EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32022R0127

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura

C/2021/9119

UL L 20, 31.1.2022, str. 95–130 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/127/oj

31.1.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 20/95


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/127

z dne 7. decembra 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) in zlasti člena 11(1), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 47(1), člena 52(1), člena 54(4), člena 55(6), člena 64(3), člena 76(2) ter člena 94(5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2116 vsebuje osnovne določbe, med drugim v zvezi z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznostmi plačilnih agencij glede javnih intervencij, finančnim upravljanjem, postopki potrditve obračunov, varščinami in uporabo eura. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira, je treba sprejeti nekatera pravila za dopolnitev določb iz navedene uredbe na zadevnih področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti ustrezne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (2).

(2)

V skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2021/2116 lahko države članice akreditirajo plačilne agencije le, če te izpolnjujejo nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije. Navedena merila morajo zajemati štiri osnovna področja: notranje okolje, kontrolne dejavnosti, obveščanje in sporočanje ter spremljanje. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo dodatna akreditacijska merila, da se upoštevajo morebitne posebnosti plačilne agencije.

(3)

V skladu s členom 8(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116 mora biti pristojni organ na ministrski ravni odgovoren za izdajo, pregled in odvzem akreditacije usklajevalnega organa iz člena 10 navedene uredbe. Države članice bi morale akreditirati usklajevalne organe le, če ti izpolnjujejo nekatera minimalna merila, ki so določena na ravni Unije in ki jih določi pristojni organ. Navedena merila bi morala zajemati posebne naloge usklajevalnega organa glede obdelave informacij finančne narave iz člena 10(1), točka (a), in (2) Uredbe (EU) 2021/2116.

(4)

Javni intervencijski ukrepi se lahko financirajo samo, če zadevne odhodke ustvarijo plačilne agencije, ki jih države članice imenujejo za odgovorne za nekatere obveznosti v zvezi z javno intervencijo. Vendar se lahko pooblastila za izvajanje nalog, zlasti v zvezi z upravljanjem ali nadzorom intervencijskih ukrepov, razen izplačila pomoči, prenesejo v skladu s členom 9(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116. Prav tako bi morala obstajati možnost, da te naloge izvaja več plačilnih agencij. Poleg tega bi bilo treba določiti, da se lahko upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupa tretjim osebam, ki so lahko javni ali zasebni organi, za katere je odgovorna plačilna agencija. Zato je treba natančno opredeliti obseg odgovornosti plačilnih agencij v zvezi s tem, natančno opredeliti njihove obveznosti in določiti, pod katerimi pogoji in v skladu s katerimi pravili se lahko upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupa tretjim osebam, ki so lahko javni ali zasebni organi. V tem primeru bi bilo treba določiti, da morajo zadevni organi delovati v skladu s pogodbo na podlagi splošnih obveznosti in načel, ki bi morala biti določena.

(5)

Kmetijska zakonodaja Unije za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in intervencije, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter ki se urejajo v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), vključuje obdobja za plačilo pomoči upravičencem, ki jih morajo države članice upoštevati. Plačila, ki se izvršijo zunaj teh obdobij, je treba šteti za neupravičena do financiranja Unije. Vendar je analiza pokazala, da države članice v več primerih pozno izplačujejo pomoči zaradi dodatnih preverjanj, ki jih opravijo v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori. Zato bi bilo treba v skladu z načelom sorazmernosti določiti fiksni prag v zvezi z odhodki, do katerega se za te primere plačilo ne bi zmanjšalo. Poleg tega bi bilo treba določiti, da lahko Komisija ob prekoračitvi tega praga zmanjša plačila Unije sorazmerno z dolžino zamude pri plačilu in tako zagotovi, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zabeležene zamude pri plačilu.

(6)

Plačil pomoči pred najzgodnejšim možnim rokom za plačilo, kot je določen v pravu Unije, ni mogoče upravičiti z enakimi razlogi kot plačila po najpoznejšem možnem roku za plačilo. Zato za navedena zgodnja plačila ne bi smelo biti predvideno sorazmerno zmanjšanje. Vendar bi bilo treba zagotoviti izjemo za primere, ko kmetijska zakonodaja Unije določa izplačilo predplačila do določenega najvišjega zneska.

(7)

Komisija mora izvršiti plačila državam članicam na podlagi izjav o odhodkih, ki jih države članice pošljejo v skladu s členoma 21 in 32 Uredbe (EU) 2021/2116. Vendar bi morala Komisija upoštevati prihodke, ki jih plačilne agencije prejmejo v imenu proračuna Unije. Zato bi bilo treba določiti pogoje, pod katerimi je treba opraviti določene izravnave med odhodki in prihodki, izvršenimi v okviru EKJS in EKSRP.

(8)

V skladu s členom 16(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se lahko v primeru, da proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta, plačila izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Za pravično razdelitev razpoložljivih odobritev med države članice bi bilo treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS in vmesna plačila v okviru EKSRP dodelijo kot delež glede na izjave o odhodkih, ki jih je predložila posamezna država članica, in da se znesek, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporedi na naslednja mesečna ali vmesna plačila.

(9)

Določiti bi bilo treba, da lahko Komisija po predhodnem obvestilu zadevnim državam članicam odloži nadomestilo za odhodek in namenski prejemek za naslednja mesečna plačila, če se zahtevane informacije predložijo prepozno ali vsebujejo neskladja, ki jih je treba dodatno razjasniti z državo članico.

(10)

Da države članice, ki niso sprejele eura, ne bi uporabljale različnih menjalnih tečajev pri knjiženju prejetih prihodkov ali izplačane pomoči upravičencem v valuti, ki ni euro, na računih plačilnih agencij na eni strani in v izjavi o odhodkih, ki jo pripravi plačilna agencija ali akreditirani usklajevalni organ, na drugi strani, je treba določiti dodatne zahteve.

(11)

V primerih, ko menjalni tečaj za operativni dogodek ni določen v pravu Unije, je treba določiti zahteve glede menjalnega tečaja, ki ga morajo države članice, ki niso sprejele eura, uporabiti v svojih izjavah o odhodkih ter za finančno potrditev in potrditev smotrnosti za namenske prejemke, ki nastanejo zaradi finančnih posledic neizterjave.

(12)

V okviru potrditve smotrnosti je primerno določiti pravila o merilih za utemeljitve, ki jih mora zagotoviti zadevna država članica, ter metodologijo in merila za uporabo zmanjšanj.

(13)

Da bi Komisija lahko preverila, ali države članice izpolnjujejo svojo obveznost zaščite finančnih interesov Unije, in da bi se zagotovila učinkovita uporaba postopka potrditve skladnosti iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116, bi bilo treba sprejeti določbe v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov. Opredeliti bi bilo treba različne vrste popravkov iz navedenega člena 55 in določiti načela o tem, kako se bodo pri določitvi zneska popravka upoštevale okoliščine posameznega primera. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila o tem, kako se bodo zneski, ki jih države članice izterjajo od upravičencev, knjižili v dobro skladov EKJS in EKSRP.

(14)

V zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti za posebno plačilo za bombaž iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in podporo za predčasno upokojitev iz člena 155(2) navedene uredbe je treba primere neskladnosti oceniti v skladu s postopkom potrditve skladnosti, s katerim bi se ocenila skladnost glede zakonitosti in pravilnosti na ravni upravičencev.

(15)

V skladu z novim modelom izvajanja se bo ocenila skladnost sistemov držav članic s pravili Unije, v primeru resnih pomanjkljivosti v sistemih upravljanja pa bo Komisija predlagala izključitev nekaterih odhodkov iz financiranja Unije v okviru postopka potrditve skladnosti. Ocenjevanje ne bi smelo zajeti posameznih upravičencev v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP in nacionalnih predpisih. Ker se ocenjevanje izvaja na ravni sistemov, bi moral predlog za izključitev iz financiranja Unije temeljiti na pavšalnih popravkih. Kadar to dopuščajo posebne okoliščine, pa bi lahko države članice predložile podrobni izračun ali ekstrapolirani izračun tveganja za EKJS ali EKSRP, ki bi ga v postopku potrditve skladnosti ocenila Komisija.

(16)

S številnimi določbami v kmetijskih uredbah Unije se zahteva varščina, da se zagotovi plačilo dolgovanega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Da bi se preprečili neenaki konkurenčni pogoji, bi bilo zato treba določiti pogoje, ki veljajo za navedeno zahtevo.

(17)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 907/2014. Vendar bi se morali člen 5a, člen 7(3) in (4), člen 11(1), drugi pododstavek, in (2) ter člen 13 navedene uredbe še naprej uporabljati za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter operativnih programov, odobrenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), člen 13 navedene uredbe pa bi se moral še naprej uporabljati za tekoče izterjave, začete v skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(18)

Zaradi pravilnega izvajanja Uredbe (EU) 2021/2116] je primerno določiti, da bi bilo treba plačilno agencijo, akreditirano v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, kadar prevzame odgovornost za odhodke, za katere prej ni bila odgovorna, akreditirati za nove odgovornosti do 1. januarja 2023.

(19)

Nazadnje, Komisija glede na točko 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje meni, da obstaja vsebinska povezava med pooblastili iz Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi s pravili o akreditaciji plačilnih agencij, finančnim upravljanjem, potrditvijo in varščinami, prav tako med njimi obstaja povezava v vsakodnevnem upravljanju odhodkov SKP. Zato je primerno, da se ta pravila določijo v istem delegiranem aktu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Plačilne agencije in drugi organi

Člen 1

Pogoji za akreditacijo plačilnih agencij

1.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo tiste oddelke ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka ter ustrezajo merilom iz odstavkov 2 in 3. Plačilne agencije, ki so dogovorne za upravljanje in kontrolo odhodkov, kot je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) 2021/2116, glede svojega izvrševanja plačil ter sporočanja in hranjenja informacij zagotovijo zadostna jamstva, da:

(a)

v zvezi z vrstami intervencije iz Uredbe (EU) 2021/2115 odhodki ustrezajo sporočenemu ustreznemu učinku in so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja;

(b)

so plačila zakonita in pravilna glede na ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013 (8), (EU) št. 229/2013 (9), (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(c)

se izvršena plačila točno in izčrpno knjižijo;

(d)

se izvajajo pregledi, določeni z zakonodajo Unije;

(e)

se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in obliki, določenih s pravili Unije;

(f)

so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo popolnost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki v smislu pravil Unije.

