Prednostna os

Navedba kazalnika

Merska enota

Ciljna vrednost za veliki projekt

Ciljno leto

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

Skupni: <type='S' input='S'>

Drugi: < type='S' input='M'>

Skupni: <type='S' input='S'>

Drugi: < type='S' input='M'>

< type='S' input='M'>

<type='N' input='M'>

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

G.3.   Ocena tveganja

Povzemite glavna tveganja za uspešno fizično in finančno izvajanje projekta ter predlagane ukrepe za ublažitev tveganja.

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

H.   ČASOVNI RAZPORED ZA IZVEDBO VELIKEGA PROJEKTA

Če bo obdobje izvajanja predvidoma daljše kot programsko obdobje, je treba predložiti časovni razpored faz, za katere se bo v obdobju 2014–2020 zaprosilo za podporo iz skladov.

H.1.   Časovni razpored projekta

Spodaj navedite časovni razpored za razvoj in izvedbo celotnega projekta in priložite povzetek razporeda glavnih kategorij del (tj. gantogram, če je na voljo). Če vloga zadeva fazo projekta, v preglednici jasno navedite elemente celotnega projekta, za katere je bila s to vlogo zaprošena pomoč:

 

Datum začetka

(A) (59)

Datum zaključka

(B) (59)

1.

Študije izvedljivosti (oz. poslovni načrt v primeru produktivne naložbe):

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

2.

Analiza stroškov in koristi

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

3.

Presoja vpliva na okolje

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

4.

Načrtovalne študije:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

5.

Priprava razpisne dokumentacije:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

6.

Razpisni postopek(-ki):

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

7.

Pridobivanje zemljišč:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

8.

Soglasje za izvedbo:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

9.

Gradbena faza/naročilo:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

10.

Operativna faza:

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

H.2.   Stopnja pripravljenosti projekta

Opišite časovni razpored projekta (J.1.) v smislu tehničnega in finančnega napredka in sedanje stopnje pripravljenosti projekta v skladu z naslednjimi poglavji:

H.2.1.   Tehnične zadeve (študije izvedljivosti, projektiranje itd.):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

H.2.2.   Upravne zadeve s sklicevanjem najmanj na potrebna dovoljenja, kot so PVO, soglasje za izvedbo, odločitve glede zemljišča/načrtovanja, nakup zemljišča (če je primerno), javno naročanje itd.:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

H.2.3   Javna naročila:

Dopolnite preglednico spodaj z ustreznimi informacijami

Naziv naročila

Vrsta naročila (dela/blago/storitve)

Vrednost (dejanska ali predvidena)

Organ, pristojen na naročilo

Datum objave razpisa (dejanski ali načrtovani)

Datum zaključka ocenjevanja ponudb (dejanski ali načrtovani)

Datum podpisa pogodbe (dejanski ali načrtovani)

Skl. (Uradni list EU itd.), če je primerno

< type='S' input='M'>

<type='S' input='S'>

<type='N' input='M'>

type='S' maxlength='300' input='M'

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

type='S' maxlength='00' input='M'

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

H.2.4.   Finančne zadeve (sklepi o zavezah v zvezi z nacionalnimi javnimi izdatki, posojila, za katera se je zaprosilo ali so bila odobrena itd. – navedite reference):

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

H.2.5.   Če se je projekt že začel izvajati, navedite sedanje stanje izvedbe:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

I.   ALI JE PROJEKT PREDMET PRAVNEGA POSTOPKA ZARADI NESKLADNOSTI Z ZAKONODAJO UNIJE? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije in pojasnite, zakaj je predlagani prispevek iz proračuna Unije v tem primeru utemeljen:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

J.   ALI JE PODJETJE BILO OZ. JE PREDMET POSTOPKA (60) ZA VRAČILO PODPORE UNIJE PO PREMESTITVI PROIZVODNE DEJAVNOSTI V KRAJ ZUNAJ PROGRAMSKEGA OBMOČJA? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije in pojasnite, zakaj je predlagani prispevek iz proračuna Unije v tem primeru utemeljen:

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

K.   VKLJUČENOST POMOČI JASPERS V PRIPRAVO PROJEKTA

K.1.   Ali je pomoč Jaspers prispevala h kateremu koli delu priprave tega projekta? <type='C' input='M'>

Da

Ne

K.2.   Opišite elemente projekta, h katerim je prispevala pomoč Jaspers (npr. okoljska skladnost, naročanje, pregled tehničnega opisa, analiza stroškov in koristi).

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

L.   STANJE PROJEKTA GLEDE NA ČLEN 102 UREDBE (EU) št. 1303/2013

L.1.   Če je projekt predložen v skladu s postopkom iz člena 102(2), navedite, ali je bil projekt s strani neodvisnih strokovnjakov predmet pregleda kakovosti? <type='C' input='M'>

Da

Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije in utemeljite spremembo postopka za predložitev projekta Evropski komisiji:

< type='S' maxlength='1750' input='M'>

M.   POVZETEK SPREMEMB V OBRAZCU ZA VLOGO V PRIMERU SPREMEMBE VELIKEGA PROJEKTA

< type='S' maxlength='3500' input='M'>

N.   POTRDITEV PRISTOJNEGA NACIONALNEGA ORGANA

Potrjujem, da so informacije na tem obrazcu točne in pravilne.

Ime

<type='S' maxlength=255 input='M'>

Podpis: (elektronski podpis prek SFC2014)

<type='S' input='G'>

Organizacija (organ(-i) upravljanja)

<type='S' maxlength=1000 input='M'>

Datum

<type='D' input='G'>


(1)  Legenda lastnosti posameznih polj:

 

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek

 

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

 

„maxlength“ = največje možno število znakov, vključno s presledki.

(2)  Če je za izvajanje pristojen več kot en organ, vključite informacije o glavnemu upravičencu (drugi bodo navedeni pod točko A.5).

(3)  V primeru projekta javno-zasebnega partnerstva, kjer bo zasebni partner, ki bo izbran po odobritvi operacije, predlagan za upravičenca v skladu s členom 63(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ta del vključuje informacije o osebi javnega prava, ki začne izvajati operacijo (tj. javnem naročniku).

(4)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(5)  V primeru projekta javno-zasebnega partnerstva in če zasebni partner še ni izbran, ta del vključuje minimalna merila o usposobljenosti, ki jih je treba ohraniti za predizbiro na razpisu, in utemeljitev teh meril. Vloga opisuje tudi vse ureditve za pripravo, spremljanje in administracijo projekta javno-zasebnega partnerstva.

(6)  V skladu s členom 102(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(7)  Priloga I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L 69, 8.3.2014, str. 65).

(8)  NACE Rev.2, 4-mestna koda: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 154, 21.6.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena. Uporabite najbolj natančno in ustrezno kodo NUTS III. Če se projekt nanaša na več posameznih področij ravni NUTS III, kodirajte po NUTS III ali višjih kodah.

(10)  Nova gradnja = 1; dozidava = 2; prezidava/posodobitev = 3; sprememba kraja = 4; nastanek s prevzemom = 5.

(11)  Kombinirana nomenklatura (KN), Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(12)  V primeru javno-zasebnega partnerstva, kjer zasebni partner še ni izbran in je odgovoren za zavarovanje lokacije, vlagatelju ni treba predložiti zemljevida, na katerem je opredeljeno območje izvajanja projekta.

(13)  V Prilogi 5 predložite georeferencirane podatke v vektorski obliki, in sicer z mnogokotniki, črtami in/ali po potrebi točkami, da bo projekt predstavljen po možnosti v oblikovni datoteki (shape file).

(14)  Velik projekt, ki se je začel izvajati v programskem obdobju 2007–2013, v katerem se je zaključila vsaj ena faza, ta projekt pa predstavlja fazo, ki se bo izvajala in zaključila v programskem obdobju 2014–2020, ali projekt, ki se bo začel izvajati v programskem obdobju 2014–2020, ta projekt pa predstavlja fazo, ki se bo zaključila v tem programskem obdobju, medtem ko se bo naslednja faza zaključila v tem ali naslednjem programskem obdobju.

(15)  Za energetiko: ali je projekt opredeljen kot projekt skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009? Za promet: ali je projekt zajet v Uredbi (EU) št. 1315/2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU?

(16)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(17)  Razen če morajo veljati pravila za posamezni projekt, npr. državna pomoč.

(18)  Ta zahtevek ne nadomešča obvestila Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pozitivna odločitev Komisije v zvezi z velikim projektom v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 ne pomeni odobritve državne pomoči.

(19)  Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev je diskontirana vrednost pomoči, izražena kot odstotek diskontirane vrednosti upravičenih stroškov, kot se izračuna v času dodelitve pomoči na podlagi referenčne obrestne mere, ki se uporablja v času dodelitve.

(20)  Pravila o državni pomoči vključujejo določbe o upravičenih stroških. V tem stolpcu morajo države članice navesti skupni znesek upravičenih stroškov na podlagi uporabljenih pravil o državni pomoči.

(21)  Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

(22)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).

(23)  Službe Komisije so državam članicam zagotovile smernice za lažjo oceno primerov, ko naložbe v infrastrukturo vključujejo državno pomoč. Službe Komisije so pripravile zlasti analitične mreže. Sporočilo o pojmu pomoči je še v pripravi. Komisija poziva države članice, naj s pomočjo analitičnih mrež ali drugih metod pojasnijo, zakaj podpora ne vključuje odobritve državne pomoči.

(24)  V skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(25)  V primeru metode zmanjšane stopnje sofinanciranja ta formula ni relevantna (pavšalna stopnja je izražena v stopnji sofinanciranja prednostne osi, zaradi česar je financiranje ESSR/Kohezijskega sklada nižje), skupni upravičeni stroški pa so enaki znesku, navedenemu v točki (1).

(26)  Če so učinek in zunanji učinki različni pri različnih možnostih (ob predpostavljanju, da imajo vse možnosti enak cilj), npr. pri projektih na področju trdnih odpadkov, je priporočljivo izvesti poenostavljeno analizo stroškov in koristi za vse glavne možnosti, da se izbere najboljša možnost; ekonomski parametri projekta, kot je ekonomska neto sedanja vrednost, pa morajo biti ključni dejavnik pri izbiri.

(27)  V primeru projekta javno-zasebnega partnerstva mora ta oddelek vsebovati utemeljitev za izbiro postopka naročanja, tudi z analizo „stroškovne učinkovitosti“, pri čemer se uporabijo razumni primerljivi instrumenti javnega sektorja.

(28)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5). Vse številke morajo ustrezati dokumentu o analizi stroškov in koristi.

(29)  Vsi podatki morajo ustrezati tistim iz dokumenta o analizi stroškov in koristi. Analiza stroškov in koristi mora biti pripravljena v eurih ali lokalni valuti, pri čemer mora biti menjalni tečaj jasno naveden.

(30)  Realna, če je to možno.

(31)  V smislu člena 17 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014.

(32)  To ne velja: 1) za projekte, za katere veljajo pravila o državni pomoči v smislu člena 107 Pogodbe (glej točko G1), v skladu s členom 61(8) Uredbe (EU) št. 1303/2013, 2); 2) če se uporabi pavšalna stopnja (člen 61(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013) ali zmanjšana stopnja sofinanciranja (člen 61(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013) ter; 3) če je vsota sedanjih vrednosti operativnih stroškov in stroškov nadomestitve višja od sedanje vrednosti prihodkov, se za projekt ne šteje, da ustvarja prihodke, pri čemer se lahko postavki 7 in 8 prezreta, sorazmerna uporaba diskontiranega neto prihodka pa mora biti določena pri 100 %.

(33)  FSD(C) je finančni donos naložbe.

(34)  FSD(K) je finančni donos nacionalnega kapitala.

(35)  FSD(Kp) je finančni donos kapitala nosilca projekta.

(36)  Vključno s povečanimi stroški v ekonomski življenjski dobi projekta zaradi vplivov podnebnih sprememb in drugih naravnih nesreč (če je primerno).

(37)  Vsota diskontiranih zneskov stroškov in koristi, predstavljenih v preglednici, mora biti enaka ekonomski neto sedanji vrednosti (ENSV).

