Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32022R0126
Commission Delegated Regulation (EU) 2022/126 of 7 December 2021 supplementing Regulation (EU) 2021/2115 of the European Parliament and of the Council with additional requirements for certain types of intervention specified by Member States in their CAP Strategic Plans for the period 2023 to 2027 under that Regulation as well as rules on the ratio for the good agricultural and environmental condition (GAEC) standard 1
Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1
Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1
C/2021/9115
UL L 20, 31.1.2022, str. 52–94
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 27/04/2024
31.1.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 20/52 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/126
z dne 7. decembra 2021
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 4(8), člena 13(3), člena 37(5), člena 38(5), člena 39(3), člena 45, točke (a) do (i), člena 56, točke (a), (b) in (c), ter člena 84, točki (a) in (b), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2021/2115 določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), da bi se izboljšalo njeno uresničevanje ciljev Unije, ki so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Navedena uredba nadalje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, poleg tega so v njej opredeljene vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, hkrati pa državam članicam omogoča prožnost pri oblikovanju intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP. |
(2) |
Da bi se zagotovila skupna narava SKP in notranjega trga, so z Uredbo (EU) 2021/2115 na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje nekaterih dodatnih zahtev za oblikovanje intervencij, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP, na področju neposrednih plačil, na področju nekaterih kmetijskih sektorjev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in na področju razvoja podeželja, ter skupnih pravil za ta področja v zvezi z deležem za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1. Vse navedene dodatne zahteve morajo države članice upoštevati pri oblikovanju strateških načrtov SKP, ki zajemajo vsa zadevna področja, zato bi bilo treba vse določiti v tej uredbi. |
(3) |
V zvezi z intervencijami, ki jih morajo države članice določiti v svojih strateških načrtih SKP na področju neposrednih plačil, bi bilo treba določiti dodatne zahteve za intervencije za konopljo in bombaž. Pogoj za odobritev plačil bi morala biti uporaba certificiranih semen nekaterih sort konoplje. |
(4) |
Poleg tega bi bilo treba opredeliti postopek za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: vsebnost THC) iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115. Preverjanje vsebnosti THC je potrebno za zaščito finančnih interesov Unije – hkrati pa je tudi strateškega pomena za ohranitev javnega zdravja – in za zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi okviri, zlasti kazenskim pravom na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in zavezami v okviru mednarodnih obveznosti, kot je Enotna konvencija o mamilih (3). Da bi se zagotovili primerljivi rezultati, je zato primerno določiti pravila za uskladitev metod in postopkov, ki jih države članice uporabljajo za preverjanje sort konoplje in količinsko določitev vsebnosti THC v konoplji. |
(5) |
Določiti je treba obdobje, v katerem se konoplja, gojena zaradi vlaken, ne sme žeti po cvetenju, da se omogoči učinkovita in zanesljiva določitev vsebnosti THC v konoplji. |
(6) |
Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi morale države članice, kadar določena sorta dve leti zapored preseže vsebnost THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, sprejeti potrebne ukrepe za pravočasno obveščanje subjektov, da pridelava zadevne sorte ne bo več upravičevala neposrednih plačil. |
(7) |
Pri pravilih za preverjanje sort konoplje in količinsko določitev vsebnosti THC bi bilo treba upoštevati, da se konoplja lahko prideluje bodisi kot glavni posevek bodisi kot vmesni posevek. Zato je primerno navesti opredelitev konoplje, ki se prideluje kot vmesni posevek. |
(8) |
Naslov III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115 določa posebno plačilo za bombaž. Primerno je določiti pravila in pogoje za odobritev kmetijskih zemljišč in sort za namene navedenega plačila. Poleg tega bi bilo treba določiti dodatne pogoje za zagotovitev minimalne dejavnosti v skladu s ciljem podpore. |