2.   Za akreditacijo ima plačilna agencija upravno organizacijo in sistem notranje kontrole, ki ustrezata merilom iz Priloge I glede:

(a)

notranjega okolja;

(b)

kontrolnih dejavnosti;

(c)

obveščanja in sporočanja ter

(d)

spremljanja.

3.   Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti plačilne agencije.

Člen 2

Pogoji za akreditacijo usklajevalnih organov

1.   Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, zadevna država članica v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2021/2116 kot usklajevalne organe akreditira oddelke ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 ter ustrezajo merilom iz odstavkov 3 in 4. Zadevna država članica z uradnim aktom na ministrski ravni odloči o akreditaciji usklajevalnih organov, potem ko se prepriča, da upravne ureditve zadevnega organa zagotavljajo, da je sposoben izpolnjevati naloge iz navedenega člena.

2.   Za akreditacijo mora usklajevalni organ zagotoviti, da:

(a)

izjave, ki jih prejme Komisija, temeljijo na informacijah, pridobljenih iz ustrezno potrjenih virov;

(b)

je letno poročilo o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115 zajeto s področjem uporabe mnenja iz člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116 ter da se pošlje skupaj z izjavo o upravljanju, ki se nanaša na pripravo celotnega poročila;

(c)

so izjave Komisiji ustrezno potrjene, preden se pošljejo;

(d)

obstaja ustrezna revizijska sled za podporo informacijam, poslanim Komisiji;

(e)

je evidenca vseh prejetih in poslanih informacij varno shranjena v računalniški obliki.

3.   Za akreditacijo ima usklajevalni organ upravno organizacijo in sistem notranje kontrole v zvezi s pripravo letnega poročila o smotrnosti, ki je skladno z zahtevami pristojnega organa v zvezi z zadevnimi postopki ter zlasti z merili za obveščanje in sporočanje iz Priloge II.

4.   Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti usklajevalnega organa.

Člen 3

Obveznosti plačilnih agencij glede javne intervencije

1.   Plačilne agencije iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2021/2116 upravljajo in nadzorujejo operacije, povezane z intervencijskimi ukrepi v zvezi z javnim skladiščenjem, za katere so odgovorne, pod pogoji iz Priloge III k tej uredbi in po potrebi iz področne kmetijske zakonodaje, zlasti na podlagi najmanjših stopenj pregledov, določenih v navedeni prilogi.

Plačilne agencije lahko svoje pristojnosti v zvezi z javnimi intervencijskimi ukrepi prenesejo na intervencijske agencije, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev iz Priloge I, točka 1.D, k tej uredbi ali delujejo prek drugih plačilnih agencij.

2.   Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost v zvezi z javnim skladiščenjem:

(a)

upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov (skladiščniki);

(b)

pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v področni kmetijski zakonodaji.

Če plačilne agencije zaupajo upravljanje skladiščnikom iz prvega pododstavka, točka (a), se to upravljanje izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge IV.

3.   Obveznosti plačilnih agencij na področju javnega skladiščenja so zlasti:

(a)

voditi evidenco zalog in obračune za vsak proizvod, za katerega se izvaja intervencijski ukrep, ki vključuje javno skladiščenje, na podlagi operacij, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: obračunsko leto);

(b)

voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo o javnem skladiščenju. Ta seznam vsebuje podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov in silosov, njihove načrte in sheme;

(c)

dati Komisiji na razpolago standardne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, pravila za prevzem proizvodov, njihovo skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov ter pravila, ki se uporabljajo glede odgovornosti skladiščnikov;

(d)

centralizirano voditi računalniško evidenco vseh zalog, ki zajema vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina;

(e)

izvajati vse operacije v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, brez poseganja v odgovornost kupcev, drugih plačilnih agencij, vključenih v operacijo, ter drugih oseb, pooblaščenih v ta namen;

(f)

vse leto v nerednih intervalih in brez predhodnega opozorila izvajati preglede na krajih skladiščenja intervencijskih proizvodov. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v ustrezno utemeljenih primerih;

(g)

opraviti letni popis v skladu s členom 4.

Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za enega ali več proizvodov izvaja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni obračuni iz prvega pododstavka, točki (a) in (d), konsolidirajo na ravni države članice, preden se ustrezne informacije sporočijo Komisiji.

4.   Plačilne agencije zagotovijo:

(a)

da se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi Unije, ustrezno hranijo, kar zagotovijo s pregledi kakovosti skladiščenih proizvodov najmanj enkrat letno;

(b)

celovitost intervencijskih zalog.

5.   Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:

(a)

primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja poslabša kakovost proizvoda;

(b)

količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč.

V primerih iz prvega pododstavka Komisija sprejme ustrezno odločitev:

(a)

za situacije iz prvega pododstavka, točka (a), v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

za situacije iz prvega pododstavka, točka (b), v skladu s postopkom pregleda iz člena 102(3) Uredbe (EU) 2021/2116;

6.   Plačilne agencije nosijo finančne posledice slabega hranjenja proizvodov, ki jih zajemajo intervencijski ukrepi Unije, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi neprimernih metod skladiščenja. Plačilne agencije so v primeru neupoštevanja svojih dolžnosti ali obveznosti finančno odgovorne brez vpliva na morebitne ukrepe zoper skladiščnika.

7.   Plačilne agencije zagotovijo uslužbencem Komisije in osebam, ki jih je ta pooblastila, po elektronski poti ali na sedežu plačilne agencije stalen dostop do računov javnega skladiščenja ter vseh dokumentov, pogodb in datotek, pripravljenih ali prejetih v okviru intervencije.

Člen 4

Popis

1.   Plačilne agencije vsako obračunsko leto pripravijo popis za vsak proizvod, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije.

Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki so posledica razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 47(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Za namene odstavka 1 so manjkajoče količine, ki so posledica običajnih operacij skladiščenja, enake razliki med teoretičnimi zalogami iz računovodskega popisa na eni strani in dejansko zalogo, ugotovljeno na podlagi popisa iz odstavka 1, ali računovodsko zalogo, ki ostane po izčrpanju dejanske zaloge skladišča, na drugi strani, zanje pa veljajo meje dovoljenega odstopanja iz Priloge V.

POGLAVJE II

Finančno upravljanje

Člen 5

Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo

1.   Plačila upravičencu, izvedena po najpoznejšem možnem roku za plačilo, se lahko štejejo za upravičena v okoliščinah in pod pogoji iz odstavkov 2 do 6.

2.   Kadar so odhodki Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu s členom 5(2) ali odhodki Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s členom 6 za intervencije iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki so bili izvršeni po roku, določenem v pravu Unije, enaki pragu 5 % ali manj odhodkov, ki so bili izvršeni pred roki za EKJS in EKSRP, se mesečna ali vmesna plačila ne zmanjšajo.

Kadar so odhodki EKJS ali EKSRP, ki so bili izvršeni po rokih, določenih v pravu Unije, nad pragom 5 % za EKJS oziroma EKSRP, se vsi nadaljnji odhodki, ki so bili izvršeni po poteku rokov, zmanjšajo v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

za odhodke EKJS:

(i)

odhodki, izvršeni v prvem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 10 %;

(ii)

odhodki, izvršeni v drugem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;

(iii)

odhodki, izvršeni v tretjem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 45 %;

(iv)

odhodki, izvršeni v četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 70 %;

(v)

odhodki, izvršeni po četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %;

(b)

za odhodke EKSRP:

(i)

odhodki, izvršeni med 1. julijem in 15. oktobrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;

(ii)

odhodki, izvršeni med 16. oktobrom in 31. decembrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 60 %;

(iii)

odhodki, izvršeni po 31. decembru leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 veljajo naslednji pogoji:

(a)

kadar za odhodke v zvezi z intervencijami v obliki neposrednih plačil ali odhodke EKSRP prag iz odstavka 2, prvi pododstavek, ni bil v celoti izkoriščen za plačila, izvršena za koledarsko leto N najpozneje 15. oktobra leta N + 1 za EKJS in najpozneje 31. decembra leta N + 1 za EKSRP, preostanek praga pa presega 2 %, se navedeni preostanek zmanjša za 2 %;

(b)

med proračunskim letom N + 1 so plačila za intervencije v obliki neposrednih plačil, razen plačil iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013, za koledarska leta N – 1 ali prej, izvedena po roku, upravičena do financiranja iz EKJS le, če skupni znesek intervencij v obliki neposrednih plačil, izvedenih v proračunskem letu N + 1, po potrebi popravljen na zneske pred prilagoditvijo iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2116, ne presega zgornje meje iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 za koledarsko leto N v skladu s členom 87(1) navedene uredbe;

(c)

odhodki, ki presegajo omejitve iz točke (a) ali (b), se zmanjšajo za 100 %.

Zneski povračil iz člena 17(3), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 se ne upoštevajo pri preverjanju, ali so pogoji iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka izpolnjeni.

4.   Če se za nekatere intervencije in ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev, Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico, kot so tiste iz odstavkov 2 in 3, in/ali manjši delež zmanjšanja ali pa plačila sploh ne zmanjša.

Vendar pa se prvi pododstavek ne uporablja za odhodke, ki presegajo zgornjo mejo iz odstavka 3, prvi pododstavek, točka (b).

5.   Preverjanje upoštevanja plačilnega roka se opravi enkrat v vsakem proračunskem letu za odhodke, nastale do 15. oktobra.

Morebitne prekoračitve plačilnega roka se upoštevajo najpozneje pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v poznejšo odločitev o letni potrditvi smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in postopek potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe.