(38)  V primeru zaposlitve za nedoločen čas namesto trajanja v mesecih navedite „nedoločen čas“.

(39)  Za projekt javno-zasebnega partnerstva je treba navesti matriko tveganja, kakor je dodeljena v okviru dogovorov javno-zasebnega partnerstva (če je bila operacija že razpisana) ali predvideno dodelitev tveganj v okviru dogovorov javno-zasebnega partnerstva (če operacija še ni bila razpisana).

(40)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(41)  Pripravljeno v skladu s členom 5 Direktive 2001/42/ES in Prilogo I k navedeni direktivi.

(42)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(43)  Če projekt sestavlja več del/dejavnosti/storitev, ki so uvrščeni v različne skupine, je treba informacije navesti za vsako naložbeno nalogo posebej.

(44)  Dodatne informacije morajo biti osredotočene na izbrane elemente postopka PVO, pomembne za projekt (npr. analiza podatkov, študije in ocene, dodatna posvetovanja s pristojnimi organi in javnostjo, določitev dodatnih ukrepov za izravnavo/ublažitev, odločitev o dodatnih predhodnih preveritvah itn., kadar bodo verjetno ugotovljene spremembe v projektu), ki ga je treba izvesti zlasti v sklopu večfaznih postopkov soglasij za izvedbo.

(45)  Pripravljeno v skladu s členom 5 Direktive 2011/92//EU in Prilogo IV k navedeni direktivi.

(46)  V primerih, ko se postopek presoje vplivov na okolje zaključi z zakonsko zavezujočo odločitvijo, se do izdaje soglasja za izvedbo v skladu s členoma 8 in 9 Direktive 2011/92/EU predloži pisna zaveza držav članic o pravočasnem ukrepanju za izdajo soglasja za izvedbo najpozneje pred začetkom del.

(47)  Komisija ne odobri projektov v gradbeni fazi (odgovor „da“ na vprašanje F.3.5.1) in brez soglasja za izvedbo/gradbenega dovoljenja za vsaj eno javno naročilo del v času, ko so predloženi Evropski komisiji

(48)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(49)  Revidirana različica, ki jo je sprejel Odbor za habitate dne 26. aprila 2012. http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm#art6

(50)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(51)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(52)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(53)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(54)  Za dodatna navodila glede prilagajanja na podnebne spremembe ali pripravljenosti nanje glej smernice GD za podnebno politiko za vodje projektov: http://ec.europa.eu/clima/policies/adaptation/what/docs/non_paper_guidelines_project_managers_en.pdf in dokumente s smernicami za presojo vplivov na okolje/strateško okoljsko presojo: http://ec.europa.eu/environment/eia/home.htm

(55)  Podpora Unije mora ustrezati znesku, določenemu v sporazumu iz člena 125(3)(c).

(56)  V smislu člena 62 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(57)  V smislu člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(58)  V skladu s členom 101(1)(h) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(59)  Če je že dokončan – navedite točen datum; če je samo v načrtu – navedite vsaj mesec in leto.

(60)  V skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Dodatek 1 (1)

IZJAVA ORGANA, PRISTOJNEGA ZA SPREMLJANJE OBMOČIJ NATURA 2000

Pristojni organ

po pregledu projektne vloge

za projekt v kraju

izjavlja, da projekt verjetno ne bo imel pomembnega vpliva na območje NATURA 2000 iz naslednjih razlogov:

 

Zaradi tega ustrezna ocena, ki jo predpisuje člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS (2) ni bila potrebna.

Priložena je karta v razmerju 1: 100 000 (ali v najbližjem možnem razmerju), ki določa lokacijo projekta in zadevna območja NATURA 2000, če obstajajo.

Datum (dd. mm. llll):

Podpis:

Ime:

Položaj:

Organizacija:

(Organ, pristojen za spremljanje območij NATURA 2000)

Uradni žig:


(1)  Izjava iz Dodatka 1 vključuje naziv ustreznega območja (območij), referenčno številko, oddaljenost projekta od najbližjega območja (območij) Natura 2000, cilje projekta v zvezi z ohranjanjem in utemeljitev, da projekt (bodisi sam po sebi bodisi v povezavi z drugimi projekti) verjetno ne bo imel večjih negativnih vplivov na območje (območja) Natura 2000, ki je ali bo vključeno v omrežje Natura 2000, in po potrebi upravno odločitev.

(2)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

Dodatek 2

IZJAVA PRISTOJNEGA ORGANA, ODGOVORNEGA ZA UPRAVLJANJE VODA  (1)

Pristojni organ

po pregledu projektne vloge

za projekt v kraju

izjavlja, da projekt ne slabša stanja vodnega telesa ali ne povzroča, da dobro vodno stanje ali potencial ne bi bila dosežena, iz naslednjih razlogov:

 

Datum (dd. mm. llll):

Podpis:

Ime:

Položaj:

Organizacija:

(Pristojni organ, naveden v skladu s členom 3(2) okvirne direktive o vodah)

Uradni žig:


(1)  V skladu s členom 3(2) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Dodatek 3

PREGLEDNICA SKLADNOSTI AGLOMERACIJ, KI SO PREDMET OBRAZCA ZA VLOGO, Z DIREKTIVO O ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE  (1)

Ime aglomeracije

Sprejemne vode

Roki in prehodna obdobja iz pristopne pogodbe

Predvideni datum zaključka projekta

Stanje pred izvedbo (na podlagi obrazca za vlogo)

Stanje po izvedbi (na podlagi obrazca za vlogo)

Obremenitev aglomeracije

Stopnja zbiranja

Stopnja priključitve

IPS – individualni primerni sistemi

Zmogljivost KČN, ki služijo aglomeraciji

Obstoječa stopnja čiščenja

Učinkovitost čiščenja

Obremenitev aglomeracije

Stopnja zbiranja

Stopnja priključitve

IPS – individualni primerni sistemi

Zmogljivost KČN, ki služijo aglomeraciji

Obstoječa stopnja čiščenja

Učinkovitost čiščenja

 

SA/NA/LSA/BW/ (OO/NO/MOO/KV/)

(mm. llll)

(mm. llll)

(v PE)

(v odstotkih obremenitve)

(v odstotkih obremenitve)

(v odstotkih obremenitve)

(v PE)

 

 

(v PE)

(v odstotkih obremenitve)

(v odstotkih obremenitve)

(v odstotkih obremenitve)

(v PE)

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pojasnjevalne opombe (številka ustreza številki stolpca):

1.

Ime aglomeracije(-), vključene(-ih) v vlogo za sofinanciranje EU. Upoštevajte, da bi se morali kazalniki in izračuni, povezani z odpadno vodo, namesto na občine nanašati na aglomeracije, ker aglomeracija lahko zajema več upravnih občin oziroma ker je lahko ena občina razdeljena na več aglomeracij. Če je aglomeracija le delno zajeta v projekt, kar pomeni, da je del obremenitve treba še obravnavati, zahtevajte informacije o prihodnjih načrtih za zajetje preostale obremenitve aglomeracije (to je potrebno za aglomeracijo kot celoto, da se doseže skladnost z direktivo).

2.

Informacije o sprejemnih vodah in njihovih zbiralnih področjih: „normalna“ ali „občutljiva“ (člen 5 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode), „odvzem pitne vode“, „kopalne vode“, „vode, primerne za lupinarje“. Navedite merilo, glejte Prilogo II k Direktivi, in uporabite naslednje izraze: SA (OO) občutljivo območje, NA (NO): normalno območje, LSA (MOO): manj občutljivo območje, BW (KV): določene kopalne vode, O (D): druge direktive, ki jih je treba izpolniti.

3.

Samo če je relevantno – roki za izpolnitev skladnosti iz pristopne pogodbe za posamezno aglomeracijo, zajeto v projekt za zbiranje in čiščenje odpadne vode (navedite vmesne in končne ciljne vrednosti, če obstajajo). Navedite datum in ustrezne člene direktive.

4.

Predvideni datum, do katerega bo izveden in zaključen projekt, zajet v vlogo za sofinanciranje EU.

Stolpci 5–11 se nanašajo na opis aglomeracije v fazi predložitve vloge za sofinanciranje EU.

5.

Obremenitev aglomeracije, izražena v PE (populacijski ekvivalent).

6.

Stopnja zbiranja – pokritost z zbiralno kanalizacijo (brez IPS), tj. obremenitev zbiralnega sistema glede na skupno obremenitev zadevne aglomeracije, izražena v odstotkih.

7.

Stopnja priključitve – obremenitev zbiralnega sistema, priključenega na čistilno napravo odpadne vode, ki služi aglomeraciji, izražena v odstotkih.

8.

IPS – razmerje med obremenitvami, ki jih individualni primerni sistemi zberejo in tistimi, ki jih očistijo, v skladu s členom 3(1) Direktive, izraženo v odstotkih obremenitve (sistem, ki dosega isto stopnjo varstva okolja in se uvede v primeru, da zbiralni sistem ni upravičen, ker ne bi zagotovil koristi za okolje oziroma bi povzročil previsoke stroške). Če je predviden IPS, bi bilo treba zagotoviti kratek opis vrste(-) IPS in dosežene stopnje čiščenja. Opomba: cilj direktive za aglomeracije s PE nad 2 000: stopnja zbiranja plus IPS bi morala pokrivati 100 % obremenitve aglomeracije.

9.

Zmogljivost komunalne(-ih) čistilne(-ih) naprave(-) v PE.

10.

Stopnja čiščenja – čiščenje, ki ga zagotavlja(-jo) komunalna(-e) čistilna(-e) naprava(-e) za odvajanja iz aglomeracije(-), tj. primarno, sekundarno, strožje (odstranjevanje dušika in fosforja, dezinfekcija itd.).

11.

Učinkovitost čiščenja – izpolnjevanje zahtev glede čiščenja, določenih v preglednicah 1 in 2 v Prilogi I (če je primerno).

Stolpci 12–18 se nanašajo na opis aglomeracije, predvidene po izvedbi projekta, vključenega v vlogo za sofinanciranje. Stolpca 13 in 14 – poleg skupnih stopenj navedite stopnje, ki ustrezajo sanaciji obstoječega zbiralnega sistema, in stopnjo, ki ustreza novozgrajenemu zbiralnemu sistemu. Če bo stopnja priključitve po izvedbi projekta nižja od sedanje stopnje zbiranja, bi bilo treba navesti razloge za to razliko in prihodnje investicijske načrte za zmanjšanje razlike (vključno s primeri, v katerih se uporabniki ne želijo priključiti na zbiralnik).

15.

Če je primerno, navedite morebitne izboljšave (sanacija, novogradnja, prenova) IPS, vključenega v projekt.

16.

Navedite tudi, ali je (so) naprava(-e) popolnoma nova(-e), sanirana(-e) ali prenovljena(-e). Zmogljivost naprav mora zadostovati za čiščenje celotne obremenitve, ki jo ustvari aglomeracija. Če je skupna zmogljivost KČN manjša od skupne obremenitve aglomeracije, je treba razloge za to obrazložiti. (npr.: predvideno povečanje itd.) Dodatno je treba pojasniti, na kakšen način bo zagotovljeno ustrezno delovanje naprav za preprečitev njihove preobremenitve. Če je (so) obrat(-i) (v veliki meri) prevelik(-i), bi bilo treba predložiti pojasnilo razlogov za navedeno (npr.: predvideno povečanje vhodne obremenitve, razširitev zbiralnih sistemov, dodatni priključki iz drugih aglomeracij itd.).


(1)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Dodatek 4

ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI (ALI POSLOVNI NAČRT V PRIMERU PRODUKTIVNE NALOŽBE) TER ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (KOT JE ZAHTEVANO V D IN E)

 

Dodatek 5

ZEMLJEVID, NA KATEREM JE OPREDELJENO OBMOČJE IZVAJANJA PROJEKTA, IN GEOREFERENCIRANI PODATKI (KOT JE ZAHTEVANO V B.3.1)

 

Dodatek 6

DOKUMENTACIJA, ZAHTEVANA V F.3.3

 


PRILOGA III

Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi

1.   SPLOŠNA NAČELA

1.1.   Cilj analize stroškov in koristi (v nadaljnjem besedilu: ASK) v okviru kohezijske politike je podpora ocenjevanja velikih projektov, da bi se:

ocenilo, ali je veliki projekt vredno sofinancirati (z ekonomskega vidika);

ocenilo, ali je veliki projekt treba sofinancirati (s finančnega vidika).