(9) |
Države članice iz člena 36 Uredbe (EU) 2021/2115 bi morale odobriti medpanožne organizacije za pridelavo bombaža na podlagi objektivnih meril glede njihove velikosti in notranje organizacije. Določiti bi bilo treba velikost medpanožne organizacije, in sicer ob upoštevanju zahteve, da lahko obrat za odzrnjevanje bombaža, ki pripada organizaciji, sprejme zadostne količine neodzrnjenega bombaža. |
(10) |
Določiti bi bilo treba posebne obveznosti v zvezi s kmeti kot člani medpanožnih organizacij. Te so namenjene lažjemu upravljanju in nadzoru članstva kmetov ter izboljšanju potenciala za povečanje učinkovitosti organizacij zaradi števila in predanosti njihovih članov. |
(11) |
Za intervencije, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za sektor sadja in zelenjave, čebelarski sektor, vinski sektor, sektor hmelja, sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ter druge sektorje iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, bi bilo treba določiti dodatne zahteve v zvezi z naložbami, kmetijsko-okoljsko-podnebnimi intervencijami, mentorstvom, promocijo, obveščanjem in trženjem, vzajemnimi skladi, ponovno zasaditvijo sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov po obvezni izkrčitvi, zeleno trgatvijo in opustitvijo spravila, zavarovanjem letine in proizvodnje, umiki s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, in skupnim skladiščenjem. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe glede oblik podpore in vrst odhodkov, vključno z uporabo pavšalnih stopenj in lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ter upravnih stroškov in stroškov osebja. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in pravne varnosti bi bilo treba sestaviti seznam odhodkov, ki ne smejo biti zajeti s strateškimi načrti SKP, in neizčrpen seznam odhodkov, ki so lahko zajeti v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih. |
(12) |
Poleg tega bi bilo treba določiti posebna pravila v zvezi z nekaterimi sektorskimi vrstami intervencij, in sicer v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja in živinorejskem sektorju, da bi se upoštevale nekatere posebnosti navedenih sektorjev. |
(13) |
V zvezi s sektorskimi vrstami intervencij, ki jih v sektorjih sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih v okviru operativnih programov upravljajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, bi bilo treba določiti posebna pravila v zvezi z obsegom proizvodov in umiki s trga za brezplačno razdelitev, in sicer v zvezi s stroški prevoza in priprave, ob upoštevanju potencialnega pomena zadevne intervencije. Natančneje, določiti bi bilo treba najvišje ravni podpore za umike s trga, da ti ne bi postali stalna nadomestna oblika prodaje za proizvode namesto njihovega dajanja na trg. Iz podobnih razlogov je primerno, da se v vseh primerih določi količinska omejitev umikov za posamezen proizvod in organizacijo proizvajalcev. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna pravila v zvezi z nameni, za katere se uporabljajo umaknjeni proizvodi, pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov in ustreznimi standardi, ki jih morajo umaknjeni proizvodi izpolnjevati. |
(14) |
Da bi se olajšala uporaba sektorskih intervencij v okviru operativnih programov, bi bilo treba določiti metodo za izračun vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, vključno z uporabo pavšalne stopnje za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih predelavi. Z metodo za izračun vrednosti tržne proizvodnje bi bilo treba za na novo priznane organizacije ali skupine zmanjšati letna nihanja ali količino nezadostnih podatkov. Da bi se preprečila zloraba sistema, se organizacijam proizvajalcev na splošno ne bi smelo dovoliti, da spremenijo metodologijo določanja referenčnega obdobja med trajanjem programa. |
(15) |
Da bi se zagotovilo dobro delovanje vrst intervencij v sektorju sadja in zelenjave, bi bilo primerno določiti specifične cilje v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi intervencijami. |
(16) |
Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev sadja in zelenjave še posebno nizka, vključno s pravili glede izračuna stopnje organiziranosti in potrditve nizke stopnje organiziranosti. |
(17) |
Da bi se zagotovilo dobro delovanje vrst intervencij v čebelarskem sektorju, bi bilo treba določiti pravila v zvezi s čebeljimi panji. |