Člen 6

Neupoštevanje najzgodnejšega roka za plačilo

Kar zadeva odhodke EKJS, če je državam članicam dovoljeno, da izplačajo predplačila do določenega najvišjega zneska pred najzgodnejšim rokom za plačilo, določenim v pravu Unije, se ti odhodki štejejo za odhodke, ki so upravičeni do financiranja Unije. Plačani odhodki, ki presegajo navedeni največji znesek, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ko se za nekatere intervencije ali ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljene razloge. V takšnih primerih so plačani odhodki, ki presegajo največji znesek, upravičeni do financiranja Unije, pri čemer se zmanjšajo za 10 %.

Ustrezno zmanjšanje se upošteva najpozneje pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 7

Nadomestilo s strani plačilnih agencij

1.   Komisija v sklepu o mesečnih plačilih, ki ga sprejme v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116, določi preostali znesek odhodkov, ki jih je posamezna država članica prijavila v svojih mesečnih izjavah, zmanjšan za znesek namenskih prejemkov, ki ga je navedena država članica vključila v svojo izjavo o odhodkih. Takšna izravnava se šteje za prejem ustreznih prejemkov.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi namenskih prejemkov se dajo na voljo po razporeditvi teh prejemkov v proračunske vrstice.

2.   Če so bili zneski iz člena 45(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116 zaradi nepravilnosti ali malomarnosti zadržani pred plačilom zadevne pomoči, se odštejejo od ustreznega odhodka.

3.   Zneski prispevkov EKSRP, ki se v vsakem referenčnem obdobju izterjajo od upravičencev v okviru strateškega načrta SKP države članice, se v izjavi o odhodkih za navedeno obdobje odštejejo od zneska, ki ga plača EKSRP.

4.   Večji ali manjši zneski, ki ponekod izhajajo iz letne potrditve obračunov, se lahko ponovno uporabijo v okviru EKSRP in se prištejejo ali odštejejo od zneska prispevka EKSRP, ko se pripravi prva izjava po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

5.   Financiranje s strani EKJS je enako odhodkom, izračunanim na podlagi informacij, ki so jih sporočile plačilne agencije, pri čemer so bili odšteti vsi prihodki iz intervencijskih ukrepov, potrjeni prek računalniškega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in vključeni v izjavo o odhodkih plačilne agencije.

Člen 8

Pozno sprejetje proračuna Unije

1.   Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta, se mesečna plačila iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/2116 in vmesna plačila iz člena 32 navedene uredbe izvršijo sorazmerno glede na odobrena sredstva za vsako poglavje v deležu glede na izjave o odhodkih, ki jih predložijo države članice, za EKJS oziroma EKSRP, in v mejah iz člena 16 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih plačilih.

2.   Če v zvezi z EKSRP proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta za proračunske obveznosti iz člena 29 Uredbe (EU) 2021/2116, prvi letni obroki po sprejetju strateških načrtov SKP držav članic sledijo vrstnemu redu sprejetja teh načrtov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu strateških načrtov SKP držav članic, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za strateške načrte SKP držav članic, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te načrte se dodeli šele, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.

Člen 9

Odlog mesečnih plačil

Mesečna plačila iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/2116 državam članicam se lahko odložijo, kadar informacije iz člena 90(1), točka (c)(i) in (ii), navedene uredbe prispejo prepozno ali vsebujejo neskladja, ki zahtevajo dodatno preverjanje. Komisija zadevne države članice pravočasno obvesti o svoji nameri za odlog plačil.

Člen 10

Začasna ustavitev plačil v zvezi z letno potrditvijo

1.   Kadar Komisija začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 v skladu s členom 40(1), prvi pododstavek, navedene uredbe, se uporabljajo naslednje stopnje začasne ustavitve plačil:

(a)

1 % skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116, če država članica dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) navedene uredbe ne predloži do 1. marca;

(b)

1,5 % skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116, če država članica dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) navedene uredbe ne predloži do 1. aprila.

2.   Začasna ustavitev preneha veljati po predložitvi vseh zadevnih dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 11

Začasna ustavitev plačil v zvezi s potrditvijo smotrnosti

1.   Kadar Komisija začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 ali vmesna plačila iz člena 32 navedene uredbe v skladu s členom 40(2) navedene uredbe po potrditvi smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, stopnja začasne ustavitve ustreza razliki med uporabljeno stopnjo zmanjšanja v skladu s členom 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in 50 odstotnimi točkami, pomnoženo z 2. Stopnja začasne ustavitve, ki se uporabi, ne sme biti nižja od 10 %.

2.   Začasne ustavitve iz odstavka 1 ne posegajo v člena 53 in 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 12

Menjalni tečaj, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih

1.   V skladu s členom 94(4) Uredbe (EU) 2021/2116, kar zadeva EKJS, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju prihodkov, v skladu s poglavjem V te uredbe in področno kmetijsko zakonodajo.

2.   Kar zadeva EKSRP, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih za vsako plačilo ali izterjavo uporabijo predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, v katerem so bile operacije evidentirane v obračunih plačilne agencije.

3.   Kar zadeva sklepe o potrditvi obračunov iz členov 53 in 54 Uredbe (EU) 2021/2116 ter postopek potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe, se uporabi prvi menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila po datumu sprejetja izvedbenih aktov o potrditvi.

4.   Z izjemo primerov iz odstavkov 1, 2 in 3 ter za operacije, za katere v pravu Unije ni bil določen operativni dogodek, se za države članice, ki niso sprejele eura, uporabi predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.

POGLAVJE III

Potrditve obračunov in drugi pregledi

Člen 13

Merila in metodologija za uporabo zmanjšanj v okviru potrditve smotrnosti

1.   Za namen sprejetja sklepa v skladu s členom 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z zneski, za katere se zmanjša financiranje Unije, Komisija oceni letne odhodke, ki jih je država članica prijavila za intervencijo, glede na ustrezni učinek, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116, predloženem v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), in členom 10(1), točka (b), navedene uredbe ter členom 134 Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Če prijavljeni odhodki nimajo ustreznega učinka za zadevno proračunsko leto in če država članica predhodno ni pojasnila tovrstnih odstopanj v zvezi z učinki in realiziranimi zneski na enoto v skladu s členom 134(5) do (9) Uredbe (EU) 2021/2115 v letnem poročilu o smotrnosti ali če utemeljitve odstopanj niso zadostne, država članica predloži nadaljnje utemeljitve v rokih, ki jih določi Komisija. Utemeljitve zajemajo prijavljene odhodke, ki nimajo ustreznega učinka v zadevnem proračunskem letu.

3.   Utemeljitve, ki jih predložijo države članice, vsebujejo ustrezne informacije, s katerimi se pojasni odstopanje na ravni zneska na enoto in zadevnega obdobja. Vsebujejo količinske informacije in po potrebi tudi kvalitativna pojasnila.

Država članica predloži tudi pojasnila v zvezi z obsegom in učinkom popravnih ukrepov, ki so se že izvedli za odpravo odstopanja in za preprečitev njegove ponovitve.

Kadar država članica ne more utemeljiti odstopanj v skladu z odstavkom 2, lahko predloži utemeljitve za del odstopanj.

4.   Kadar država članica ne predloži ustrezno utemeljenih razlogov za odstopanja ali kadar so ti po mnenju Komisije nezadostni v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali zajemajo le del odstopanj, Komisija zmanjša ustrezne zneske iz financiranja Unije. Komisija o svojem mnenju uradno obvesti državo članico v ločenem obvestilu.

5.   Zmanjšanja iz tega člena se uporabijo brez poseganja v poznejši sklep o potrditvi skladnosti, kot je določeno v členu 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 14

Merila in metodologija za uporabo popravkov v okviru postopka potrditve skladnosti za odhodke, ki niso zajeti s področjem uporabe Uredbe (EU) 2021/2115, ali za posebno plačilo za bombaž in podporo za predčasno upokojitev

1.   Za namen sprejetja sklepa o zneskih, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija razlikuje med zneski ali deli zneskov, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neprimerno porabljeni, in zneski, ki so bili določeni z uporabo ekstrapolacijskih ali pavšalnih popravkov.

Za določitev zneskov, ki se lahko izključijo iz financiranja Unije, potem ko se ugotovi, da odhodek, ki ni zajet s področjem uporabe Uredbe (EU) 2021/2115, za posebno plačilo za bombaž ali podporo za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) navedene uredbe ni nastal v skladu z zakonodajo Unije, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih države članice dajo na voljo med postopkom potrditve skladnosti, izvedenim v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Komisija kot podlago za izključitev uporabi identifikacijo zneskov, ki so bili neustrezno porabljeni, zgolj če je te zneske mogoče določiti s sorazmernim prizadevanjem. Kadar Komisija neustrezno porabljenih zneskov ne more določiti s sorazmernim prizadevanjem, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preučitve vseh posameznih potencialno neskladnih primerov. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki so nastali v nasprotju z veljavno zakonodajo in bremenijo proračun Unije. Predloženi podatki vključujejo vse posamezne zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti.

3.   Kadar neustrezno porabljenih zneskov ni mogoče določiti v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija določi zneske, ki se izključijo, z uporabo ekstrapoliranih popravkov. Da bi Komisija lahko določila zadevne zneske, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo izračun zneska za izključitev iz financiranja Unije s statistično ekstrapolacijo rezultatov pregledov, opravljenih na reprezentativnem vzorcu teh primerov. Vzorec se vzame iz populacije, za katero je razumno pričakovati, da se bodo pojavile neskladnosti.

4.   Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, lahko Komisija:

(a)

oceni metode, uporabljene za identifikacijo ali ekstrapolacijo, ki jih jasno opišejo države članice;

(b)

preveri reprezentativnost vzorca iz odstavka 3;

(c)

preveri vsebino in rezultate predložene identifikacije ali ekstrapolacije;

(d)

pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze glede osnovnih podatkov.

5.   Pri uporabi ekstrapoliranih popravkov, kot je predvideno v odstavku 3, lahko države članice uporabijo kontrolne statistike plačilnih agencij, kot jih potrdi certifikacijski organ, ali oceno stopnje napake, ki jo ta organ opravi v okviru revizije iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, če:

(a)

je Komisija zadovoljna z delom, ki so ga opravili certifikacijski organi, tako glede revizijske strategije kot z vsebino, obsegom in kakovostjo dejansko opravljenega revizijskega dela;

(b)

je področje dela certifikacijskih organov skladno s področjem zadevne poizvedbe glede potrditve skladnosti, zlasti v zvezi z ukrepi ali shemami;

(c)

se je v ocenah upošteval znesek kazni, ki bi jih bilo treba uporabiti.