1.2.   ASK se:

izvede čim prej v fazi priprave projekta, običajno na koncu faze predhodnega načrta projekta;

obravnava kot element vloge za veliki projekt, ki se upošteva skupaj z drugimi dokumenti, pripravljenimi za velike projekte, vključno z dokumenti, ki vsebujejo druge informacije, navedene v členu 101(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.3.   ASK je v skladu z naslednjimi načeli:

ASK je treba izvesti glede na vnaprej določene cilje politike;

ASK zahteva opredelitev ustreznega družbenega okolja in perspektive (lokalne, regionalne, nacionalne, čezmejne, globalne);

ASK zahteva skupno mersko enoto (običajno denarno);

ASK zahteva primerjavo scenarija nove naložbe s scenarijem brez nove naložbe (analiza prirasta (1));

ASK zahteva navedbo referenčnega obdobja, pomembnega za projekt;

ASK zahteva upoštevanje preostalih vrednosti naložbe;

ASK zahteva oceno tveganja, s katero se obravnava negotovost.

1.4.   ASK za veliki projekt zajema naslednje elemente:

(1)

predstavitev okvira;

(2)

opredelitev ciljev;

(3)

navedbo projekta;

(4)

rezultate študije izvedljivosti z analizo povpraševanja in možnosti;

(5)

finančno analizo;

(6)

ekonomsko analizo;

(7)

oceno tveganja.

2.   ELEMENTI ANALIZE STROŠKOV IN KORISTI

2.1.   Predstavitev okvira in opredelitev ciljev, navedba projekta, izvedljivost projekta z analizo povpraševanja in možnosti

2.1.1.   Predstavitev okvira

Pogoj za pripravo te ocene je opredelitev socialnega, ekonomskega, političnega in institucionalnega okvira. Ključne značilnosti, ki jih je treba opisati, so povezane:

(1)

s socialno-ekonomskimi pogoji države/regije, ki so pomembni za projekt;

(2)

z vidiki politik in institucionalnimi vidiki, ki vključujejo obstoječe ekonomske politike in razvojne načrte z njihovimi cilji politik;

(3)

z obstoječo infrastrukturo in zagotavljanjem storitev;

(4)

z dojemanjem in pričakovanji populacije glede storitve, ki se bo zagotovila.

2.1.2.   Opredelitev ciljev projekta

Opredelijo se jasni cilji projekta, da se preveri, ali naložba ustreza obstoječi potrebi, in da se ocenijo rezultati ter vpliv projekta. Cilji se čim bolj količinsko opredelijo s pomočjo kazalnikov z izhodiščnimi in ciljnimi vrednostmi.

Opredelitev ciljev se uporabi, da se, kadar je to možno in ustrezno, navedejo koristi projekta, da se oceni prispevek projekta k dobrobiti in doseganju določenih ciljev prednostnih osi operativnega(-ih) programa(-ov).

2.1.3.   Navedba projekta

Veliki projekt se navede z upoštevanjem opredelitve velikega projekta, določene v členu 100 Uredbe (EU) št. 1303/2013, in naslednjih načel:

(1)

projekt mora biti jasno opredeljen kot samozadostna enota analize; tehnične enote, upravne ali finančne faze, za katere ni mogoče šteti, da delujejo samostojno, se v okviru ASK analizirajo skupaj z drugimi fazami, ki sestavljajo veliki projekt.

(2)

upoštevajo se območje vpliva, končni upravičenci (2) ter ustrezne zainteresirane strani, katerih dobrobit se upošteva v seštevku neto koristi;

(3)

opredeli se organ, pristojen za izvajanje, in izvede se analiza njegovih tehničnih, finančnih in institucionalnih zmogljivosti.

2.1.4.   Izvedljivost projekta z analizo povpraševanja in možnosti

V analizi stroškov in koristi se upoštevajo študije izvedljivosti, ki običajno obsegajo naslednje vidike: analizo povpraševanja; analizo možnosti; razpoložljivo tehnologijo; načrt proizvodnje (vključno z izkoristkom infrastrukture); kadrovske zahteve; obseg projekta, lokacijo, fizične prispevke, časovni razpored in izvajanje, faze širitve in finančnega načrtovanja; okoljske vidike, vidike ublažitve podnebnih sprememb (emisije toplogrednih plinov), učinkovitost virov in pripravljenost na vplive podnebnih sprememb ter naravne nesreče (kjer je primerno).

Upošteva se naslednje:

(1)

Analiza izvedljivosti navaja potencialne omejitve in s tem povezane rešitve glede na tehnične, ekonomske, regulativne, institucionalne in okoljske vidike ter vidike ublažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Projekt je izvedljiv, če njegov načrt upošteva tehnične, pravne, finančne in druge omejitve, pomembne za državo, regijo ali določeno lokacijo. Izvedljivih je lahko več možnosti projekta.

V ASK mora biti predstavljen povzetek rezultatov študij izvedljivosti. ASK mora biti združljiva z informacijami, predstavljenimi v študijah izvedljivosti.

(2)

Analiza povpraševanja določi in količinsko opredeli socialno potrebo po naložbi in upošteva vsaj:

trenutno povpraševanje z uporabo modelov in dejanskih podatkov;

predvideno povpraševanje na podlagi makroekonomskih in sektorskih napovedi ter ocen prožnosti povpraševanja glede na ustrezne cene, dohodke in druge osnovne dejavnike;

vidike na strani ponudbe, vključno z analizo obstoječe ponudbe in pričakovanega razvoja (infrastrukture);

mrežni učinek (če obstaja).

(3)

Analiza možnosti se izvede, da bi se ocenile in primerjale različne alternativne možnosti, za katere se ugotovi, da so na splošno izvedljive za izpolnjevanje obstoječega in prihodnjega povpraševanja za projekt, in da bi se poiskala najboljša rešitev. Možnosti bi bilo treba primerjati glede na različne kriterije, ki na primer vključujejo tehnične, institucionalne, ekonomske in okoljske vidike ter vidike podnebnih sprememb.

Analiza možnosti bi se morala izvesti v dveh korakih; v prvem koraku se obravnavajo osnovne strateške možnosti (tj. vrsta infrastrukture in lokacija projekta), v drugem koraku pa se obravnavajo specifične rešitve na tehnološki ravni. Če se projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo, bi moral biti ta drugi korak osredotočen na nabor specifikacij učinka, ki bi bile lahko vključene v specifikacije učinka projekta javno-zasebnega partnerstva ali ne. Prvi korak običajno temelji na (pretežno opisnih) analizah z več merili, v drugem koraku pa se običajno uporabljajo pretežno kvantitativne metode.

Ključni vidiki za izbiro najboljše možnosti:

za ustrezno utemeljitev želene rešitve so predloženi dokazi, da je izmed različnih možnosti, upoštevanih v študiji tehnične izvedljivosti, izbrana možnost optimalna;

če imajo različne alternative isti, edinstveni cilj in iste ali zelo podobne zunanje učinke, se priporoča, da bi moral izbor temeljiti na stroškovno najugodnejši rešitvi na enoto proizvedenega učinka, ob upoštevanju dolgoročnih stroškov upravljanja in vzdrževanja, povezanih z izbrano možnostjo;

če so učinki in zunanji učinki različni za različne možnosti (ob predpostavki, da imajo vsi isti cilj), se država članica spodbudi, da za izbor najboljše možnosti izvede poenostavljeno ASK vseh glavnih možnosti, s katero ugotovi, katera možnost je ugodnejša s socialno-ekonomskega vidika, izbor pa bi moral temeljiti na ekonomskih parametrih projekta, vključno z ekonomsko neto sedanjo vrednostjo (ENSV). Poenostavljena ASK se izvede na podlagi približnih ocen ključnih finančnih in ekonomskih podatkov, vključno s povpraševanjem, skupnimi stroški naložbe in stroški upravljanja, prihodki, neposrednimi koristmi in zunanjimi učinki, če je to primerno.

2.2.   Finančna analiza

Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti v ASK vključena finančna analiza.

Finančna analiza obsega:

(a)

oceno finančne donosnosti naložbe in nacionalnega kapitala;

(b)

določitev ustreznega (najvišjega) prispevka iz skladov;

(c)

preverjanje finančne vzdržnosti projekta.

Finančna analiza bi se morala, kadar je to možno in ustrezno, izvesti z vidika lastnika projekta in/ali upravljavca, s čimer se omogoči preverjanje denarnih tokov in zagotavlja pozitivno stanje finančnih sredstev, da bi se preverila finančna vzdržnost in izračunali indeksi finančnega donosa naložbenega projekta in kapitala na podlagi diskontiranih denarnih tokov.

Če lastnik in upravljavec nista isti subjekt, bi bilo treba izvesti konsolidirano finančno analizo, ki izključuje denarne tokove med lastnikom in upravljavcem.

Kadar je to možno in ustrezno, bi bilo treba finančno analizo izvesti pri stalnih cenah (cenah, določenih v izhodiščnem letu), v okviru ocene tveganja pa bi bilo treba upoštevati pričakovane spremembe relativnih cen.

2.2.1.   Metodologija diskontiranega denarnega toka, metoda prirasta in druga načela finančne analize

Finančna analiza velikih projektov se izvede ob upoštevanju pravil, določenih v oddelku III (metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014, vključno z metodo za izračun diskontiranega neto prihodka (z referenčnim obdobjem in metodo prirasta) in za diskontiranje denarnega toka (z realno finančno diskontno stopnjo).

Za izvedbo finančne analize so potrebni naslednji podatki:

(1)

stroški naložbe, vključno s fiksnimi naložbami, nefiksnimi naložbami, vključno z zagonskimi stroški, in po potrebi s spremembami obratnega kapitala;

(2)

stroški nadomestitve, kot so opredeljeni v členu 17(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014;

(3)

operativni stroški, kot so opredeljeni v členu 17(b) in (c) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014;

(4)

prihodki, kot so opredeljeni v členu 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014;

(5)

vir financiranja, vključno z lastniškim kapitalom vlagatelja (javnega ali zasebnega), kapitalom iz posojil (v tem primeru sta vračilo posojila in obresti odliv projekta v analizi vzdržnosti) in vsi dodatni finančni viri, na primer nepovratna sredstva.

V sektorjih, kjer je to ustrezno, vključno z okoljskim sektorjem, se tarife določijo po načelu „onesnaževalec plača“, ob upoštevanju vidika cenovne dostopnosti, kot je določeno v oddelku III (Metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014, in povračila celotnih stroškov  (3).

Izpolnjevanje načela povračila celotnih stroškov obsega naslednje:

1)

tarife bi morale biti oblikovane tako, da se z njimi čim bolj povrnejo stroški kapitala, operativni stroški in stroški vzdrževanja, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov;

2)

struktura tarif bi morala čim bolj povečati prihodke projekta pred javnimi subvencijami ob upoštevanju vidika cenovne dostopnosti.

Omejitve načela „onesnaževalec plača“ in načela povračila celotnih stroškov v okviru uporabnin in provizij:

1)

ne bi smele ogrožati finančne vzdržnosti projekta;

2)

bi morale v splošnem veljati kot začasne omejitve in se ohraniti le, dokler obstaja vprašanje cenovne dostopnosti za uporabnike.

2.2.2.   Rezultati finančne analize

(a)   Ocena finančne donosnosti naložbe in nacionalnega kapitala

Finančna neto sedanja vrednost (FNSV) je znesek, ki se določi tako, da se od diskontirane vrednosti pričakovanih prihodkov odštejejo pričakovani stroški naložbe, operativni stroški in stroški nadomestitve pri projektu (diskontirani).

Finančna stopnja donosa (FSD) je diskontna stopnja, ki proizvede ničelno FNSV.