(18) |
Da bi se zagotovilo dobro delovanje vrst intervencij v vinskem sektorju, je primerno sestaviti neizčrpen seznam subjektov, ki so lahko upravičenci do podpore za različne vrste intervencij. Prav tako je treba določiti nekatere posebne zahteve glede upravičenosti v zvezi z upravičenci do vrste intervencij „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“ in „zavarovanje letine“, osebami javnega prava in zasebnimi podjetji. Poleg tega je primerno, da se iz podpore Unije izključijo proizvajalci, ki obdelujejo nezakonite zasaditve ali zasajene površine brez dovoljenja za zasaditev. |
(19) |
Da bi se zagotovila pravilna poraba sredstev Unije, je treba v vinskem sektorju določiti pravila o odhodkih za „ponovno zasaditev vinogradov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov“. Natančneje, primerno je določiti, da taki odhodki ne smejo preseči določenega zneska vseh letnih odhodkov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki jih zadevna država članica plača v katerem koli proračunskem letu. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da se stroški izkrčitve in nadomestitve izgube prihodkov ne bi smeli šteti za upravičene odhodke v okviru te intervencije, ki je namenjena izključno kritju stroškov ponovne zasaditve po izvedbi obveznih fitosanitarnih ukrepov. |
(20) |
Za namene intervencij „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“ ter „zelena trgatev“ je primerno določiti pravila o izmeri površin, zlasti opredeliti, kaj ustreza površini, zasajeni z vinsko trto, kar je še zlasti pomembno, kadar se podpora izplača na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto za posamezno površino. |
(21) |
Da bi se zagotovilo dobro delovanje vrst intervencij v sektorju hmelja, je primerno določiti pravila za izračun finančne pomoči Unije. |
(22) |
Da bi se zagotovilo dobro delovanje vrst intervencij v živinorejskem sektorju, je primerno določiti pravila o obnovitvi staleža živine po obveznem zakolu ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč. |
(23) |
Pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti glede ohranitve ogroženih pasem in rastlinskih sort na kmetijah, ki jim grozi genska erozija, ter za dejavnosti ohranjanja, trajnostne rabe in razvoja genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, bi morali prispevati k specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem SKP, določenim v členu 6(1), točke (d), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115. Natančneje, z njimi bi bilo treba obravnavati potrebo po zaščiti, ohranjanju in spodbujanju genske raznovrstnosti. |
(24) |
Izboljšati bi bilo treba ravni dobrobiti živali, in sicer z zagotavljanjem podpore kmetom, ki se zavežejo, da bodo uvedli višje standarde živinoreje, ki presegajo ustrezne obvezne zahteve. Če se prevzamejo obveznosti glede dobrobiti živali za zagotovitev višjih standardov načinov proizvodnje, bi bilo treba opredeliti področja. Pri tem bi bilo treba preprečiti, da bi se navedene obveznosti glede dobrobiti živali prekrivale s standardnimi načini kmetovanja, zlasti s cepljenjem za preprečevanje bolezni. |
(25) |
Priznane nacionalne sheme kakovosti so lahko za potrošnike zagotovilo za kakovost in značilnosti proizvoda ali proizvodnega procesa. Določiti bi bilo treba merila glede posebnosti končnega proizvoda, dostopa do sheme, preverjanja zavezujočih specifikacij proizvoda, preglednosti sheme in sledljivosti proizvodov, da bi se optimizirala njihova podpora v okviru intervencij za razvoj podeželja. Zaradi posebnih značilnosti bombaža kot kmetijskega proizvoda bi morale biti zajete tudi nacionalne sheme kakovosti za bombaž. |
(26) |
Da bi se podprle prostovoljne sheme certificiranja kmetijskih proizvodov, ki jih države članice priznavajo v okviru intervencij za razvoj podeželja, in da bi bile te usklajene s sektorskimi intervencijami, bi bilo treba določiti nekatera objektivna merila. |
(27) |
Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji v zvezi z deležem za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115, bi bilo treba določiti pravila za metodo določitve referenčnega deleža in letnega deleža trajnega travinja ter raven, na kateri se lahko določita. |
(28) |