6.   Kadar pogoji za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kot so določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni oziroma je narava takšnih primerov takšna, da zneskov, ki se izključijo, ni mogoče določiti na podlagi navedenih odstavkov, Komisija uporabi ustrezne pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter svojo oceno tveganja finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene neskladnosti. V ta namen se razlikuje med pomanjkljivostmi pri ključnih in pomožnih kontrolah, kot sledi:

(a)

ključne kontrole so upravni pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti pomoči ter zadevno uporabo zmanjšanj in kazni;

(b)

pomožne kontrole so vsi drugi upravni postopki, ki so potrebni za pravilno obdelavo zahtevkov.

Če se med istim postopkom potrditve skladnosti ugotovijo različne neskladnosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabi samo najvišji pavšalni popravek.

7.   Komisija pri določanju stopnje pavšalnih popravkov posebej upošteva eno ali več naslednjih okoliščin, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

(a)

ena ali več ključnih kontrol se ne uporablja ali se uporablja tako slabo ali neredno, da se šteje za neučinkovito pri ugotavljanju upravičenosti zahtevka ali pri preprečevanju nepravilnosti;

(b)

ugotovijo se tri ali več pomanjkljivosti pri istem kontrolnem sistemu;

(c)

država članica ne uporablja kontrolnega sistema oziroma ga uporablja zelo pomanjkljivo, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnostih in malomarnostih pri odpravljanju nepravilnih in goljufivih praks;

(d)

podobne pomanjkljivosti v istem sektorju se v državi članici odkrijejo v preiskavi, ki sledi preiskavi, v kateri so bile najprej odkrite in sporočene državi članici, vendar ob upoštevanju popravnih ali izravnalnih ukrepov, ki jih je država članica že sprejela.

8.   Kadar država članica predloži nekatere objektivne elemente, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 2 in 3 tega člena, vendar kažejo, da je največja izguba za sklada EKJS in EKSRP omejena na vsoto, ki je nižja od vsote, dobljene z uporabo predlagane pavšalne stopnje, Komisija uporabi nižjo pavšalno stopnjo za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

9.   Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov EKJS in EKSRP pred zadevnim rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 15

Merila in metodologija za uporabo popravkov v okviru postopka potrditve skladnosti za odhodke, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2021/2115

1.   Za namen sprejetja sklepa o zneskih, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih države članice dajo na voljo med postopkom potrditve skladnosti v skladu s členom 55(3) navedene uredbe. Znesek za izključitev iz financiranja Unije čim bolj ustreza dejanski finančni izgubi ali tveganju za proračun Unije.

2.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s pravom Unije, lahko določi zneske za izključitev tako, da uporabi pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter lastno oceno tveganja za finančno škodo, povzročeno Uniji.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene resne pomanjkljivosti. Za to se upoštevajo elementi sistemov upravljanja, na katere resne pomanjkljivosti vplivajo.

Če se med istim postopkom potrditve skladnosti ugotovijo različne resne pomanjkljivosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabi samo najvišji pavšalni popravek.

3.   Komisija pri določanju stopnje pavšalnih popravkov posebej upošteva eno ali več naslednjih okoliščin, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

(a)

resne pomanjkljivosti pri enem ali več elementov sistemov upravljanja;

(b)

država članica ne uporablja določenega elementa sistema upravljanja, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnostih in malomarnosti pri odpravljanju nepravilnih ali goljufivih praks;

(c)

podobne pomanjkljivosti v istem sektorju se v državi članici odkrijejo v preiskavi, ki sledi preiskavi, v kateri so bile najprej odkrite in sporočene državi članici, vendar ob upoštevanju popravnih ali izravnalnih ukrepov, ki jih je država članica že sprejela.

4.   Kadar država članica dokaže, da je največja izguba za sklada EKJS in EKSRP omejena na znesek, ki je manjši od zneska, ki bi izhajal iz uporabe predlagane pavšalne stopnje, lahko Komisija uporabi nižjo pavšalno stopnjo ali oceno sistemov upravljanja, ki jo je certifikacijski organ opravil v okviru revizije iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, da določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije med postopkom potrditve skladnosti iz člena 55 navedene Uredbe.

5.   Kadar je primerno, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preučitve vseh posameznih potencialno pomanjkljivih primerov. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki so nastali v nasprotju s pravom Unije in bremenijo proračun Unije. Predloženi podatki vključujejo vse zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti s pravom Unije. Druga možnost je, da države članice predložijo oceno tveganja, ki temelji na statistično veljavnem in reprezentativnem vzorcu populacije, na katero vpliva pomanjkljivost, če države članice s sorazmernim prizadevanjem ne morejo izračunati neustrezno porabljenih zneskov. Certifikacijski organ potrdi oceno pomanjkljivosti države članice.

6.   Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavku 5, Komisija oceni metodo, vsebino in rezultate predloženega preverjanja ali ekstrapolacije. Kadar je Komisija zadovoljna z metodo, vsebino in rezultati predloženega preverjanja ali ekstrapolacije, uporabi rezultate, ki so jih države članice predložile v skladu z odstavkom 5, da določi zneske„ ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov EKJS in EKSRP pred zadevnim rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

POGLAVJE IV

Varščine

Oddelek 1

Področje uporabe in uporaba pojmov

Člen 16

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, kadar je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja pojem „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za varščine, položene za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Člen 17

Opredelitev pojmov, uporabljenih v tem poglavju

V tem poglavju:

(a)

„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali organ, ki v skladu z zadevno uredbo odloča o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči;

(b)

„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kot ene obveznosti;

(c)

„ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

Oddelek 2

Zahteva po varščini

Člen 18

Odgovorna oseba

Varščino daje oseba ali se da v imenu osebe, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.

Člen 19

Odstopanje od zahteve za varščino

1.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je oseba, ki je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti:

(a)

javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)

zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

2.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 EUR. V tem primeru se zadevna oseba pisno zaveže, da bo plačala znesek, enak varščini, ki se ne zahteva, če ustrezna obveznost ni izpolnjena.

Pri uporabi prvega pododstavka se vrednost varščine izračuna z vključitvijo vseh zadevnih obveznosti, povezanih z isto operacijo.

Člen 20

Pogoji, ki veljajo za varščino

1.   Pristojni organ lahko zavrne sprejem varščine ali zahteva njeno nadomestitev, če meni, da je neustrezna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne zagotavlja kritja za dovolj dolgo obdobje.

2.   Gotovinsko nakazilo se prizna kot zagotovitev varščine šele, kadar se pristojni organ prepriča, da lahko razpolaga z zadevnim zneskom.

3.   Ček v znesku, katerega izplačilo jamči finančna institucija, ki jo v ta namen priznava država članica zadevnega pristojnega organa, se šteje za gotovinski polog. Pristojni organ lahko takšen ček unovči šele tik pred potekom njegove veljavnosti.

Ček, razen tistega iz prvega pododstavka, predstavlja varščino šele, kadar je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zadevnim zneskom.

4.   Vse stroške, ki jih zaračuna finančna institucija, nosi oseba, ki daje varščino.

5.   Osebi, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se ne plačajo obresti.

Člen 21

Uporaba eura

1.   Varščina je izražena v eurih.

2.   Kadar varščino sprejme država članica, ki ni sprejela eura, se znesek varščine v eurih pretvori v nacionalno valuto te države v skladu s poglavjem V. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se zadrži ob nepravilnostih ali kršitvah, sta določena v eurih.

Člen 22

Garant

1.   Garant ima stalno prebivališče ali sedež v Uniji in ga ob upoštevanju določb Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Garant je zavezan s pisnim jamstvom.

2.   Pisno jamstvo določa najmanj:

(a)

obveznost – ali v primeru globalne varščine vrste obveznosti –, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)

največji znesek, za plačilo katerega jamči garant;

(c)

zavezo garanta, da bo skupaj in solidarno z osebo, odgovorno za izpolnitev obveznosti, v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa plačal kakršen koli znesek do višine jamstva, ki zapade, ko je varščina razglašena za zaseženo.

3.   Če je bila že dana pisna globalna varščina, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotna globalna varščina ali njen del dodeli določeni obveznosti.

Člen 23

Višja sila

Vsaka oseba, ki je odgovorna za obveznost, zajeto z varščino, in trdi, da je razlog za neizpolnitev obveznosti višja sila, pristojnim organom zadovoljivo dokaže obstoj višje sile. Če pristojni organ prizna, da gre za višjo silo, se obveznost prekliče samo za namen sprostitve varščine.

Oddelek 3

Sprostitev in zaseg varščin, razen tistih iz oddelka 4

Člen 24

Zaseg varščin

1.   Obveznost iz člena 64(1) Uredbe (EU) 2021/2116 je zahteva, da se izvede ali opusti izvedba ukrepa, ključnega za namene uredbe, ki ga določa.

2.   V primeru neizpolnitve obveznosti, za katero ni bil določen rok, se varščina zaseže, kadar pristojni organ ugotovi, da obveznost ni bila izpolnjena.

3.   Če je bil za izpolnitev obveznosti določen rok, obveznost pa je bila izpolnjena šele po izteku roka, se varščina zaseže.

V takih primerih se takoj zaseže varščina v višini 10 %, nato pa še dodatni delež preostanka, in sicer:

(a)

2 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na uvoz proizvodov v tretjo državo;

(b)

5 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na izstop proizvodov s carinskega območja Unije.

4.   Če je obveznost izpolnjena pravočasno in je določen rok za predložitev dokazila o izpolnitvi obveznosti, se varščina za navedeno obveznost zaseže za vsak koledarski dan prekoračitve navedenega roka po enačbi 0,2/rok, določen v dneh, pri čemer se upošteva člen 27.

Če dokazilo iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja, se zaseže 15 % varščine, če se navedeno dokazilo predloži po določenem roku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 730. koledarski dan po preteku dovoljenja. Po preteku navedenih 730 koledarskih dni se preostanek varščine zaseže v celoti.