Finančna donosnost naložbe se določi tako, da se oceni finančna neto sedanja vrednost in finančna stopnja donosa naložbe (FNSV(C) in FSD(C)). S tema kazalnikoma se primerjajo stroški naložbe z neto prihodki in meri stopnja, do katere lahko neto prihodki projekta poplačajo naložbo, ne glede na vire financiranja. V nekaterih primerih (v okviru državne pomoči in zasebnih upravljavcev) je potreben izračun FSD(Kp). Plačila obresti se ne vključijo v izračun FNSV(C).

Da bi bil projekt upravičen do prispevka iz skladov:

bi moral biti FNSV(C) pred prispevkom EU negativen, FSD(C) pa bi morala biti nižja od diskontne stopnje, uporabljene za analizo (razen za nekatere projekte, ki spadajo v okvir pravil o državni pomoči, za katere to morda ni pomembno).

Če veliki projekt kaže visoko finančno donosnost (to pomeni, da je FSD(C) občutno višja od finančne diskontne stopnje), bo na splošno prevladalo mnenje, da lahko vlagatelj projekt izvede brez prispevka Unije. Prispevek Unije je lahko upravičen le, če se dokaže, da sama naložba ni dobičkonosna, ob upoštevanju, da so lahko tveganja vlagatelja pri izvedbi projekta, npr. visoko inovativnega projekta, morda prevelika, da bi izvedel naložbo brez javnih nepovratnih sredstev.

Finančna donosnost nacionalnega kapitala se določi tako, da se oceni finančna neto sedanja vrednost in finančna stopnja donosa na kapital (FNSV(K) in FSD(K)). Ta kazalnika merita stopnjo, do katere lahko neto prihodki projekta poplačajo finančne vire, ki se zagotovijo iz sredstev na nacionalni ravni (zasebnih in javnih virov).

Izračun FNSV(K) in FSD(K) zahteva, da:

se finančni viri (brez podpore EU), investirani v projekt, ne glede na stroške naložbe obravnavajo kot odlivi;

se kapitalski prispevki upoštevajo v trenutku, ko so dejansko izplačani za projekt ali povrnjeni (v primeru posojil);

se v preglednico za analizo donosa na kapital (FNSV(K)) vključijo plačila obresti;

se subvencije za delovanje ne vključijo v preglednico za analizo donosa na kapital (FNSV(K)).

Da bi bil projekt upravičen do prispevka iz skladov:

bi morala biti FNSV(K) s pomočjo Unije negativna ali enak nič, FSD(K) pa bi morala biti nižja ali enaka diskontni stopnji; v nasprotnem primeru je treba predložiti ustrezno utemeljitev.

Če je primerno, bi se moral izračunati tudi donos na kapital nosilca projekta (FSD(Kp)). Na ta način se primerjajo neto prihodki naložbe z viri, ki jih zagotovi nosilec: tj. stroški naložbe minus nepovratna sredstva, prejeta s strani EU in/ali nacionalnih/regionalnih organov. To je lahko uporabno predvsem v okviru državne pomoči, in sicer se lahko preveri, ali intenzivnost pomoči (EU in nacionalne pomoči) zagotavlja najboljšo stroškovno učinkovitost, pri čemer je cilj, da se javna finančna podpora omeji na stopnjo, ki je nujno potrebna za ekonomsko in finančno vzdržnost projekta. Če je v okviru projekta pričakovan velik pozitiven donos (tj. občutno nad nacionalnimi referenčnimi vrednostmi za pričakovano donosnost v danem sektorju), iz tega izhaja, da bi prejeta nepovratna sredstva upravičencu povzročila dobičke, ki so nad običajnimi, zato prispevek Unije morda ni upravičen.

(b)   Določitev ustreznega (najvišjega) prispevka iz skladov

Določitev ustreznega (najvišjega) prispevka iz skladov za projekte, ki ustvarjajo prihodek, se izvede v skladu z eno od metod za določitev potencialnega neto prihodka v skladu s členom 61 (Operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovem zaključku) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Prilogo V k Uredbi (EU) št. 1303/2013 ter oddelkom III Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014, ki določa pravila za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek.

(c)   Zagotavljanje finančne vzdržnosti

Analiza finančne vzdržnosti temelji na napovedih nediskontiranega denarnega toka. Uporablja se predvsem za prikaz, da bo za projekt vsako leto na voljo dovolj denarnih sredstev, ki bodo omogočila stalno kritje izdatkov za naložbe in operacije v celotnem referenčnem obdobju.

Ključni vidiki analize finančne vzdržnosti so:

1)

finančna vzdržnost projekta se potrdi s preverjanjem, ali je skupni (nediskontirani) neto denarni tok na letni osnovi in v celotnem upoštevanem referenčnem obdobju pozitiven (ali nič);

2)

v neto denarnih tokovih, ki se obravnavajo za ta namen:

bi se morali upoštevati stroški naložbe, vsi (nacionalni in EU) finančni viri in gotovinski prihodki ter operativni stroški in stroški nadomestitve v trenutku, ko so plačani, vračila finančnih obveznosti subjekta, kakor tudi kapitalski prispevki, obresti in neposredni davki;

ne bi smel biti vključen DDV, razen če DDV ni povračljiv;

se ne bi smelo upoštevati preostale vrednosti, razen če je sredstvo v zadnjem letu obravnavane analize dejansko likvidirano;

3)

če operacija ni predmet zahtev, določenih v členu 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali kadar so v prihodnosti predvideni negativni denarni tokovi, je treba navesti, kako bodo stroški kriti v okviru jasne dolgoročne zaveze upravičenca/upravljavca za zagotavljanje ustreznega financiranja iz drugih virov, da se zagotovi vzdržnost projekta;

4)

če projekti spadajo v okvir obstoječe infrastrukture, kot so projekti širitve zmogljivosti, je treba preveriti splošno finančno vzdržnost upravljavca sistema v „scenariju s projektom“ (v obsegu, ki presega zmogljivost posameznega razširjenega segmenta) in izvesti analizo vzdržnosti na ravni upravljavca sistema, rezultate pa je treba upoštevati v oceni tveganja.

2.2.3.   Finančna analiza v javno-zasebnih partnerstvih (JZP)

Pri izvajanju finančne analize za velike projekte, ki se izvajajo kot JZP, se upoštevajo naslednji vidiki:

(1)

Finančna diskontna stopnja se lahko zviša nad standardno stopnjo, opredeljeno v oddelku III (metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek po zaključku) delegirane uredbe Komisije, da se izrazijo višji oportunitetni stroški kapitala za zasebnega vlagatelja. Te višje oportunitetne stroške bi moral upravičenec utemeljiti na podlagi posameznega primera, po možnosti s predložitvijo dokazov o prejšnjih donosih zasebnega partnerja v podobnih projektih, ali drugih ustreznih dejanskih dokazov.

(2)

V primeru programov JZP, kjer sta lastnik infrastrukture in upravljavec različna subjekta, je treba izvesti konsolidirano finančno analizo, ki zajema lastnika in upravljavca.

(3)

Razen če je zasebni partner izbran v poštenem, preglednem in odprtem konkurenčnem postopku, ki partnerju iz javnega sektorja (4) zagotavlja optimalno „stroškovno učinkovitost“, se izračuna kazalnik, ki meri finančno donosnost vloženega kapitala za zasebnega vlagatelja (FSD(Kp)) (5), s katerim se primerjajo neto prihodki zasebnega partnerja z viri, zagotovljenimi med investicijo (z lastniškim kapitalom ali posojili), da bi se preverila finančna donosnost zasebnega kapitala in preprečil neupravičeno visok dobiček, ustvarjen s podporo EU. Izračunana FSD(Kp) se primerja z nacionalnimi ali mednarodnimi referenčnimi vrednostmi pričakovane donosnosti v danem sektorju.

2.3.   Ekonomska analiza

Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti v ASK vključena ekonomska analiza.

Ekonomska analiza je analiza, ki se izvede z uporabo ekonomskih vrednosti in odraža socialne oportunitetne stroške blaga in storitev.

2.3.1.   Ključni koraki ekonomske analize

Ekonomska analiza se izvede v stalnih računovodskih (prikritih) cenah, pri čemer se za izhodiščno točko upoštevajo denarni tokovi iz finančne analize.

Ekonomska analiza vsebuje naslednje korake:

1.

finančne popravke, da se iz ekonomske analize izključijo posredni davki (npr. DDV, trošarine), subvencije in čisti transferji, ki jih dodeli javni subjekt (npr. plačila iz nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva). Če so posredni davki/subvencije namenjeni za popravek zunanjih učinkov, se vključijo v ekonomsko analizo, če se šteje, da ustrezno kažejo socialno marginalno vrednost zadevnih zunanjih učinkov, in pod pogojem, da se njihovo upoštevanje ne podvoji z drugimi ekonomskimi stroški/koristmi;

2.

pretvorbo tržnih cen v računovodske (prikrite) z uporabo konverzijskih faktorjev na finančnih cenah, da se popravi izkrivljanje trga. Če konverzijski faktorji na nacionalnem uradu za načrtovanje niso na voljo in če ne obstaja občutno izkrivljanje trga, se konverzijski faktor z namenom poenostavitve lahko nastavi na ena (FP = 1). Konverzijski faktorji so lahko višji (ali nižji) glede na enoto, če so računovodske cene višje (ali nižje) od tržnih cen;

3.

monetizacijo netržnih vplivov (popravke za zunanje učinke): zunanji učinki se ustrezno ocenijo in ovrednotijo z uporabo navedene ali opredeljene preferenčne metode (npr. hedoničnega oblikovanja cen) ali drugih metod.

V ekonomski analizi se upoštevajo samo neposredni učinki, da se prepreči dvojno obračunavanje, medtem ko se oblikovanje prikritih cen in monetizacija zunanjih učinkov v glavnem štejeta za posredne učinke.

Finančni prihodki v obliki uporabnin, stroškov in tarif za uporabnike se izključijo iz ekonomske analize in nadomestijo z oceno neposrednih učinkov na uporabnike, bodisi prek „pripravljenosti plačati“ bodisi računovodskih cen. Uporabnine, stroški in tarife za uporabnike, predvsem v sektorjih, ki niso izpostavljeni tržni konkurenci, v reguliranih sektorjih ali sektorjih, na katere močno vplivajo politične odločitve, se ne bi smeli uporabljati kot merilo za uporabnikovo „pripravljenost plačati“;

4.

diskontiranje predvidenih stroškov in koristi: ko je tok ekonomskih stroškov in koristi predviden, se uporabi standardna metodologija diskontiranega denarnega toka z uporabo socialne diskontne stopnje (SDS).

Na podlagi socialne stopnje časovne preference (SSČP) sta predvideni naslednji referenčni vrednosti za socialne diskontne stopnje: 4,95 % za kohezijske države članice in 2,77 % za druge države članice. Za poenostavitev se kot splošno pravilo za referenčno vrednost v kohezijskih državah članicah uporabi socialna diskontna stopnja v višini 5 % (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija) in 3 % v drugih državah članicah (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo).

Države članice lahko določijo referenčno vrednost za socialno diskontno stopnjo, ki je drugačna od 5 % ali 3 %, pod pogojem, da:

(1)

predložijo utemeljitev za to referenčno vrednost na podlagi napovedi gospodarske rasti in drugih parametrov, ki določajo SDS v okviru pristopa SSČP; in

(2)

zagotovijo njeno dosledno uporabo v podobnih projektih v isti državi, regiji ali sektorju.

Informacije o različnih referenčnih vrednostih se predložijo upravičencem in Komisiji na začetku operativnega programa.

2.3.2.   Izračun kazalnikov gospodarske uspešnosti

Naslednji kazalniki gospodarske uspešnosti (kot so opredeljeni v nadaljevanju) so ključni kazalniki ekonomske analize:

(1)

ekonomska neto sedanja vrednost (ENSV) je glavni referenčni kazalnik za ocenjevanje projekta. Opredeljena je kot razlika med diskontiranimi skupnimi socialnimi koristmi in stroški;

(2)

da bi bil veliki projekt sprejemljiv z ekonomskega vidika, bi morala biti ekonomska neto sedanja vrednost projekta pozitivna (ENSV>0), kar dokazuje, da bo projekt koristen za družbo v dani regiji ali državi, ker njegove koristi presegajo stroške, in bi se projekt zato moral izvesti;

(3)

ekonomska stopnja donosa (ESD) je interna stopnja donosa, izračunana z uporabo ekonomskih vrednosti, in izraža socialno-ekonomsko donosnost projekta;

(4)

ekonomska stopnja donosa bi morala biti večja od socialne diskontne stopnje (ESD > SDS), da se upraviči podpora EU za veliki projekt.