Da bi se zaščitil delež trajnega travinja, je primerno tudi določiti, da bi morale države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev ponovne spremembe površin, če se delež trajnega travinja zniža pod zgornjo mejo 5 %. Vendar bi bilo treba določiti odstopanja za primere, ko absolutna površina trajnega travinja ostaja razmeroma nespremenjena ali ko je zmanjšanje deleža pod prag posledica sprememb površine zaradi okolju in podnebju prijaznih ciljev, zlasti pogozdovanja in ponovne vzpostavitve mokrišč na območjih. |
(29) |
Ker morajo države članice pravila, določena v tej uredbi, upoštevati pri pripravi svojih strateških načrtov SKP, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
PREDMET UREJANJA
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/2115 z:
(a) |
dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027:
|
(b) |
pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1. |
NASLOV II
DODATNE ZAHTEVE ZA NEKATERE VRSTE INTERVENCIJ V OBLIKI NEPOSREDNIH PLAČIL
POGLAVJE I
Konoplja
Člen 2
Dodatne zahteve glede upravičenosti
Države članice pri določanju opredelitev v svojih strateških načrtih SKP iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/2115 kot pogoj za odobritev plačil za pridelavo konoplje navedejo uporabo semen sort konoplje, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) |
navedene so v skupnem katalogu sort poljščin 15. marca tistega leta, za katero je plačilo odobreno, in objavljene v skladu s členom 17 Direktive Sveta 2002/53/ES (4); |
(b) |
njihova vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: vsebnost THC) dve leti zapored ni presegla zgornje meje iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115; |
(c) |
certificirane so v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (5) ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES (6) v primeru ohranjevalnih sort. |
Člen 3
Preverjanje sort konoplje in količinska določitev vsebnosti THC
1. Države članice vzpostavijo sistem preverjanja za določitev vsebnosti THC v sortah konoplje, ki jim omogoča uporabo metode za preverjanje sort konoplje in količinsko določitev vsebnosti THC v sortah konoplje iz Priloge I.
2. Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami glede vsebnosti THC. Taka evidenca za vsako sorto vključuje vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljeni postopek, število opravljenih preizkusov, navedbo točke, na kateri je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.
3. Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, države članice za zadevno sorto v naslednjem letu zahtevka uporabijo postopek B, opisan v Prilogi I k tej uredbi. Navedeni postopek se uporablja v naslednjih letih zahtevka, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115.
4. Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte že drugo leto presega vsebnost THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, država članica Komisijo najpozneje do 15. januarja naslednjega leta zahtevka uradno obvesti o imenu zadevne sorte. Od zadevnega leta zahtevka pridelava zadevne sorte ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.
5. Države članice zagotovijo, da so pridelovalci konoplje pravočasno obveščeni o imenih sort konoplje, ki niso upravičene do neposrednih plačil v skladu s členom 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 4 tega člena, z objavo posredovane informacije najpozneje do roka za predložitev enotnega zahtevka.
Člen 4
Vmesni posevek
Za namene tega poglavja „konoplja, ki se prideluje kot vmesni posevek“ pomeni posevek konoplje, ki se poseje po 30. juniju zadevnega leta.
Člen 5
Zahteve glede pridelave
Posevki konoplje se še naprej pridelujejo v običajnih pogojih pridelovanja v skladu z lokalno prakso vsaj deset dni od datuma konca cvetenja, da se lahko opravijo pregledi, ki so potrebni za uporabo tega člena.
Konoplja, ki se prideluje kot vmesni posevek, se še naprej prideluje v običajnih pridelovalnih pogojih v skladu z lokalno prakso vsaj do konca rastne sezone.
Države članice lahko dovolijo, da se konoplja požanje pred iztekom desetdnevnega obdobja po koncu cvetenja, če žetev poteka po začetku cvetenja in inšpektorji navedejo, kateri reprezentativni deli vsake zadevne parcele se še naprej obdelujejo najmanj deset dni po koncu cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda v skladu z metodo iz Priloge I.
POGLAVJE II
Bombaž
Člen 6
Odobritev kmetijskih zemljišč za pridelavo bombaža
Države članice iz člena 36 Uredbe (EU) 2021/2115 v svojih strateških načrtih SKP določijo objektivna merila za odobritev kmetijskih zemljišč v skladu s členom 37(3) navedene uredbe.