5.   Znesek varščine, ki se zaseže, se zaokroži na prvi manjši znesek brez decimalk v eurih ali v nacionalni valuti, ki se uporablja.

Člen 25

Sprostitev varščin

1.   Kadar je predloženo dokazilo, določeno s posebnimi pravili Unije, da je bila obveznost izpolnjena, ali pa je bila v skladu s členom 64(2) Uredbe (EU) 2021/2116 in členom 24 te uredbe varščina delno zasežena, se varščina oziroma njen preostanek nemudoma sprosti.

2.   Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda in ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, za katero se zahteva varščina, ali, če takšnih predpisov ni, kot jo določi država članica.

3.   Kadar ni določen rok za predložitev dokazov za sprostitev varščine, se določi obdobje 365 koledarskih dni od roka, ki je določen za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena. Kadar ni določen rok za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena, se dokazi, potrebni za sprostitev zavarovanega zneska, predložijo v 365 koledarskih dneh od datuma, do katerega so bile izpolnjene vse obveznosti.

Obdobje iz prvega pododstavka ne presega 1 095 koledarskih dni od takrat, ko je bila varščina položena za določeno obveznost.

Člen 26

Pragovi

1.   Celotni zaseženi znesek ne presega 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

2.   Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 100 EUR, če so z zakonom ali drugim predpisom določena podobna nacionalna pravila za primerljive primere.

Oddelek 4

Varščine v zvezi s predplačili

Člen 27

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja v primerih, ko posebna pravila Unije, razen pravil o sektorskih intervencijah, določajo, da je dovoljeno predplačilo, preden je izpolnjena obveznost za pridobitev pomoči ali ugodnosti.

Člen 28

Sprostitev varščin

1.   Varščina se sprosti:

(a)

kadar je ugotovljena dokončna upravičenost do zneska, odobrenega kot predplačilo;

(b)

ali kadar sta izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, določen s posebnimi pravili Unije.

2.   Kadar se izteče rok za predložitev dokazila o dokončni upravičenosti do odobrene vsote, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj uporabi postopek za zaseg varščine.

Kadar pa tako določajo posebna pravila Unije, se dokaz kljub temu lahko predloži tudi po navedenem datumu ob delnem poplačilu varščine.

POGLAVJE V

Uporaba eura

Člen 29

Trgovina s tretjimi državami

1.   Za zneske v zvezi z uvozom in za izvozne dajatve, določene v eurih po pravu Unije v zvezi s skupno kmetijsko politiko, ki jih države članice uporabljajo v nacionalni valuti, je obračunski tečaj izrecno enak tečaju, ki se uporablja v skladu s členom 53(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Za cene in zneske, izražene v eurih v kmetijski zakonodaji Unije v zvezi s trgovino s tretjimi državami, je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije.

3.   Za izračun standardne uvozne vrednosti sadja in zelenjave, da bi se določila vstopna cena, je operativni dogodek za menjalni tečaj za reprezentativne cene, uporabljene za izračun navedene standardne vrednosti in zneska zmanjšanja, dan, na katerega se nanašajo reprezentativne cene.

Člen 30

Posebne vrste pomoči

1.   Za pomoč, odobreno glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je brez poseganja v člena 32 in 33 operativni dogodek za menjalni tečaj prva operacija, ki po prevzemu proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov in vključuje dodelitev pomoči.

2.   Za pomoč za zasebno skladiščenje je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan obdobja, za katero je odobrena pomoč v okviru iste pogodbe.

3.   Za pomoč, ki ni navedena v odstavkih 1 in 2 tega člena ter v členih 32 in 33, je operativni dogodek za menjalni tečaj rok za vložitev vlog.

Člen 31

Vinski sektor

1.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je prvi dan proračunskega leta, v katerem se odobri podpora za naslednje:

(a)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 58(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

začasno in degresivno pomoč za kritje upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (l), Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, drugih slabih vremenskih razmer, škode, ki jo povzročijo živali, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Za zeleno trgatev iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, na katerega poteka zelena trgatev.

3.   Za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, izvedeno v skladu z omejitvami iz Priloge VIII, del II, oddelek D, k Uredbi (EU) št. 1308/2013, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), Uredbe (EU) 2021/2115, je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan proračunskega leta, v katerem je stranski proizvod dobavljen.

4.   Za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (b), (e) in (m), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar leta, v katerem je sprejeta odločitev o odobritvi pomoči.

5.   Za vrste intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (f), (h), (i), (j) in (k), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, za katerega so odhodki ali namenski prejemki prijavljeni.

Člen 32

Zneski in plačila pomoči v zvezi z izvajanjem šolske sheme

Za pomoč, odobreno za izvajanje šolske sheme iz dela II, naslov I, poglavje II, oddelek I, Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar pred zadevnim šolskim letom.

Člen 33

Podpora strukturne ali okoljske narave

Za podporo za razvoj podeželja, plačano v skladu z naslovom III, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2115, in za plačila v zvezi z ukrepi, odobrenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar leta, v katerem je sprejeta odločitev o odobritvi pomoči.

Kadar pa je po pravilih Unije plačilo zneskov iz prvega pododstavka razporejeno čez več let, je operativni dogodek za menjalni tečaj za vsak letni obrok 1. januar leta, za katero se plača zadevni obrok.

Člen 34

Drugi zneski in cene

Za cene ali zneske, razen tistih iz členov 30 do 33, ali zneske, povezane z navedenimi cenami, ki so izraženi v eurih v zakonodaji Unije ali izraženi v eurih pri razpisnem postopku, je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, na katerega se opravi eno od naslednjih pravnih dejanj:

(a)

za nakup, ko je prejeta veljavna ponudba;

(b)

za prodajo, ko je prejeta veljavna ponudba;

(c)

za umik proizvodov dan, na katerega nastopi umik;

(d)

za opustitev spravila in zeleno trgatev dan opustitve spravila in zelene trgatve;

(e)

za stroške prevoza, predelave ali javnega skladiščenja in za zneske, dodeljene za študije v okviru razpisnega postopka, zadnji dan za oddajo ponudb;

(f)

za evidentiranje cen, zneskov ali ponudb na trgu dan, v zvezi s katerim se cena, znesek ali ponudba evidentira;

(g)

za kazni zaradi neupoštevanja kmetijske zakonodaje datum akta, s katerim pristojni organ ugotovi dejstva.

Člen 35

Izplačilo predplačil

Za predplačila je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki velja za ceno ali znesek, na katerega se nanaša predplačilo, če ta dogodek nastopi do trenutka izplačila predplačila, ali v drugih primerih datum določitve predplačila v eurih ali, če tega ni, datum izplačila predplačila. Operativni dogodek za menjalni tečaj velja za predplačila ne glede na uporabo operativnega dogodka, določenega za zadevno ceno ali znesek, za to polno ceno ali znesek.

Člen 36

Varščine

Za varščine je operativni dogodek za menjalni tečaj datum, na katerega se položi varščina.

Vendar pri tem veljajo naslednje izjeme:

(a)

za varščine v zvezi s predplačili je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki je določen za znesek predplačila, če ta dogodek nastopi do trenutka plačila varščine;

(b)

za varščine v zvezi z oddajo ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, na katerega se ponudba odda;

(c)

za varščine v zvezi z izvajanjem ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj zadnji dan razpisa za zbiranje ponudb.

Člen 37

Določitev menjalnega tečaja

Kadar je operativni dogodek določen v skladu z zakonodajo Unije, je menjalni tečaj, ki se uporablja, zadnji tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred prvim dnevom meseca, v katerem nastopi operativni dogodek.

Vendar je menjalni tečaj, ki se uporablja:

(a)

za primere iz člena 29(2) te uredbe, v katerih je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije, tečaj iz člena 53(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)

za intervencijske stroške, nastale v okviru postopkov javnega skladiščenja, tečaj, ki izhaja iz uporabe člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (12).

Člen 38

Pregled transakcij

Zneski v eurih, dobljeni na podlagi naslova IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116, se, kadar je primerno, pretvorijo v nacionalne valute po menjalnem tečaju, veljavnem na prvi delavnik v letu, ko se začne obdobje pregleda, in objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

POGLAVJE VI

Prehodne in končne določbe

Člen 39

Prehodne določbe

Kadar plačilna agencija, akreditirana v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, prevzame odgovornost za odhodke, za katere prej ni bila odgovorna, se akreditira za nove odgovornosti pred 1. januarjem 2023.

Člen 40

Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) št. 907/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Vendar

(a)

se člen 5a, člen 7(3) in (4), člen 11(1), drugi pododstavek, in (2) ter člen 13 navedene uredbe še naprej uporabljajo v zvezi z EKSRP glede odhodkov, ki jih imajo upravičenci, in plačil, ki jih izvrši plačilna agencija, v okviru izvajanja programov za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, v zvezi z EKJS pa glede operativnih programov, odobrenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(b)

Člen 13 navedene uredbe se še naprej uporablja za tekoče izterjave, začete v skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 41

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Člen 39 pa se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(3)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(7)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(8)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(9)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(10)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(11)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo (UL L 255, 28.8.2014, str. 1).


PRILOGA I

Akreditacijska merila za plačilne agencije iz člena 1(2)

1.   NOTRANJE OKOLJE

(A)   Organizacijska struktura

Organizacijska struktura plačilni agenciji omogoča, da opravlja naslednje glavne naloge v zvezi z odhodki EKJS in EKSRP:

(i)

odobritev in kontrola izplačil za ugotovitev, da je znesek, ki se izplača upravičencu, v skladu s predpisi Unije, kar vključuje zlasti upravne kontrole in kontrole na kraju samem;

(ii)

izvedbo izplačil odobrenega zneska upravičencem (ali njihovim pooblaščencem) ali, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, dela, ki ga sofinancira Unija;

(iii)

računovodstvo, da se evidentirajo vsa izplačila v ločenih obračunih plačilne agencije za odhodke EKJS in EKSRP, v obliki informacijskega sistema, ter priprava periodičnih povzetkov odhodkov, vključno z mesečnimi (za EKJS), četrtletnimi (za EKSRP) in letnimi izjavami Komisiji. V obračunih plačilne agencije se evidentirajo tudi sredstva, ki jih financirata sklada EKJS in EKSRP, zlasti v zvezi z intervencijskimi zalogami, nepotrjenimi predplačili, varščinami in dolžniki;

(iv)

v zvezi z vrstami intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 organizacijska struktura plačilne agencije zagotavlja tudi izvedbo poročanja o smotrnosti glede kazalnikov učinkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 ter poročanja o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, ki dokazuje skladnost s členom 37 Uredbe (EU) 2021/2116.