(5)

razmerje med koristmi in stroški (K/S) je opredeljeno kot neto sedanja vrednost koristi projekta, deljena z neto sedanjo vrednostjo stroškov projekta;

(6)

razmerje med koristmi in stroški bi moralo biti večje od ena (K/S > 1), da se upraviči podpora EU velikemu projektu.

Glavne ekonomske koristi po sektorjih, ki se upoštevajo v ekonomski analizi, so opredeljene v preglednici 1. Dodatne ekonomske koristi se lahko dodajo, če je to potrebno in upravičeno. V nekaterih posebnih primerih lahko te koristi postanejo ekonomski stroški, npr. višji operativni stroški vozil v določenih cestnih projektih.

Preglednica 1

Sektor/podsektor

Ekonomske koristi

Oskrba z vodo in sanitarne storitve

(i)

izboljšan dostop do pitne vode in storitev čiščenja odpadne vode v smislu razpoložljivosti, zanesljivosti in kakovosti storitev

(ii)

izboljšana kakovost pitne vode

(iii)

izboljšana kakovost površinskih voda in ohranitev ekosistemskih storitev zaradi zmanjšanja onesnaževanja

(iv)

prihranki proizvajalcev in strank pri stroških za vire

(v)

boljše zdravje

(vi)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Ravnanje z odpadki

(i)

zmanjšanje zdravstvenih in okoljskih tveganj (zmanjšana kontaminacija zraka, vode, tal)

(ii)

zmanjšanje prostora/stroškov odlagališč (za naprave za obdelavo odpadkov)

(iii)

ponovno pridobivanje materialov in energije ter proizvodnja komposta (preprečevanje stroškov alternativne proizvodnje/pridobivanja, vključno z zunanjimi učinki)

(iv)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (tj. CO2, CH4)

(v)

zmanjšanje vizualnega onesnaževanja, hrupa in smradu

Energetika

Projekti za energetsko učinkovitost

(i)

prihranki energije (izraženi z ekonomsko vrednostjo energije, vključno z zunanjimi učinki)

(ii)

povečanje udobja

(iii)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in plinov, ki niso toplogredni

Projekti za obnovljive vire energije

(i)

zmanjšanje stroškov energije za zamenjavo vira energije, npr. z nadomestitvijo fosilnih goriv z alternativami (izraženo z ekonomsko vrednostjo energije, proizvedene z virom, ki bo verjetno nadomeščen, vključno z zunanjimi učinki)

(ii)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Električna/plinska omrežja in infrastruktura

(i)

povečanje in diverzifikacija oskrbe z energijo (vrednost povečane oskrbe s plinom/elektriko, vključno z zunanjimi učinki)

(ii)

izboljšanje varnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo (zmanjšanje prekinitev dobave)

(iii)

zmanjšanje stroškov energije pri zamenjavi vira energije

(iv)

povezovanje trga: nihanje presežkov, ki nastanejo zaradi učinkov usklajevanja cen znotraj območij (za prenos) ali časovnih obdobij (za shranjevanje)

(v)

izboljšana energetska učinkovitost

(vi)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in plinov, ki niso toplogredni

Ceste, železnice, javni prevoz

(i)

zmanjšanje splošnih stroškov (za prevoz blaga/oseb):

časovni prihranki

prihranki pri operativnih stroških vozil

(ii)

prihranki zaradi zmanjšanja števila nesreč

(iii)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(iv)

zmanjšanje emisij plinov, ki niso toplogredni (tj. vplivi lokalne onesnaženosti zraka)

(v)

zmanjšanje emisij hrupa (npr. v nekaterih urbanističnih projektih)

Letališča, pristanišča, intermodalni prevoz

(i)

zmanjšanje splošnih stroškov (za prevoz blaga/oseb):

časovni prihranki

prihranki pri operativnih stroških vozil

(ii)

izboljšanje kakovosti storitev (npr. zagotovitev kontaktnih točk na letališčih)

(iii)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(iv)

zmanjšanje emisij plinov, ki niso toplogredni

(v)

zmanjšanje emisij hrupa

Raziskave in inovacije

(i)

koristi za podjetja (ustanavljanje odcepljenih in zagonskih podjetij, razvoj novih ali izboljšanih izdelkov in procesov; prelivanje znanja)

(ii)

korist za raziskovalce in študente (nove raziskave, ustvarjanje človeškega kapitala, razvoj socialnega kapitala)

(iii)

koristi za širšo javnost (zmanjšanje okoljskih in zdravstvenih tveganj ter kulturni učinki na obiskovalce)

Širokopasovne povezave

(i)

povečana uporaba in izboljšana kakovost digitalnih storitev, vključno z e-trgovino, za državljane in podjetja (zlasti na podeželskih območjih);

(ii)

povečana uporaba in izboljšana kakovost digitalnih storitev, vključno z e-upravo in e-zdravstvom, za javno upravo

2.3.3.   Ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v ekonomski analizi

V ASK je treba upoštevati stroške in koristi projekta v okviru emisij toplogrednih plinov in podnebnih sprememb. Količinska opredelitev emisij toplogrednih plinov projekta in ocena ekonomskih stroškov emisij ogljika (ali CO2), ki se uporablja za denarno opredelitev zunanjih učinkov teh emisij, temeljita na pregledni metodologiji, usklajeni s cilji dekarbonizacije EU za leto 2050. V zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam bi morali biti v ekonomsko analizo vključeni stroški ukrepov, namenjenih izboljšanju pripravljenosti projekta na vplive podnebnih sprememb, ki so ustrezno utemeljeni v študijah izvedljivosti. V ekonomsko analizo bi bilo treba vključiti tudi koristi teh ukrepov, npr. ukrepov, sprejetih za omejevanje emisij toplogrednih plinov ali povečanje pripravljenosti na podnebne spremembe in ekstremne vremenske pogoje ter druge naravne nesreče in te koristi oceniti, ter jih po možnosti količinsko opredeliti oziroma vsaj ustrezno opisati.

2.3.4.   Poenostavljena ekonomska analiza v posebnih primerih

Analiza stroškovne učinkovitosti (ASU) se lahko izvede v določenih omejenih primerih, kadar je koristi velikega projekta zelo težko ali nemogoče količinsko in denarno opredeliti, stroški pa se lahko napovejo s primerno stopnjo verjetnosti, predvsem v primeru velikih projektov, ki jih spodbuja potreba po zagotavljanju skladnosti z zakonodajo EU. V teh primerih se ocena osredotoči na preverjanje, ali je projekt najučinkovitejša rešitev, da se družbi zagotovi določena nujna storitev po vnaprej določenih pogojih. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti kvalitativni opis glavnih ekonomskih koristi.

ASU se izvede z izračunom stroškov na enoto „denarno neizraženih“ koristi in je potrebna za količinsko opredelitev koristi, vendar koristim ne pripiše denarne cene ali ekonomske vrednosti.

Pogoji za uporabo ASU so:

projekt proizvede samo en učinek projekta, ki je homogen in enostavno merljiv;

ta učinek predstavlja oskrbo ključnega pomena, kar pomeni, da je ukrep za njeno zagotovitev nujno potreben;

cilj velikega projekta je uresničevanje učinka z najmanjšimi stroški;

pomembni zunanji učinki ne obstajajo;

obstaja veliko dokazov o ustreznih referenčnih vrednostih, s katerimi se preveri, ali izbrana tehnologija izpolnjuje minimalna zahtevana merila glede stroškovne učinkovitosti.

2.4.   Ocena tveganja

Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti v ASK vključena ocena tveganja. Ta je potrebna za obravnavo negotovosti, ki se vedno pojavlja v investicijskih projektih. Ocena tveganja nosilcu projekta omogoča boljše razumevanje načina, kako bi se ocenjeni vplivi verjetno spremenili, če bi bile določene ključne spremenljivke projekta drugačne od pričakovanih. Natančna analiza tveganja predstavlja podlago za zanesljivo strategijo za obvladovanje tveganja, ki se vključi v načrt projekta. Posebno pozornost je treba nameniti podnebnim spremembam in okoljskim vidikom.

Ocena tveganja je sestavljena iz dveh korakov:

1)

analize občutljivosti, ki določa „kritične spremenljivke“ ali parametre modela, tj. tiste spremenljivke, katerih pozitivne ali negativne spremembe najbolj vplivajo na kazalnike uspešnosti projekta, in v kateri se upoštevajo naslednji vidiki:

kritične spremenljivke so tiste, katerih 1-odstotna sprememba povzroči več kot 1-odstotno spremembo NSV;

analiza se izvede s spreminjanjem posameznega elementa in ugotavljanjem učinka te spremembe na NSV;

mejne vrednosti so opredeljene kot odstotna sprememba kritične spremenljivke, ki je potrebna za to, da NSV postane nič;

analiza scenarija omogoča proučitev skupnega vpliva določenih sklopov kritičnih vrednosti in predvsem kombinacije optimističnih in pesimističnih vrednosti skupine spremenljivk za oblikovanje različnih scenarijev, ki bi lahko veljali v okviru določenih hipotez.

2)

kvalitativne analize tveganja, vključno s preprečevanjem in ublažitvijo tveganja, ki vključuje naslednje elemente:

seznam tveganj, ki jim je izpostavljen projekt;

matriko tveganj, ki za vsako ugotovljeno tveganje prikazuje:

možne vzroke neuspešnosti,

povezavo z analizo občutljivosti, če je to primerno,

negativne učinke, ki jih povzroči projekt,

razvrščene (npr. zelo malo verjetno, malo verjetno, s približno petdesetodstotno verjetnostjo, verjetno, zelo verjetno) stopnje verjetnosti pojava in moči vpliva,

stopnjo tveganja (tj. kombinacijo verjetnosti in vpliva);

navedbo ukrepov za preprečevanje in ublažitev, vključno s subjektom, odgovornim za preprečevanje in blaženje glavnih tveganj, standardnimi postopki, kadar je to ustrezno, in ob upoštevanju dobre prakse, če je to mogoče, ki jo je treba uporabiti za zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, kjer se šteje, da je to potrebno;

razlago matrike tveganja, vključno z oceno preostalih tveganj po uporabi ukrepov za preprečevanje in ublažitev.

Kadar je to ustrezno (odvisno od velikosti projekta, razpoložljivosti podatkov), analiza tveganja lahko vključuje, če je izpostavljenost preostalemu tveganju še vedno pomembna, pa mora vključevati, verjetnostno analizo tveganja, ki je sestavljena iz naslednjih korakov:

1)

verjetnostne porazdelitve za kritične spremenljivke, ki zagotavlja informacije o verjetnosti določene odstotne spremembe kritičnih spremenljivk. Izračun verjetnostne porazdelitve kritičnih spremenljivk je nujen za izvedbo kvantitativne analize tveganja;

2)

kvantitativne analize tveganja na podlagi simulacije Monte Carlo, ki določa verjetnostne porazdelitve in statistične kazalnike za pričakovani rezultat, standardni odklon itd. kazalnikov finančne in ekonomske uspešnosti projekta.

Glavna tveganja po sektorjih, ki jih je treba upoštevati v oceni tveganja, so opredeljena v preglednici 2.

Za pomoč nosilcem projekta pri pripravi kvalitativne analize tveganja v skladu s to uredbo se države članice spodbujajo (če menijo, da je to ustrezno in/ali izvedljivo) pri razvoju nacionalnih smernic o vrednotenju določenih standardnih tveganj pri projektih ter seznama ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje tveganja v vseh sektorjih.