Ta merila temeljijo na enem ali več od naslednjih elementov:
(a) |
agrarni ekonomiki regij, v katerih je bombaž glavni pridelek; |
(b) |
pedoklimatskih razmerah na zadevnih območjih; |
(c) |
upravljanju namakalnih voda; |
(d) |
okolju prijaznih sistemih kolobarjenja in pridelovalnih metodah. |
Člen 7
Odobritev sort za setev
Države članice iz člena 36 Uredbe (EU) 2021/2115 v svojih strateških načrtih SKP določijo, katere sorte, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin iz Direktive 2002/53/ES in prilagojene potrebam njihovega trga, so odobrene za setev.
Člen 8
Dodatni pogoji za prejemanje posebnega plačila za bombaž
Za posebna plačila za bombaž iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2021/2115 države članice iz člena 36 navedene uredbe v svojih strateških načrtih SKP določijo najmanjšo gostoto sadik na posejani površini glede na pedoklimatske razmere in posebne regionalne značilnosti, če je primerno.
Člen 9
Odobritev medpanožnih organizacij
1. Odobritev medpanožne organizacije v smislu člena 39(1) Uredbe (EU) 2021/2115 podeli država članica, v kateri imajo sedež obrati za odzrnjevanje bombaža, za obdobje enega leta, ki se pravočasno začne pred setveno sezono navedenega leta, če organizacija izpolnjuje naslednja merila:
(a) |
pokriva skupno površino najmanj 4 000 ha, ki izpolnjuje merila za odobritev iz člena 6 te uredbe; |
(b) |
sprejela je pravila notranjega delovanja, zlasti glede pogojev članstva in članarin, v skladu s predpisi Unije in z nacionalnimi predpisi. |
2. Kadar se ugotovi, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje več meril za odobritev iz odstavka 1, država članica, ki je podelila odobritev, slednjo prekliče, razen če se neskladnost odpravi v roku, ki ga država članica določi v sklepu o preklicu. Pristojni organ odgovorne države članice medpanožno organizacijo vnaprej obvesti o svoji nameri za preklic odobritve, pri čemer navede tudi razloge za preklic. Medpanožni organizaciji omogoči predložitev pripomb v roku, določenem v uradnem obvestilu o načrtovanem preklicu.
Kmetje, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, katere odobritev je preklicana v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, niso upravičeni do povečanja posebnega plačila za bombaž v skladu s členom 40(2) Uredbe (EU) 2021/2115.
Člen 10
Obveznosti za kmete, ki pridelujejo bombaž
1. Kmet je član največ ene odobrene medpanožne organizacije iz člena 39(1) Uredbe (EU) 2021/2115.
2. Kmet, ki je član odobrene medpanožne organizacije, dobavlja bombaž le obratu za odzrnjevanje bombaža, ki pripada isti organizaciji.
3. Kmetje sodelujejo v odobreni medpanožni organizaciji na podlagi prostovoljnega članstva.
NASLOV III
DODATNE ZAHTEVE ZA NEKATERE VRSTE INTERVENCIJ V SEKTORJIH IZ ČLENA 42 UREDBE (EU) 2021/2115
POGLAVJE I
Skupna pravila, ki se uporabljajo za intervencije v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115
Člen 11
Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, kot so predvidene v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo, da:
(a) |
upravičenec pridobljena opredmetena in neopredmetena sredstva uporablja v skladu z naravo, cilji in predvideno uporabo, kot je opisano v s tem povezanih intervencijah iz strateških načrtov SKP in, kadar je ustrezno, v odobrenem operativnem programu; |
(b) |
brez poseganja v odstavek 10 pridobljena opredmetena in neopredmetena sredstva ostanejo v lasti in posesti upravičenca do konca davčne amortizacijske dobe ali v obdobju najmanj pet let, ki ga države članice določijo ob upoštevanju narave sredstev. Vsako od teh obdobij se računa od datuma pridobitve sredstva ali od datuma, ko je sredstvo na voljo upravičencu. Kljub temu lahko države članice določijo krajše obdobje, v katerem sredstvo ostane v lasti in posesti upravičenca, vendar pa to obdobje zaradi ohranjanja naložb ali delovnih mest, ki jih ustvarijo mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (7), ne sme biti krajše od treh let. |
Naložbe v opredmetena sredstva iz prvega pododstavka se izvedejo v prostorih upravičenca ali, kadar je ustrezno, v prostorih njegovih članov proizvajalcev ali njegovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 31(7) te uredbe. V čebelarskem sektorju pa lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo tudi naložbe v opredmetena sredstva, ki se izvedejo zunaj prostorov upravičenca.