Organizacijska struktura plačilne agencije zagotavlja jasno dodelitev pristojnosti in odgovornosti na vseh operativnih ravneh ter ločitev nalog iz prvega odstavka, točke (i), (ii) in (iii), za katere so odgovornosti določene v organigramu, ki vsebuje linije poročanja. Vključuje tehnične službe in službo za notranjo revizijo iz točke 4.

(B)   Standard glede človeških virov

Plačilna agencija izkazuje zavezanost integriteti in etičnim vrednotam. Vse vodstvene ravni pri svojih navodilih, dejanjih in vedenju spoštujejo integriteto in etične vrednote. Integriteta in etične vrednote so navedene v standardih ravnanja in se razumejo na vseh ravneh organizacije, razumejo pa jih tudi zunanji izvajalci storitev in upravičenci. Uvedeni so postopki za oceno, ali posamezniki in subjekti spoštujejo standarde ravnanja, in pravočasno obravnavo odstopanj. Plačilna agencija izkazuje tudi zavezanost, da bo v skladu s svojimi cilji privabljala, razvijala in zadržala sposobne posameznike.

Agencija zlasti zagotovi:

(i)

da se dodelijo ustrezni človeški viri za izvajanje operacij, ki imajo ustrezna tehnična znanja, potrebna na različnih operativnih ravneh;

(ii)

da so naloge razdeljene tako, da nobeden od uradnikov ni odgovoren za več kot eno od pristojnosti v zvezi z odobritvijo, izplačevanjem ali knjiženjem zneskov, obračunanih v breme EKJS ali EKSRP, in da nobeden od uradnikov navedenih nalog ne opravlja brez nadzora;

(iii)

da so odgovornosti vsakega uradnika določene v pisnem opisu delovnih nalog, vključno z določitvijo finančnih omejitev v okviru njegovih pristojnosti. Slednje se lahko določi v sistemu;

(iv)

da je usposabljanje osebja primerno na vseh operativnih ravneh, vključno z ozaveščanjem glede goljufij, in da obstaja politika menjave osebja na občutljivih položajih ali, kot druga rešitev, politika povečanega nadzora;

(v)

da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje in zaznavanje morebitnega tveganja za navzkrižje interesov v smislu člena 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 v zvezi z izvajanjem nalog plačilne agencije v odnosu do vplivnih oseb in oseb na občutljivih položajih v plačilni agenciji in zunaj nje. Če obstaja tveganje za navzkrižje interesov, se uvedejo ukrepi za zagotovitev uporabe navedenega člena.

(C)   Ocenjevanje tveganja

Plačilna agencija zagotovi:

(i)

opredelitev ciljev plačilne agencije, da se omogočita opredelitev in ocena tveganj v zvezi z navedenimi cilji;

(ii)

opredelitev tveganj, vključno z morebitnimi nepravilnostmi ali goljufijami, ki bi lahko ogrozila doseganje ciljev agencije, in analizo navedenih tveganj, ki je podlaga za določitev načina obvladovanja tveganj;

(iii)

kar zadeva tveganje za morebitne goljufije, strategijo za boj proti goljufijam, kar vključuje ukrepe za boj proti goljufijam in morebitnim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Unije. Ti ukrepi vključujejo preprečevanje in zaznavanje goljufij ter pogoje za njihovo preiskovanje, pa tudi popravne in odvračilne ukrepe s sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami;

(iv)

izvajanje ukrepov za preprečevanje in blažitev tveganj;

(v)

opredelitev in oceno sprememb, ki bi lahko pomembno vplivale na sistem notranje kontrole;

(vi)

redne preglede ocene tveganja in ukrepov, uvedenih za preprečevanje ali blažitev opredeljenih tveganj.

(D)   Prenos nalog

(D.1)

Če plačilna agencija katero koli od svojih nalog prenese na drug organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2021/2116, je treba izpolnjevati naslednje pogoje:

(i)

med plačilno agencijo in navedenim organom mora biti sklenjen pisni sporazum, ki poleg prenesenih nalog podrobno določa naravo informacij in dokazne dokumentacije, ki jih je treba predložiti plačilni agenciji, ter rok, v katerem morajo biti predložene. Sporazum mora plačilni agenciji omogočati, da izpolnjuje akreditacijska merila;

(ii)

plačilna agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Še naprej je v celoti odgovorna za zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij, vključno z zaščito finančnih interesov Unije, ter za prijavo ustreznih odhodkov Komisiji in za ustrezno pripravo obračunov;

(iii)

odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Unije, se jasno določijo;

(iv)

plačilna agencija zagotovi, da ima drugi organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja svojih nalog;

(v)

drugi organ izrecno potrdi plačilni agenciji, da dejansko opravlja svoje naloge in opiše uporabljena sredstva;

(vi)

plačilna agencija redno pregleduje prenesene naloge, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Unije.

(D.2)

Pogoji, določeni v točki (D.1)(i), (ii), (iii) in (v), se uporabljajo smiselno v primerih, ko naloge plačilne agencije opravlja drug organ kot del svojih rednih nalog na podlagi nacionalne zakonodaje.

2.   KONTROLNE DEJAVNOSTI

(A)   Postopki za odobritev zahtevkov

Plačilna agencija sprejme postopke za upoštevanje naslednjih pravil:

(i)

plačilna agencija določi podrobne postopke za sprejem, evidentiranje in obdelavo zahtevkov, vključno z opisom vseh dokumentov in informacijskega sistema, ki jih je treba uporabiti;

(ii)

vsak uradnik, odgovoren za odobritev, ima na voljo podroben kontrolni seznam preverjanj, ki jih je treba opraviti, in v dokazni dokumentaciji k zahtevku potrdi, da so bila navedena preverjanja opravljena. Navedeno potrdilo je lahko v elektronski obliki. Zagotoviti je treba dokaz o sistematičnem pregledovanju dela na podlagi vzorca, sistema ali načrta, ki ga opravlja višji strokovni sodelavec;

(iii)

zahtevek se odobri za izplačilo šele po tem, ko so bila opravljena zadostna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje pravil Unije.

(iv)

Preverjanja vključujejo preverjanja, zahtevana z zadevno uredbo, ki ureja specifični ukrep, v okviru katerega se zahteva pomoč, in preverjanja, zahtevana v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2021/2116 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede nastalih tveganj. V zvezi z EKSRP poleg tega obstajajo postopki za potrditev, da so bila merila za odobritev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevana in da se je ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Unije, vključno s tistimi iz strateškega načrta SKP;

(v)

vodstvo plačilne agencije je na ustrezni ravni redno in pravočasno obveščeno o rezultatih upravnega nadzora in opravljenih pregledov na kraju samem, tako da se vedno lahko upošteva zadostnost kontrol, preden se zahtevek obračuna;

(vi)

opravljeno delo se podrobno opiše v poročilu, priloženem vsakemu zahtevku ali seriji zahtevkov, ali po potrebi v poročilu, ki zajema eno tržno leto. Poročilu se priloži potrdilo o upravičenosti odobrenih zahtevkov ter o vrsti, obsegu in omejitvah opravljenega dela. To se lahko naredi v elektronski obliki. Poleg tega se za EKSRP zagotovi, da so se upoštevala merila za odobritev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, in vsa veljavna pravila Unije, vključno s tistimi iz strateškega načrta SKP. Če kateri koli od fizičnih ali upravnih pregledov ni bil izčrpen, ampak je bil opravljen na vzorcu zahtevkov, se opredelijo izbrani zahtevki, opiše metoda vzorčenja ter poroča o rezultatih vseh inšpekcijskih pregledov in ukrepov, sprejetih v zvezi z neskladnostmi in nepravilnostmi. Dokazna dokumentacija (na papirju ali v elektronski obliki) daje zadostno zagotovilo, da so bila opravljena vsa zahtevana preverjanja upravičenosti odobrenih zahtevkov;

(vii)

kadar dokumente (na papirju ali v elektronski obliki) v zvezi z odobrenimi zahtevki in opravljenimi kontrolami hranijo drugi organi, navedeni organi in plačilna agencija določijo postopke za zagotovitev, da se navedeni dokumenti ali elektronske evidence podatkov hranijo in so na voljo plačilni agenciji.

(B)   Postopki za plačila

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se plačila izvedejo samo na bančne račune upravičencev ali njihovih pooblaščencev. Izplačilo izvede banka plačilne agencije ali, če je to primerno, vladni plačilni urad v petih delovnih dneh po datumu bremenitve EKJS ali EKSRP. Sprejmejo se postopki za zagotovitev, da se vsa izplačila, pri katerih prenosi niso bili opravljeni, ne prijavijo skladoma EKJS ali EKSRP za povračilo. Če so bila ta izplačila že prijavljena skladoma EKJS ali EKSRP, jih je treba ponovno knjižiti v dobro navedenih skladov v naslednji mesečni/četrtletni izjavi ali najpozneje v letnem obračunu. Plačila se ne izvajajo v gotovini. Dovoljenje uradnika, ki izdaja odobritve, in/ali njegovega nadrejenega se lahko predloži v elektronski obliki, če je zagotovljena ustrezna raven varnosti tega načina pošiljanja in je identiteta podpisnika vnesena v elektronsko evidenco.

(C)   Postopki za računovodstvo

Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:

(i)

računovodski postopki zagotavljajo, da so mesečne (za EKJS), četrtletne (za EKSRP) in letne izjave popolne, točne in pravočasne ter da se vse napake ali izpusti odkrijejo in popravijo, zlasti s pregledi in uskladitvami, izvedenimi v rednih časovnih presledkih;

(ii)

računovodstvo intervencijskih zalog zagotavlja, da so količine in s tem povezani stroški pravilno in hitro obdelani ter evidentirani po razpoznavnih serijah in na pravilnem računu za vsako stopnjo od prejema ponudbe do fizične oddaje proizvoda v skladu z veljavnimi predpisi, in zagotavlja, da se lahko kadar koli določita količina in narava zalog na vsaki lokaciji.