Preglednica 2

Sektor/podsektor

Posebna tveganja

Oskrba z vodo in sanitarne storitve

Tveganja povpraševanja:

(i)

Nižja poraba vode od predvidene

(ii)

Počasnejša stopnja priključitve na javni kanalizacijski sistem od predvidene

Tveganja načrtovanja:

(iii)

Neustrezne raziskave in preverjanje, npr. nenatančne hidrološke napovedi

(iv)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

Tveganja pridobivanja zemljišč:

(v)

Zamude v postopkih

(vi)

Višji stroški zemljišč od predvidenih

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(vii)

Zamude v postopkih

(viii)

Gradbena ali druga dovoljenja

(ix)

Dovoljenja javnih služb

(x)

Sodni postopki

Tveganja gradnje:

(xi)

Prekoračitve stroškov projekta in zamude pri gradnji

(xii)

V zvezi z izvajalci (stečaj, pomanjkanje virov)

Tveganja delovanja:

(xiii)

Zanesljivost ugotovljenih vodnih virov (količina/kakovost)

(xiv)

Višji stroški vzdrževanja in popravil od predvidenih, kopičenje tehničnih okvar

Finančna tveganja:

(xv)

Počasnejše zviševanje pristojbin od predvidenega

(xvi)

Manj pobranih pristojbin, kot je bilo predvideno

Regulativna tveganja:

(xvii)

Nepričakovani politični ali regulativni dejavniki, ki vplivajo na ceno vode

Druga tveganja:

(xviii)

Nasprotovanje javnosti

Ravnanje z odpadki

Tveganja povpraševanja:

(i)

Manj ustvarjenih odpadkov, kot je bilo predvideno

(ii)

Nezadosten nadzor/izvajanje pretoka odpadkov

Tveganja načrtovanja:

(iii)

Neustrezne raziskave in preverjanje

(iv)

Izbira neprimerne tehnologije

(v)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

Tveganja pridobivanja zemljišč:

(vi)

Zamude v postopkih

(vii)

Višji stroški zemljišč od predvidenih

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(viii)

Zamude v postopkih

(ix)

Gradbena ali druga dovoljenja

(x)

Dovoljenja javnih služb

Tveganja gradnje:

(xi)

Prekoračitve stroškov projekta in zamude pri gradnji

(xii)

V zvezi z izvajalci (stečaj, pomanjkanje virov)

Tveganja delovanja:

(xiii)

Drugačna sestava odpadkov od predvidene ali nepričakovano velika nihanja

(xiv)

Višji stroški vzdrževanja in popravil od predvidenih, kopičenje tehničnih okvar

(xv)

Učinki procesa ne izpolnjujejo ciljnih vrednosti glede kakovosti

(xvi)

Nespoštovanje omejitev v zvezi z emisijami (v zrak in/ali vodo), ki jih proizvede obrat

Finančna tveganja:

(xvii)

Počasnejše zviševanje pristojbin od predvidenega

(xviii)

Manj pobranih tarif, kot je bilo predvideno

Regulativna tveganja:

(xix)

Spremembe okoljskih zahtev, ekonomskih in regulativnih instrumentov (tj. uvedba davkov na odlagališča, prepoved odlagališč)

Druga tveganja:

(xx)

Nasprotovanje javnosti

Energetika

Tveganja povpraševanja:

(i)

Pomanjkanje povpraševanja

(ii)

Razvoj cen različnih konkurenčnih goriv

(iii)

Neustrezna analiza podnebnih pogojev, ki vplivajo na povpraševanje po energiji za gretje in/ali hlajenje

Tveganja načrtovanja:

(iv)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

(v)

Neustrezne raziskave in preverjanje lokacij

(vi)

Inovacije pri proizvodnji/prenosu energije ali tehnologiji za njeno shranjevanje, zaradi česar postanejo rešitve iz projekta zastarele

Tveganja pri pridobivanju zemljišč:

(vii)

Višji stroški zemljišč od predvidenih

(viii)

Višji stroški za pridobitev pravic do poti

(ix)

Zamude v postopkih

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(x)

Zamude v postopkih

Tveganja gradnje:

(xi)

Prekoračitve stroškov projekta in zamude pri gradnji

(xii)

Poplave, zemeljski plazovi itd.

(xiii)

Nesreče

Tveganja delovanja:

(xiv)

Višji stroški vzdrževanja in popravil od pričakovanih, kopičenje tehničnih okvar, ki jih na primer povzročijo vplivi podnebnih sprememb

(xv)

Daljše obdobje, znotraj katerega zaradi nesreče ali zunanjih vzrokov storitve niso zagotovljene

Finančna tveganja:

(xvi)

Spremembe v tarifnem sistemu in/ali v sistemu spodbud

(xvii)

Neustrezna ocena trendov na področju cen energije

Regulativna tveganja:

(xviii)

Spremembe okoljskih zahtev, ekonomskih instrumentov (tj. programov za podporo OVE, zasnove trgovanja z emisijami v EU)

Druga tveganja:

(xix)

Nasprotovanje javnosti

Ceste, železnice, javni prevoz, letališča, pristanišča, intermodalni prevoz

Tveganja povpraševanja:

(i)

Drugačne napovedi o prometu, kot je bilo predvideno

Tveganja načrtovanja:

(ii)

Neustrezne raziskave in preverjanje lokacij

(iii)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(iv)

Zamude v postopkih

(iv)

Gradbena dovoljenja

(vi)

Dovoljenja javnih služb

Tveganja pridobivanja zemljišč:

(vi)

Višji stroški zemljišč od predvidenih

(viii)

Zamude v postopkih

Tveganja gradnje:

(ix)

Prekoračitev stroškov projekta

(x)

Poplave, zemeljski plazovi itd.

(xi)

Arheološka odkritja

(xii)

V zvezi z izvajalci (stečaj, pomanjkanje virov)

Tveganja delovanja:

(xiii)

Višji stroški delovanja in vzdrževanja od pričakovanih

Finančna tveganja:

(xiv)

Manj pobranih cestnin, kot je bilo pričakovano

Regulativna tveganja:

(xv)

Spremembe okoljskih zahtev

Druga tveganja:

(xvi)

Nasprotovanje javnosti

Raziskave, razvoj in inovacije

Tveganja povpraševanja:

(i)

Razvoj ustrezne industrije (povpraševanje po rezultatih raziskav in povpraševanje po zasebnih pogodbenih raziskavah)

(ii)

Razvoj na trgu dela (povpraševanje po univerzitetnih diplomantih in vpliv na povpraševanje po storitvah izobraževanja na območju)

(iii)

Interes splošne javnosti drugačen od predvidenega

Tveganja načrtovanja:

(iv)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

(v)

Neustrezni izbor lokacije ali zamude pri pripravi načrta projekta

(vi)

Izum nove tehnologije na podlagi raziskav, razvoja in inovacij zaradi česar tehnologija infrastrukture postane zastarela

(vii)

Pomanjkanje dobro uveljavljenega strokovnega znanja in izkušenj s področja tehničnega inženiringa

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(viii)

Zamude pri pridobivanju gradbenih dovoljenj

(ix)

Nerazrešene pravice iz lastninskega razmerja

(x)

Zamude pri pridobivanju pravic intelektualne lastnine ali s tem povezani višji stroški, kot je bilo pričakovano

(xi)

Postopkovne zamude pri izbiri dobavitelja in podpisu pogodbe o izvedbi javnega naročila

(xii)

Ozka grla na področju oskrbe

Tveganja gradnje:

(xiii)

Zamude projekta in prekoračitve stroškov med nameščanjem znanstvene opreme

(xiv)

Pomanjkanje neposredno uporabnih rešitev za izpolnjevanje potreb med gradnjo ali delovanjem infrastrukture

(xv)

Zamude pri dodatnih delih, ki so zunaj nadzora nosilca projekta

Tveganja delovanja:

(xvi)

Pomanjkanje akademskega osebja/raziskovalcev

(xvii)

Nepričakovani zapleti, povezani z namestitvijo specializirane opreme

(xviii)

Zamude pri vzpostavitvi popolnega in zanesljivega delovanja opreme

(xix)

Nezadostno pridobivanje rezultatov raziskav

(xx)

Nepričakovani vplivi na okolje/nesreče

Finančna tveganja:

(xxi)

Nezadostno odobreno financiranje na nacionalni/regionalni ravni v operativni fazi

(xxii)

Nezadostna ocena finančnih prihodkov

(xxiii)

Povpraševanju uporabnikov ni zadoščeno

(xxiv)

Neustrezen sistem za zaščito in izkoriščanje intelektualne lastnine

(xxv)

Izguba obstoječih strank/uporabnikov zaradi konkurence drugih središč za raziskave in razvoj

Širokopasovne povezave

Okvir in regulativna tveganja:

(i)

Sprememba orientacije strateške politike

(ii)

Sprememba pričakovanega ravnanja prihodnjih zasebnih vlagateljev

(iii)

Sprememba predpisov na maloprodajnem trgu

(iv)

Neuspešna uporaba državne pomoči

Tveganja povpraševanja:

(v)

Nižji prevzem storitev s strani ponudnikov na maloprodajni in/ali velikoprodajni ravni od predvidenega

(vi)

Nizke naložbe ponudnikov storitev v končni del povezave z omrežjem

Tveganja načrtovanja:

(vii)

Neustrezne ocene stroškov načrtovanja

Upravna tveganja in tveganja javnih naročil:

(viii)

Zamude pri javnih naročilih projekta

(ix)

Tveganje, da zahtevane lastninske pravice ne bodo pridobljene

Operativna in finančna tveganja:

(x)

Povišanje stroškov delovanja

(xi)

Nezadostno odobreno financiranje na nacionalni/regionalni ravni v operativni fazi

(xii)

Izguba ključnega osebja med delovanjem projekta

Formule

Formule za finančno analizo:

—   Finančna neto sedanja vrednost (FNSV)

Formula

—   Finančna stopnja donosa (FSD)

Formula

Kjer je St saldo denarnega toka v trenutku t in at finančni diskontni faktor, izbran za diskontiranje v trenutku t; je i finančna diskontna stopnja.

Formule za ekonomsko analizo:

—   Ekonomska neto sedanja vrednost (ENSV)

Formula

—   Ekonomska stopnja donosa (ESD)

Formula

—   Razmerje koristi/stroški (K/S)

Formula

Kjer je Vt saldo neto koristi (K-S) v trenutku t, K skupni tok koristi v trenutku t, S skupni tok socialnih stroškov v trenutku t in ρt socialni diskontni faktor, izbran za diskontiranje v trenutku t; je r socialna diskontna stopnja.


(1)  Če veliki projekt vsebuje novo sredstvo, se upoštevajo neto prihodki in stroški upravljanja (ali koristi in stroški v ekonomski analizi) nove naložbe.

(2)  Populacija, ki ima neposredne koristi na podlagi projekta.

(3)  Pri uporabi teh načel se upoštevajo posebne zakonske določbe Unije za vodni sektor in sektor ravnanja z odpadki (in sicer: okvirna direktiva o vodah in okvirna direktiva o odpadkih).

(4)  Pogoje bi bilo treba opredeliti v dokumentu z nacionalnim smernicami o JZP.

(5)  Če je bil zasebni partner že izbran, sicer bi moralo biti opisano, kako se bo zagotovilo upoštevanje tega vidika.


PRILOGA IV

Oblika modela za skupni akcijski načrt (SAN)

Predlog SAN v skladu s členi 104 do 109 Uredbe (EU) št. 1303/2013

Naslov SAN

<type='S' maxlength='255' input='M'>  (1)

Referenčna št. Komisije (CCI)

<type='S' maxlength='15' input='S'>

A.   Splošne značilnosti

A.1.

Kratek opis SAN

<type='S' maxlength='1750' input='M'>

A.2.

Številka CCI operativnega(-ih) programa(-ov)

<type='S' input='S'>

A.3.

Regija(-e)/(NUTS)

<type='S' input='S'>

A.4.

Država(-e) članica(-e)

<type='S' input='G'>

A.5.

Sklad(-i)

<type='S' input='S'>

A.6.

Skupni upravičeni stroški

<type='N' input='M'>

A.7.

Javna podpora (2)

<type='N' input='M'>

A.8.

Vrsta SAN

( ) običajna ( ) pilotna ( ) pobuda za zaposlovanje mladih

[samo ena možnost]; <type='C' input='M'>

A.9.   Kategorizacija dejavnosti v zvezi z operacijami

 

Oznaka

Znesek

Odstotek skupnih stroškov operacije/na razsežnost

A.9.1.