Kadar se naložba izvede na zemljišču, zakupljenem na podlagi posebnih nacionalnih predpisov o nepremičninah, zahteva o lastništvu upravičenca ne velja, če so sredstva v posesti upravičenca vsaj za obdobje, zahtevano v prvem pododstavku, točka (b).
2. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se lahko podpora za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, financira v enkratnem znesku ali v obrokih, ki so bili, kadar je ustrezno, odobreni v operativnem programu ali, če so države članice tako določile, v zadevnih intervencijah.
Če je obdobje iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), za zadevno naložbo daljše od trajanja operativnega programa, države članice zagotovijo, da se lahko prenese v naslednji operativni program.
Kadar države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, s katerimi si prizadevajo uresničiti kmetijsko-okoljsko-podnebne cilje iz člena 46, točki (e) in (f), ter člena 57, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115, take naložbe izpolnjujejo enega ali več ciljev iz člena 12(1) te uredbe.
3. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v opredmetena sredstva, ki vključujejo sisteme za proizvodnjo energije, če količina proizvedene energije ne presega količine energije, ki se lahko letno porabi za običajne dejavnosti upravičenca.
4. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v namakanje, če:
(a) |
so določeni odstotki za ciljne vrednosti minimalnih prihrankov vode v smislu potencialnega in tudi učinkovitega zmanjšanja porabe vode, ki jih mora doseči upravičenec do podpore, ter če iz strateškega načrta SKP izhaja, da so bile take ciljne vrednosti prihrankov vode določene ob upoštevanju potreb, določenih v načrtih upravljanja povodij iz Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8); |
(b) |
je nameščen sistem vodnih števcev, ki omogoča merjenje porabe vode na ravni kmetijskega gospodarstva ali zadevne proizvodne enote, ali bo nameščen v okviru naložbe; |
(c) |
so v primeru posebnih naložb v namakanje iz odstavkov 5 do 8 izpolnjeni pogoji iz navedenih odstavkov. |
5. Podpora za naložbe v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture se lahko zagotovi pod naslednjimi pogoji:
(a) |
predhodna ocena naložbe, ki jo izvede upravičenec, kaže, da bi bili mogoči prihranki vode glede na tehnične parametre obstoječih objektov ali infrastrukture; |
(b) |
naložbe vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda, količinsko stanje katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja, kot je določen v Direktivi 2000/60/ES, ocenjeno z manj kot dobro, doseženo pa bo učinkovito zmanjšanje porabe vode, kar bo prispevalo k doseganju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) navedene direktive. |
Pogoji, določeni v prvem pododstavku, točki (a) in (b), se ne uporabljajo za naložbe v podporo izboljšavam obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture v zvezi z izgradnjo vodnega zbiralnika ali uporabo predelane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.
6. Podpora za naložbe v namakanje, ki povzročijo neto povečanje namakanega območja in vplivajo na zadevno telo podzemnih ali površinskih voda, se lahko zagotovi pod naslednjimi pogoji:
(a) |
stanje vodnega telesa glede na količino vode v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro; |
(b) |
iz analize vplivov na okolje je razvidno, da naložba ne bo imela nobenega znatnega negativnega vpliva na okolje; navedeno analizo vplivov na okolje pristojni organ bodisi opravi bodisi odobri. |
7. Podpora za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo se lahko zagotovi pod pogojem, da je uporaba take vode skladna z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (9).
8. Podpora za naložbe v izgradnjo ali razširitev vodnega zbiralnika za namakanje se lahko zagotovi pod pogojem, da to ne povzroči znatnih negativnih vplivov na okolje.