(D)   Postopki za poročanje o smotrnosti

V zvezi z vrstami intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 plačilna agencija zagotovi, da je vzpostavljen informacijski sistem za računalniško zbiranje, evidentiranje in hrambo podatkov o vsakem zahtevku in operaciji. Poleg tega sistem zagotavlja razčlenitev podatkov o vseh ustreznih kazalnikih učinkov za posamezno intervencijo, s čimer se zagotovi, da letna poročila o smotrnosti kažejo, da so odhodki nastali v skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2021/2116, ter podatkov o kazalnikih rezultatov, vključno s cilji in mejniki.

(E)   Postopki za predplačila in varščine

Sprejmejo se postopki za zagotovitev, da:

(i)

se izplačevanje predplačil opredeli ločeno v računovodskih ali pomožnih evidencah;

(ii)

so jamstva pridobljena le od finančnih institucij, ki izpolnjujejo pogoje poglavja IV te uredbe in jih odobrijo ustrezni organi, ter ostanejo veljavna, dokler se ne obračunajo ali unovčijo na jasno zahtevo plačilne agencije;

(iii)

se predplačila obračunajo v predpisanih rokih, tista, ki so že zapadla v obračun, pa se takoj opredelijo in jamstva takoj unovčijo.

(F)   Postopki za dolgove

Vsa merila iz oddelkov A do E se smiselno uporabljajo za prelevmane, zasežena jamstva, povrnjena plačila, namenske prejemke itd., ki jih mora plačilna agencija izterjati v imenu EKJS in EKSRP.

Plačilna agencija vzpostavi sistem za priznanje vseh dolgovanih zneskov in za evidentiranje vseh dolgov pred njihovim sprejemom v eno samo knjigo terjatev. Knjiga terjatev se redno pregleduje in sprejmejo se ukrepi za izterjavo zapadlih dolgov.

(G)   Revizijska sled

Informacije v zvezi z dokumentarnimi dokazili o odobritvi, obračunavanju in plačilih zahtevkov, poročanju o smotrnosti ter obravnavanju predplačil, varščin in dolgov so na voljo v plačilni agenciji, da se kadar koli zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

3.   INFORMACIJE IN SPOROČANJE

(A)   Sporočanje

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se evidentira vsaka sprememba predpisov Unije in zlasti stopenj pomoči, ki se uporabljajo, ter da se navodila, podatkovne zbirke in kontrolni seznami pravočasno posodabljajo.

(B)   Varnost informacijskih sistemov

Varnost informacijskih sistemov se certificira v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo 27001: Sistemi upravljanja informacijske varnosti – Zahteve (ISO).

Če to dovoli Komisija, lahko države članice certificirajo varnost informacijskih sistemov v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi zagotavljajo stopnjo varnosti, ki je vsaj enakovredna stopnji, določeni s standardom ISO 27001.

Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata za plačilne agencije, odgovorne za upravljanje in kontrolo letnih odhodkov, ki ne presegajo 400 milijonov EUR, če je zadevna država članica Komisijo obvestila o svoji odločitvi, da namesto tega uporabi enega od naslednjih standardov:

Mednarodna organizacija za standardizacijo 27002: Pravila obnašanja pri kontrolah informacijske varnosti (ISO),

Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik: IT-Grundschutzhandbuch/IT Baseline Protection Manual (BSI),

Information Systems Audit and Control Association (Združenje za revizijo in kontrolo informacijskih sistemov): Control objectives for Information and related Technology (Kontrolni cilji za informacijske in sorodne tehnologije – COBIT).

4.   SPREMLJANJE

(A)   Stalno spremljanje z notranjimi kontrolami

Dejavnosti notranjih kontrol zajemajo vsaj naslednja področja:

(i)

spremljanje tehničnih služb in pooblaščenih organov, odgovornih za izvajanje kontrol in drugih nalog, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov, smernic in postopkov;

(ii)

vpeljava sistemskih sprememb z namenom splošnega izboljšanja kontrolnih sistemov;

(iii)

pregledovanje zahtevkov in prošenj, predloženih plačilni agenciji, ter drugih informacij o domnevnih nepravilnostih;

(iv)

postopki spremljanja za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, zlasti na tistih področjih odhodkov SKP v pristojnosti plačilne agencije, ki so izpostavljeni precejšnjemu tveganju za goljufije ali druge resnejše nepravilnosti.

Sprotno spremljanje je vključeno v običajne operativne dejavnosti plačilne agencije. Vsakodnevni postopki in dejavnosti kontrol agencije se redno spremljajo na vseh stopnjah, da se zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

(B)   Posamezna ocenjevanja prek službe za notranjo revizijo

Plačilna agencija sprejme postopke za upoštevanje naslednjih pravil:

(i)

služba za notranjo revizijo je neodvisna od drugih oddelkov plačilne agencije in odgovarja neposredno direktorju plačilne agencije;

(ii)

služba za notranjo revizijo preverja, ali so postopki, ki jih je agencija sprejela, ustrezni in zagotavljajo, da se preverja skladnost s predpisi Unije ter da so računovodski izkazi točni, celoviti in pravočasni. Preverjanja se lahko omejijo na izbrane ukrepe in vzorce transakcij, če revizijski načrt zagotavlja, da so v obdobju, ki ne presega petih let, zajeta vsa pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev;

(iii)

delo služb notranje revizije se opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, evidentira se v delovnih dokumentih, njegov rezultat pa so poročila in priporočila, naslovljena na glavno vodstvo agencije.


PRILOGA II

Akreditacijska merila za usklajevalne organe iz člena 2(3) v zvezi s pripravo letnega poročila o smotrnosti

1.   INFORMACIJE IN SPOROČANJE

(A)   Sporočanje

Usklajevalni organ sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se evidentira vsaka sprememba predpisov Unije ter da se navodila in podatkovne zbirke pravočasno posodabljajo.

(B)   Varnost informacijskih sistemov

Varnost informacijskih sistemov se certificira v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo 27001: Sistemi upravljanja informacijske varnosti – Zahteve (ISO).

Če to dovoli Komisija, lahko države članice certificirajo varnost informacijskih sistemov v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi zagotavljajo stopnjo varnosti, ki je vsaj enakovredna stopnji, določeni s standardom ISO 27001. Kadar plačilna agencija nastopa kot usklajevalni organ, njena certifikacija izpolnjuje te pogoje.


PRILOGA III

Obveznosti plačilnih agencij iz člena 3(1)

I.   OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ

A.   Pregledi

1.   Pogostost in reprezentativnost

Vsak kraj skladiščenja se pregleda najmanj enkrat na leto v skladu s pravili iz dela II, pregled pa obsega zlasti:

(a)

postopek zbiranja informacij o javnem skladiščenju,

(b)

preverjanje skladnosti računovodskih podatkov, ki jih na kraju samem vodi skladiščnik, s podatki, poslanimi plačilni agenciji;

(c)

fizična prisotnost se ugotovi z dovolj reprezentativnim fizičnim pregledom, ki zajame najmanj odstotke, določene v delu II, in omogoča sklepanje, da so vse količine, navedene v evidenci zalog, dejansko prisotne v skladišču;

(d)

kakovost se preverja na podlagi videza, vonja in/ali z organoleptičnim pregledom, v primeru dvoma pa s podrobnejšimi analizami.

2.   Dodatna preverjanja

Če se med fizičnim pregledom odkrije nepravilnost, se po enaki metodi pregleda dodaten odstotek količin intervencijskih zalog. Po potrebi se lahko inšpekcijski pregled razširi na tehtanje vseh proizvodov v seriji ali skladišču, ki je predmet pregleda.

B.   Poročila o inšpekcijskih pregledih

1.

Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.

2.

Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)

ime skladiščnika, naslov obiskanega skladišča in opis pregledanih serij;

(b)

datum in čas začetka ter konca inšpekcijskega pregleda;

(c)

kraj, na katerem je bil inšpekcijski pregled opravljen, ter opis pogojev skladiščenja, pakiranja in dostopnosti;

(d)

polno identiteto oseb, ki izvajajo pregled, njihovo strokovno usposobljenost in obseg pooblastil;

(e)

izvedene ukrepe pregleda in uporabljene postopke merjenja prostornine, kot so merilne metode, opravljeni izračuni, dobljeni vmesni in končni rezultati, ter končne ugotovitve;

(f)

za vsako skladiščeno serijo ali kakovost, količino v knjigah plačilne agencije, količino v knjigah skladišča in vsa morebitna razhajanja med temi knjigami;

(g)

za vsako fizično pregledano serijo ali kakovost, podatke iz točke (f) in količino, ugotovljeno na kraju samem, ter morebitna neskladja; številko serije ali kakovosti, palete, kartonske zaboje, silose, sode ali druge zadevne posode, težo (po potrebi neto in bruto težo) ali prostornino;

(h)

izjave skladiščnika v primeru razhajanj ali neskladij;

(i)

kraj, datum in podpis osebe, ki je sestavila poročilo, in skladiščnika ali njegovega zastopnika;

(j)

morebitno izvedbo razširjenega pregleda v primeru nepravilnosti, z navedbo odstotka uskladiščenih količin, vključenih v razširjen pregled, ugotovljenih razhajanj in danih pojasnil.

3.

Poročila se nemudoma pošljejo vodji oddelka, pristojnega za vodenje računov plačilne agencije.

Takoj po prejemu poročila se računovodski obračuni plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.

4.

Poročila so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih pooblasti Komisija.

5.

Plačilna agencija sestavi zbirni dokument, v katerem navede:

(a)

opravljene preglede, pri čemer jasno navede, kateri od teh pregledov so bili fizični inšpekcijski pregledi (popisi);

(b)

pregledane količine;

(c)

ugotovljene nepravilnosti glede na mesečna in letna poročila ter razloge zanje.

Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadevni proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.

V tem zbirnem dokumentu se ločeno navedejo preverjanja, opravljena za preverjanje kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116.

II.   POSTOPEK FIZIČNEGA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PO PODROČJIH SKP PRI PREGLEDIH IZ DELA I

A.   Maslo

1.

Vzorec serij, ki se pregledajo, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar skladiščnik o tem ni obveščen.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

(a)

identifikacijo kontrolnih številk serij in kartonskih zabojev na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin;

(b)

tehtanjem palet (ene od desetih) in kartonskih zabojev (enega na paleto);

(c)

vizualnim pregledom vsebine kartonskega zaboja (ene od petih palet);

(d)

pregledom stanja embalaže.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

B.   Posneto mleko v prahu

1.

Vzorec serij, ki se pregledajo, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar skladiščnik o tem ni obveščen.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

(a)

identifikacijo kontrolnih številk serij in vreč na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin;

(b)

tehtanjem palet (ene od desetih) in vreč (ene od desetih);

(c)

vizualnim pregledom vsebine vreče (ene od petih palet);

(d)

pregledom stanja embalaže.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

C.   Žita in riž

1.   Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda

Pregled se izvede na naslednji način:

(a)

Izbor posod ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču.

Izbor se opravi na podlagi evidenc zalog plačilne agencije, vendar skladiščnik o tem ni obveščen.

(b)

Fizični pregled:

(i)

preverjanje prisotnosti žit ali riža v izbranih posodah ali skladiščnih prostorih;

(ii)

identifikacija žit ali riža;

(iii)

pregled pogojev skladiščenja in preverjanje kakovosti proizvodov, uskladiščenih pod pogoji iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 (1);

(iv)

primerjava mesta skladiščenja in identitete žit ali riža s podatki v evidenci zalog skladišča;

(v)

ocena uskladiščenih količin po metodi, ki jo je predhodno odobrila plačilna agencija in katere opis se hrani na sedežu te agencije.

2.   Postopek pri ugotovljenih odstopanjih

Pri preverjanju prostornine proizvodov je dovoljeno manjše odstopanje.

Tako se pravila iz Priloge IV, oddelek II, uporabljajo, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena pri fizičnem pregledu, razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več pri žitih in rižu v primeru skladiščenja v silosih ali talnega skladiščenja.

Kadar se žita ali riž skladiščijo v skladišču, se lahko evidentirajo količine, stehtane pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.

Plačilna agencija uporabi to možnost, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu na podlagi naslednjega okvirnega vzorca:

ŽITA – PREGLED ZALOG

Proizvod:

Skladiščnik: Skladišče, silos:

Številka celice:

Datum:

Serija

Količina v evidenci zalog

(a)   Zaloge v silosu

Številka skladiščnega prostora

Prostornina, navedena v specifikaciji, v m3 (A)

Zabeležena prosta prostornina v m3 (B)

Prostornina uskladiščenih žit m3 (A – B)

Zabeležena specifična teža v kg/hl = 100

Teža žit ali riža

 

 

 

 

 

 

Skupaj (A): …

(b)   Zaloge pri talnem skladiščenju

 

Skladiščni prostor št.

Skladiščni prostor št.

Skladiščni prostor št.

Zajeta površina …

Višina …

… m2

… m2

… m2

m3

m3

m3

 

… m

 

… m

 

… m

 

Popravki …

… m3

… m3

… m3

Prostornina …

… m3

… m3

… m3

Specifična teža …

… kg/hl

… kg/hl

… kg/hl

Skupna teža

… ton

… ton

… ton

Skupaj (B): …

Skupna teža v skladišču: …

Razlika v primerjavi s knjiženo težo: …

V %: …

…, [datum]

… (žig in podpis)

Inšpektor pri plačilni agenciji:

D.   Goveje in telečje meso

1.

Vzorec serij, ki se pregledajo, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar skladiščnik o tem ni obveščen.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem. Preverjanje vključuje:

(a)

za meso s kostmi:

(i)

identifikacijo serij in preverjanje števila kosov;

(ii)

preverjanje teže 20 % kosov za vsako vrsto odrezanega kosa in/ali kakovosti;

(iii)

vizualni pregled stanja embalaže;

(b)

za odkoščeno meso:

(i)

identifikacijo serij in palet ter preverjanje števila kartonskih zabojev;

(ii)

preverjanje teže 10 % palet ali zabojnikov;

(iii)

preverjanje teže 10 % kartonskih zabojev z vsake stehtane palete;

(iv)

vizualni pregled vsebine teh kartonskih zabojev in stanja embalaže v zaboju.

Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).


PRILOGA IV

Obveznosti in splošna načela v zvezi z odgovornostjo skladiščnikov, ki jih je treba vključiti v pogodbo o skladiščenju med plačilno agencijo in skladiščnikom iz člena 3(2)

I.   SPLOŠNE OBVEZNOSTI SKLADIŠČNIKOV

Skladiščnik je odgovoren za ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Unije. Finančne posledice morebitne slabe ohranjenosti proizvodov nosi skladiščnik.

Na vsakem skladiščenem mestu sta na voljo načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali kraj skladiščenja.

Žita ali riž se skladiščijo tako, da se lahko preveri njihova prostornina.

II.   KAKOVOST PROIZVODOV

V primeru poslabšanja kakovosti uskladiščenih intervencijskih proizvodov zaradi slabih ali neustreznih pogojev skladiščenja gredo izgube v breme skladiščnika in se na račune javnega skladiščenja vknjižijo kot izguba, ki je posledica poslabšanja kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja.

III.   MANJKAJOČE KOLIČINE

1.

Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.

2.

Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 4, Prilogo III, del II, oddelek C, točka 2, in Prilogo V ali s kmetijsko panožno zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega veljavne meje ali meja dovoljenega odstopanja; v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.

Dovoljena odstopanja iz Priloge III, del II, oddelek C, točka 2, se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega pododstavka te točke.

IV.   DOKAZNA DOKUMENTACIJA TER MESEČNE IN LETNE IZJAVE

1.   Dokazna dokumentacija in mesečne izjave

(a)

Skladiščnik mora hraniti dokumente o vnosu v skladišče, skladiščenju in izskladiščenju proizvodov, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:

(i)

kraj skladiščenja (po potrebi z identifikacijo posode ali soda);

(ii)

količino, preneseno iz preteklega meseca;

(iii)

prevzeme in odvzeme po serijah;

(iv)

zaloge ob koncu obdobja.

Ti dokumenti omogočajo natančno identifikacijo uskladiščenih količin v katerem koli trenutku ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar zanje ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.

(b)

Skladiščnik plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno pošlje dokumente v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov, ki jih priloži mesečnemu poročilu o stanju zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem meseca, ki sledi mesecu, na katerega se poročilo o stanju zalog nanaša.

(c)

Vzorec mesečnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Mesečno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:

Skladiščnik:

Skladišče: Št.:

Naslov:

Mesec:

Serija

Opis

Količina (kg, tone, zaboji, kosi itd.)

Datum

Opombe

Vnos v skladišče

Izskladiščenje

 

Prenesena količina

 

 

 

 

 

Količina za prenos

 

 

 

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

2.   Letna izjava

(a)

Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta.

(b)

V letnem poročilu o zalogah se povzamejo uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, pri čemer se za vsak proizvod navedejo uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto vnosa v skladišče in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.

(c)

Vzorec letnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj.

Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Letno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:

Skladiščnik:

Skladišče: Št.:

Naslov:

Leto:

Serija

Opis

Knjižena količina in/ali teža

Opombe

 

 

 

 

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

V.   RAČUNALNIŠKO VODENA EVIDENCA ZALOG IN DAJANJE INFORMACIJ NA VOLJO

Pogodba o javnem skladiščenju, sklenjena med plačilno agencijo in skladiščnikom, vključuje določbe, ki omogočajo zagotovitev upoštevanja predpisov Unije.

Obsega zlasti naslednje elemente:

(a)

vodenje računalniško podprte evidence intervencijskih zalog;

(b)

zagotovitev neposrednega in takojšnjega dostopa do trajne evidence;

(c)

zagotovitev dostopa v katerem koli trenutku do vseh dokumentov v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov ter računovodskih dokumentov in evidenc, izdelanih v skladu s to uredbo, ki jih hrani skladiščnik;

(d)

zagotovitev stalnega dostopa do navedenih dokumentov osebju plačilne agencije in Komisije ter vsem drugim osebam, ki so jih te ustrezno pooblastile.

VI.   OBLIKA IN VSEBINA DOKUMENTOV, POSLANIH PLAČILNI AGENCIJI

Oblika in vsebina dokumentov iz oddelka IV se določita v skladu s členom 92 Uredbe (EU) 2021/2116.

VII.   HRANJENJE DOKUMENTOV

Dokazila v zvezi z vsemi postopki javnega skladiščenja hrani skladiščnik za celotno obdobje, ki se zahteva v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 92 Uredbe (EU) 2021/2116 za postopke potrditve obračuna, brez poseganja v ustrezne nacionalne določbe.


PRILOGA V

Meje dovoljenih odstopanj iz člena 4(2)

1.

Pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih postopkih skladiščenja v skladu s pravili, se določijo naslednje meje dovoljenega odstopanja za vsak proizvod, ki je predmet ukrepa javnega skladiščenja:

(a)

žita 0,2 %;

(b)

neoluščeni riž, koruza 0,4 %;

(c)

posneto mleko v prahu 0,0 %;

(d)

maslo 0,0 %;

(e)

govedina in teletina 0,6 %.

2.

Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je 32. Uporablja se za vse količine, izkoščene v obračunskem letu.

3.

Meje dovoljenega odstopanja iz točke 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se vnese v skladišče med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta.

Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija.

Dejanska teža pri vnosu v skladišče in izskladiščenju se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena s pogoji vnosa, od knjižene teže ali, če takšni pogoji niso bili določeni, z odštetjem povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija, od knjižene teže.

4.

Dovoljeno odstopanje ne krije izgub v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov.

5.

Izgube, ki so posledica kraje, ali druge izgube iz določljivih vzrokov se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz točk 1 in 2.


Na vrh