Področje ukrepa (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.2.

Oblika financiranja (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.3.

Teritorialna razsežnost (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.4.

Teritorialni mehanizem izvajanja

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.5.

Tematski cilj ESSR/Kohezijskega sklada (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.6.

Sekundarna tema ESS

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.7.

Razsežnost „gospodarska dejavnost“ (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

A.9.8.

Razsežnost lokacija (če je primerno, se lahko na podlagi sorazmernega izračuna uporabi več kot ena oznaka)

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

<type='N' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='P' input='G'>

B.   KONTAKTNI PODATKI: organ, pristojen za vlogo za SAN [izpolni organ, ki predloži vlogo]

B.1.

Ime

<type='S' maxlength='200' input='M'>

B.2.

Vrsta organa

( ) organ upravljanja ( ) posredniški organ ( ) druga imenovana oseba javnega prava

<type='C' input='M'>

B.3.

Naslov

<type='S' maxlength='400' input='M'>

B4.

Ime kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

B.5.

Položaj kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

B.6.

Telefon

< type='S' input='M'>

B.7.

E-pošta

<type='S' maxlength='100' input='M'>

Če je za zagotavljanje podpore SAN predviden več kot en operativni program ali če predloga SAN ne predloži organ upravljanja, priložite odobritev ustreznega(-ih) organa(-ov) upravljanja.

C.   ANALIZA RAZVOJNIH POTREB IN CILJEV

C.1.   Opišite splošno težavo oziroma stanje, k reševanju katerih bi moral prispevati SAN, in potrebe, k izpolnjevanju katerih bi moral prispevati SAN, po potrebi ob upoštevanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) Pogodbe in členom 148(4) Pogodbe. Če je primerno, uporabite statistične podatke. Pojasnite, katere alternativne možnosti poleg SAN so bile obravnavane za reševanje ugotovljenih težav/izpolnjevanje potreb, in zakaj niso bile izbrane.

<type='S' maxlength='17500' input='M'>

C.2.   Na podlagi informacij, zagotovljenih v C.1, opredelite splošni cilj SAN in morebitne posebne cilje SAN.

Vrsta

Oznaka

Cilj

Splošni cilj SAN <type='S' input='S'>

<type='N' input='M'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

Posebni cilj SAN

 

 

Posebni cilj SAN

 

 

 

 

C.3.   Opišite razmerje med splošnim ciljem SAN in posebnimi cilji SAN ter navedite, kako bodo prispevali k reševanju ugotovljenih težav in izpolnjevanju potreb.

<type='S' maxlength='10500' input='M'>

C.4.   Navedite ustrezne prednostne naložbe in posebne cilje operativnih programov, h katerim bo prispeval SAN, in opišite, kako bo SAN prispeval k njihovemu uresničevanju.

OP

Prednostna os

Sklad

Prednostna naložba

Posebni cilj OP

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prispevek SAN k posebnim opredeljenim ciljem:

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

D.   OKVIR SAN

D.1.   Opišite logiko ukrepanja SAN z odgovori na naslednja vprašanja.

D.1.1.   Kateri projekti so predvideni za izvedbo? V preglednici spodaj opišite načrtovane projekte ali vrste projektov (skupine podobnih dejavnosti z istimi kazalniki) in okvirno časovno razporeditev. Projekt lahko prejme podporo na podlagi več kot enega OP, prednostne osi in/ali sklada ter lahko zajema več kot eno kategorijo regije. Po potrebi navedite, ali je dokončanje projekta ali vrste projekta pogoj za začetek drugega projekta ali vrste projekta v okviru SAN, in navedite, za katere projekte ali vrste projektov to velja.

Projekt (ali vrsta projekta)

Jedrnat opis

Posebni cilji SAN, h katerim projekt prispeva

Predvideni datum začetka

Predviden datum zaključka

Navedite („da“ ali „ne“), ali je dokončanje tega projekta (te vrste projekta) pogoj za začetek drugih (vrst) projektov SAN. Če je odgovor pritrdilen, navedite, za katere projekte ali vrste projektov to velja.

Projekt (vrsta projekta) 1 <type=N' input='M'>

<type='S' maxlength='255' input='M'>

<type='N' input='S'>

<type='D' input='M'>

<type='D' input='M'>

<type='S' maxlength='255' input='M'>

Projekt (vrsta projekta) 2

 

 

 

 

 

Projekt (vrsta projekta) 3

 

 

 

 

 

Informacije o načrtovanih projektih ali vrstah projektov:

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

D.1.2.   Kako bodo projekti prispevali k doseganju splošnih in posebnih ciljev SAN? Utemeljite.

<type='S' maxlength='10500' input='M'>

D.1.3.   Kakšni so mejniki in ciljne vrednosti glede učinkov in rezultatov teh projektov?

Za posamezen projekt ali vrsto projekta je možnih več kazalnikov (ena vrstica za posamezni kazalnik). Navedite vse kazalnike, vključno s tistimi, ki se ne bodo uporabljali za finančno upravljanje SAN. Če je to relevantno, jih razčlenite po prednostni osi, skladu in kategoriji regije. Če je bil določen mejnik za kazalnik učinka ali kazalnik rezultatov, ga navedite v preglednici.

Projekt (ali vrsta projekta)

Kazalnik

OP

Prednostna os

Sklad

Kategorija regije

Vrsta

Uporablja se za finančno upravljanje SAN

Izhodiščna vrednost

Mejnik (če obstaja)

Leto mejnika

Ciljna vrednost

Ciljno leto

Merska enota

Vir podatkov

Projekt (vrsta projekta) 1 <type='N' input='S'>

posebni kazalnik za SAN <type='S' maxlength='255' input='M'>

Kazalnik iz OP <type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

<type='S' input='S'>

Učinek ali rezultat

D ali N

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

type='S' input='M'>

<type='S' maxlength='200' input='M'>

Projekt (vrsta projekta) 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt (vrsta projekta) 3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D.2.   Opišite zunanje dejavnike, ki bi lahko negativno vplivali na izvajanje SAN. Po potrebi opišite, kateri ukrepi za ublažitev so bili predvideni.

Zunanji dejavnik

Možni vpliv na SAN

Predvideni ukrep(-i) za blažitev

<type='S' maxlength='255' input='M'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

<type='S' maxlength='500' input='M'>

Po potrebi navedite dodatne informacije:

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

D.3.   Priložite predstavitev logike ukrepanja SAN. S to predstavitvijo bi morale biti pojasnjene vzročne povezave med potrebami oziroma težavami, ki jih je treba rešiti, cilji SAN, predvidenimi rezultati, skupino projektov, ki naj se jim nameni podpora, in njihovimi učinki (neobvezno).

<Predstavitev>

E.   GEOGRAFSKA POKRITOST IN CILJNA(-E) SKUPINA(-E)

E.1.   Geografska pokritost SAN. Če je to ustrezno, utemeljite, zakaj je SAN osredotočen na določeno območje.

<type='S' maxlength='1750' input='M'>

E.2.   Ciljna(-e) skupina(-e) SAN

E.2.1.

Ciljna(-e) skupina(-e) in njena (njihova) opredelitev

E2.2.

Celotna populacija ciljne(-ih) skupine(-) na geografskem območju, ki ga zajema SAN

<type='S' maxlength='1750' input='M'>

<type='S' maxlength='200' input='M'>

E.2.3.   Pripombe glede ciljne(-ih) skupine(-), vključno z obstoječimi težavami, ki jih je treba obravnavati v okviru tega SAN, če niso zajete v C.1.

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

F.   PRIČAKOVANO OBDOBJE IZVAJANJA SAN

Upoštevajte, da se lahko standardne lestvice stroškov na enoto (stroški na enoto) in pavšalni zneski SAN povrnejo le, če so bili ustrezni učinki in rezultati doseženi po datumu odločitve Komisije o odobritvi SAN in pred koncem obdobja izvajanja.

F.1.

Datum začetka izvajanja

(Navedite, ali bo usklajen z datumom odločitve ali se bo izvajanje začelo pozneje)

<type='D' input='M'>

F.2.

Datum zaključka izvajanja projektov

(Datum zaključka projektov)

<type='D' input='M'>

F.3.

Zaključek obdobja izvajanja SAN

(Datum predložitve končnega zahtevka za plačilo in končnega poročila upravičenca organu upravljanja. Če so nekateri rezultati uresničeni z zamudo in zato nekatera plačila ustvarijo pozneje, jih vključite v to obdobje.)

<type='D' input='M'>

G.   ANALIZA PRIČAKOVANIH UČINKOV SAN

G.1.   Glede spodbujanja enakosti spolov

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

G.2.   Glede preprečevanja diskriminacije

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

G.3.   Glede spodbujanja trajnostnega razvoja, če je to primerno

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

H.   IZVEDBENE DOLOČBE SAN

H.1.   Upravičenec SAN.

H.1.1.   Kontaktni podatki

H.1.1.1.

Ime

<type='S' maxlength='200' input='M'>

H.1.1.2.

Naslov

<type='S' maxlength='400' input='M'>

H.1.1.3.

Ime kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

H.1.1.4.

Položaj kontaktne osebe

<type='S' maxlength='200' input='M'>

H.1.1.5.

Telefon

<type='S' maxlength='50' input='M'>

H.1.1.6.

E-pošta

<type='S' maxlength='100' input='M'>

H.1.2.   Utemeljite zmogljivosti upravičenca z naslednjih vidikov:

H.1.2.1   Usposobljenost na področju SAN. Zagotovite pregled strokovnega znanja upravičenca na področju SAN in navedite število zaposlenih, ki imajo izkušnje na tem področju in jih ima upravičenec na voljo ter jih dodeli SAN. Če je to primerno, navedite nekaj informacij o drugih ključnih udeleženih partnerjih in njihovi usposobljenosti.

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

H.1.2.2.   Upravna zmogljivost upravičenca in njegove zmogljivosti za finančno upravljanje. Navedite projekte, financirane s strani EU, in/ali primerljive projekte, ki jih je izvedel upravičenec ter ki dokazujejo njegovo upravno in finančno zmogljivost pri upravljanju projekta. Če teh primerov ni, navedite predvideno podporo za krepitev zmogljivosti (usposabljanje, zaposlovanje itd.). Oglejte si institucionalne ureditve, kot je obstoj enote, ki je sposobna izvesti SAN, in, če je mogoče, vključite predlagano organizacijsko shemo za izvedbo SAN (v prilogi). Če SAN zajema dejavnosti, ki bodo izvedene s postopki javnih naročil, opišite zmogljivosti upravičenca na tem področju. V primeru obstoja finančnih popravkov v višini 10 000 EUR ali višjih v zvezi s podporo iz skladov EU v zadnjih 10 letih, navedite izvedene popravne ukrepe.

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

H.2.   Ureditve za usmerjanje SAN

H.2.1   Usmerjevalni odbor: opišite načrtovano sestavo usmerjevalnega odbora, tudi s pregledom njegovega poslovnika in načina, na katerega bo izvajal svoje naloge, ter ustreznostjo partnerjev, ki bodo sodelovali v odboru. Pojasnite tudi, ali je usmerjevalni odbor sodeloval pri pripravi SAN oziroma so pri tem sodelovali njegovi predvideni člani.

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

H.3.   Ureditve za spremljanje in vrednotenje SAN

H.3.1.   Ureditve za zagotavljanje kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov o stopnji uresničevanja učinkov in rezultatov. Navedite organ(-e), pristojen(-ne) za te ureditve; kako bodo zagotavljali kakovost zbranih podatkov (usmerjanje, usposabljanje itd.), pogostost zbiranja podatkov, kako se bodo podatki preverjali, kje bodo podatki shranjeni itd. Opišite tudi, kako se bo zagotavljalo poročanje o skupnih kazalnikih, opredeljenih v predpisih za posamezne sklade, na ravni prednostne naložbe ali specifičnega cilja, če je to primerno.

<type='S' maxlength='7000' input='M'>

H.3.2.   Vrednotenje načrtovanih dejavnosti in njihova utemeljitev. Navedite le dejavnosti, specifične za SAN. Če specifične dejavnosti niso načrtovane, utemeljite.

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

H.4.   Ureditve, ki zagotavljajo razširjanje informacij in komuniciranje v zvezi s SAN in skladi, ki SAN zagotavljajo podporo

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

I.   FINANČNE UREDITVE SAN

I.1.   Stroški za doseganje mejnikov, učinkov in rezultatov (izpolnite tudi dodatek o kazalnikih)

Naslednje preglednice izpolnite s kazalniki, ki se bodo uporabljali za finančno upravljanje SAN, in jih, če je to relevantno, razčlenite po prednostni osi, skladu in kategoriji regije.

I.1.1.   Kazalniki učinka

Kazalnik

(od D.1.3)

OP

Prednostna os

Sklad

Kategorija regije

Mejnik (če obstaja)

Ciljna vrednost

Stroški na enoto ali pavšalni znesek

(v nacionalni valuti)

Nastali znesek

(v nacionalni valuti)

Dodatni znesek iz metode posodabljanja (če obstaja) (3)

(v nacionalni valuti)

Najvišji znesek = skupni upravičeni izdatki

(v nacionalni valuti)

Najvišji znesek = skupni upravičeni izdatki

(v EUR)

 

 

 

 

 

 

(a)

(b)

(c) = (a) × (b)

(d)

(e) = (c) + (d)

(f) = (e) * menjalni tečaj

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

I.1.2.   Kazalniki rezultatov

Kazalnik

(od D.1.3)

OP

Prednostna os

Sklad

Kategorija regije

Izhodiščna vrednost

Mejnik (če obstaja)

Ciljna vrednost

Stroški na enoto ali pavšalni znesek

(v nacionalni valuti)

Nastali znesek

(v nacionalni valuti)

Dodatni znesek iz metode posodabljanja (če obstaja) (4)

(v nacionalni valuti)

Najvišji znesek = skupni upravičeni izdatki

(v nacionalni valuti)

Najvišji znesek = skupni upravičeni izdatki

(v EUR)

 

 

 

 

 

 

 

(a)

(b)

(c) = (a) × (b)

(d)

(e) = (c) + (d)

(f) = (e) * menjalni tečaj

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='M'>

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

I.1.3.   Finančna prožnost (5): pojasnite, ali je potrebna finančna prožnost in kako bo uporabljena-

<type='S' maxlength='3500' input='M'>

I.2.   Okvirni časovni načrt izvrševanja plačil upravičencu, povezan z mejniki in ciljnimi vrednostmi: navedite pregled pričakovanih plačil za vsak projekt ali vrsto projekta SAN (v EUR) na podlagi informacij iz preglednice D.1.3 in oddelka I.1

 

Leto 1

Leto 2

Leto …

Skupaj:

Projekt (vrsta projekta) 1

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

Projekt (vrsta projekta) 2

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

Projekt (vrsta projekta) 3

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='G'>

Skupaj:

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

I.3.   Finančni načrt glede na operativni program in prednostno os (ter glede na sklad in kategorijo regije, če je to primerno)

 

OP

Prednostna os

Sklad

Kategorija regije

Skupni upravičeni izdatki

(v nacionalni valuti)

Javni izdatki

(v nacionalni valuti)

Skupni upravičeni izdatki

(v EUR)

Javni izdatki

(v EUR)

Projekt (ali vrsta projekta) 1 <type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

<type='N' input='M'>

Projekt (vrsta projekta) 2

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt (vrsta projekta) 3

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 

 

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' input='G'>

Vsota „skupnih upravičenih izdatkov“ je enaka vsoti „skupnih upravičenih izdatkov“ iz preglednic I.1.1 in I.1.2.

Kjer je to ustrezno, razlika med skupnimi upravičenimi izdatki in javnimi izdatki ustreza zasebnemu prispevku k SAN.


(1)  Legenda lastnosti posameznih polj:

 

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek

 

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

 

„maxlength“ = največje možno število znakov, vključno s presledki.

(2)  Vključno z javnim prispevkom, ki ga zagotovi upravičenec ali drugi subjekti, ki sodelujejo v SAN.

(3)  Vrednost, navedena v oddelku A.1.10 Dodatka.

(4)  Vrednost, navedena v oddelku A.1.10 Dodatka.

(5)  Finančna prožnost se lahko uporabi do največ 10 % skupnih dodelitev učinkom ali rezultatom. Kazalnik se lahko povrne do največ 10 % poleg njegovega okvirnega najvišjega zneska. Med kazalniki, ki zajemajo različne stopnje uresničevanja enakega učinka ali rezultata, je lahko popolna prožnost.

Dodatek

opis in utemeljitev standardnih lestvic stroškov na enoto in pavšalnih zneskov, uporabljenih za povrnitev SAN

Ta dodatek je namenjen temu, da se Komisiji olajša delo v zvezi z ocenjevanjem standardnih lestvic stroškov na enoto (stroškov na enoto) in pavšalnih zneskov, ki se uporabljajo za povrnitev učinkov in rezultatov SAN. Zato bi moral zajemati le kazalnike iz preglednic I.1.1 in I.1.2. Izpolniti se mora za vsak posamezni kazalnik posebej. (1)

A.1.   Kazalnik (glej I.1.1 in I.1.2)

A.1.1.

Ime

 

A.1.2.1.

Merska enota kazalnika

 

A.1.2.2.

Merska enota mejnika/ciljne vrednosti (kjer je ustrezno)

 

A.1.3.

Opredelitev

 

A.1.4.

Vir podatkov (vrsta podpornih dokumentov, kdo proizvaja (ustvarja), zbira in beleži podatke, kje so shranjeni, pogostost zbiranja/presečni datumi, potrjevanje …)

 

A.1.5.

Preverjanje podatkov (kdo jih bo preveril, pogostost preverjanja, metoda preverjanja):

preverjanje doseženih enot

preverjanje dosežene ravni kakovosti

 

A.1.6.

Če je to primerno, pojasnite, kako bo zagotovljeno preverjanje upoštevanja postopkov javnih naročil in državne pomoči

 

A.1.7.

Možne neprimerne spodbude ali težave zaradi tega kazalnika, kako bi jih lahko ublažili, raven tveganja

 

A.1.8.

Povračila na podlagi

( ) pavšalnega zneska ( ) standardne lestvice stroškov na enoto

A.1.9.

Znesek (v nacionalni valuti) ene enote ali pavšalnega zneska

 

A.1.10.

Dodatni znesek (v nacionalni valuti) iz metode posodabljanja (če obstaja)

 

A.1.11.

Podrobni opis metode posodabljanja (če obstaja)

 

A.1.12.

Pravna podlaga v zakonodajnem okviru skladov ESI, uporabljena za utemeljitev stroškov na enoto/pavšalnega zneska

 

A.2.   Izračun standardne lestvice stroškov na enoto in pavšalnih zneskov

A.2.1.   Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto projektov, ki jim bo v okviru SAN zagotovljena podpora:

 

A.2.2.   Navedite, kako so se izvedli izračuni za zneske iz točk A.1.9 in A.1.10, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti, ali količin. Če je to primerno, bi bilo treba uporabiti in k temu dodatku priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko Komisija uporabi.

 

A.2.3.   Če je primerno, pojasnite tudi:

kako so bili/bodo upoštevani prihodki,

da so bili v izračunu upoštevani le upravičeni stroški,

raven navzkrižnega financiranja (glede na člen 98(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013).

 


(1)  Dodatek bo v sistem SFC2014 naložen kot ločen dokument.


PRILOGA V

Vzorec letnega in končnega poročila o izvajanju cilja „naložbe za rast in delovna mesta“

DEL A

PODATKI, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI VSAKO LETO („OSNOVNA POROČILA“) (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   OPREDELITEV LETNEGA/KONČNEGA POROČILA O IZVAJANJU

Št. CCI

<type='S' maxlength=15 input='S'>

Naslov

<type='S' maxlength=255 input='G'>

Različica

<type='N' input='G'>

Leto poročanja

<type='N' input='G'>

Datum potrditve poročila s strani odbora za spremljanje

<type='D' input='M'>

2.   PREGLED IZVAJANJA OPERATIVNEGA PROGRAMA (člen 50(2) IN 111(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ključne informacije o izvajanju operativnega programa za zadevno leto, vključno z informacijami o finančnih instrumentih, v zvezi s finančnimi podatki in podatki o kazalnikih.

<type='S' maxlength=7000 input='M'>

3.   IZVAJANJE PREDNOSTNE OSI (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

3.1   Pregled izvajanja  (1)

Identifikator

Prednostna os

Ključne informacije o izvajanju prednostne osi z navedbo ključnih dogodkov, resnih težav in ukrepov, sprejetih za reševanje teh težav

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' maxlength=1750 input='M'>

3.2   Skupni kazalniki in kazalniki za posamezni program (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)  (2)

Podatki o skupnih kazalnikih in kazalnikih za posamezne programe glede na prednostno naložbo se predložijo v preglednicah od 1 do 4.

Preglednica 1

Kazalniki rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad (glede na prednostno os in posamezni cilj); uporablja se tudi za prednostno os tehnične pomoči  (3)

 

LETNA VREDNOST

 

Identifikator

Kazalnik

Merska enota

Kategorija regije

(po potrebi)

Izhodiščna vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost (za leto 2023)

2014

15

16

17

18

19

20

21

22

23

Opažanja (po potrebi)

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N or 'S'' input='G'>

<type='N' input='G'>

<type='N' or 'S' input='G'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='S' maxlength=875 input='M'>

 

 

 

 

 

 

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

m

ž

s

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Preglednica 2A

Skupni kazalniki rezultatov za ESS (glede na prednostno os, prednostno naložbo in kategorijo regije). Podatki o vseh skupnih kazalnikih rezultatov ESS (s ciljnimi vrednostmi in brez njih) se sporočijo razčlenjeni po spolu. Za prednostno os tehnične pomoči se sporočijo samo skupni kazalniki, za katere je bila določena ciljna vrednost  (4)  (5)

Prednostna naložba:


Identifikator

Kazalnik

Kategorija regije

Skupni kazalnik učinka, uporabljen kot osnova za določanje ciljev

Merska enota izhodiščne in ciljne vrednosti

Ciljna vrednost (za leto 2023)

(razčlenitev ciljne vrednosti glede na spol ni obvezna)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost

(izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja

razčlenitev glede na spol ni obvezna

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N or 'S'' input='G'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N'' input='G'>

<type='P' input='G'>

 

Letna vrednost

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

M

Ž

M

Ž

M

Ž

Ž

M

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

Skupaj

M

Ž

S

M

Ž

 

Neaktivni udeleženci, ki so začeli iskati zaposlitev po zaključku sodelovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci, ki so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja po zaključku sodelovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci, ki so pridobili kvalifikacijo po zaključku sodelovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci, vključno s samozaposlenimi, ki imajo zaposlitev po zaključku sodelovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prikrajšani udeleženci, ki so začeli iskati zaposlitev, so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, pridobivajo kvalifikacijo, so zaposleni, vključno s samozaposlenimi, po zaključku sodelovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci, vključno s samozaposlenimi, ki so zaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Udeleženci, starejši od 54 let, vključno s samozaposlenimi, ki imajo zaposlitev šest mesecev po zaključku sodelovanja (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prikrajšani udeleženci, ki so zaposleni, vključno s samozaposlenimi, šest mesecev po zaključku sodelovanja (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Preglednica 2 B

Kazalniki rezultatov za pobudo za zaposlovanje mladih glede na prednostno os ali del prednostne osi (člen 19(3), Prilogi I in II k uredbi o ESS)  (7)

Identifikator

Kazalnik

Ciljna vrednost merske eno-te

Ciljna vrednost (za leto 2023)

(razčlenitev ciljne vrednosti glede na spol ni obvezna)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost

(izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja

razčlenitev glede na spol ni obvezna

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='S' input='G'>

<type='N or 'S'' input='G'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N' or 'S' input='M'>

<type='N'' input='G'>

<type='P'' input='G'>

 

 

 

 

Letna vrednost

 

 

skupaj

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

M

Ž

skupaj

M

Ž

skupaj

M