9. Države članice zagotovijo, da se finančna pomoč Unije izterja od upravičenca, če se v obdobju iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), pojavi ena od naslednjih okoliščin:
(a) |
prenehanje dejavnosti upravičenca ali njen prenos na drug subjekt; |
(b) |
premestitev proizvodne dejavnosti zunaj geografskega obdelovalnega območja, ki jo izvede upravičenec ali, kadar je ustrezno, njegovi člani; |
(c) |
sprememba lastništva, zlasti kadar se s tem podjetju ali javnemu organu daje neupravičena prednost, ali |
(d) |
katera koli druga znatna sprememba, ki vpliva na naravo, cilje ali pogoje izvajanja zadevne intervencije, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji. |
Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP na podlagi odstavkov 1 do 8 in prvega pododstavka tega odstavka, države članice zagotovijo izterjavo finančne pomoči Unije sorazmerno s trajanjem neskladnosti.
Države članice se lahko odločijo, da finančne pomoči Unije ne bodo izterjale, kadar proizvodna dejavnost upravičenca preneha zaradi stečaja, ki ni posledica goljufije.
Če član proizvajalec zapusti svojo organizacijo ali skupino proizvajalcev, države članice zagotovijo, da upravičenec naložbo ali njeno preostalo vrednost izterja in da se njena preostala vrednost prišteje k operativnemu skladu.
Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da upravičencu ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.
10. V primeru zamenjave sredstev, v zvezi s katerimi je bila dodeljena podpora za naložbe, se preostala vrednost zamenjanih naložb:
(a) |
prišteje k operativnemu skladu organizacije proizvajalcev ali |
(b) |
odšteje od stroškov zamenjave. |
Ne glede na prvi pododstavek države članice v svojih strateških načrtih SKP ne morejo preprosto določiti zamenjave naložb z enakimi sredstvi.
11. Države članice ne določijo podpore za naložbe, ki so v njihovih strateških načrtih SKP določene kot intervencije, če se za navedene intervencije prejema podpora v skladu s členom 58(1), prvi pododstavek, točke (h) do (k), navedene uredbe.
Člen 12
Intervencije, povezane s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije, s katerimi se uresničujejo kmetijsko-okoljsko-podnebni cilji v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se z zajetimi intervencijami uresničuje eden od naslednjih ciljev:
(a) |
doseganje zmanjšanja trenutne uporabe proizvodnih vložkov, emisij onesnaževal ali odpadkov pri proizvodnem procesu; |
(b) |
doseganje nadomestitve uporabe energije iz fosilnih energetskih virov z uporabo energije iz obnovljivih virov; |
(c) |
doseganje zmanjšanja okoljskih tveganj, povezanih z uporabo nekaterih proizvodnih vložkov ali s proizvodnjo nekaterih ostankov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi, gnojili, gnojem ali drugimi živalskimi iztrebki; |
(d) |
doseganje zmanjšanja porabe vode; |
(e) |
povezanost z neproduktivnimi naložbami, potrebnimi za doseganje kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev, zlasti kadar se ti cilji nanašajo na varstvo habitatov in biotske raznovrstnosti; |
(f) |
doseganje učinkovitega in merljivega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ali trajne sekvestracije ogljika; |
(g) |
povečanje odpornosti proizvodnje na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, kot je erozija tal; |
(h) |
doseganje ohranjanja, trajnostne rabe in razvoja genskih virov ali |
(i) |
prispevanje k varstvu ali izboljšanju okolja. |
Države članice zagotovijo, da upravičenci ob predložitvi predlaganega operativnega programa, intervencije ali spremembe takega programa ali intervencije v odobritev zagotovijo dokaze o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem.
2. Intervencije iz odstavka 1 se izvedejo v prostorih upravičenca ali, kadar je ustrezno, v prostorih njegovih članov proizvajalcev ali v prostorih njegovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 31(7) te uredbe. V čebelarskem sektorju pa lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo tudi, da se take intervencije izvajajo zunaj prostorov upravičenca. Pričakovana korist in dodatni vpliv intervencije v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji morata biti predhodno prikazana v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih upravičenec predloži ob predložitvi operacije, operativnega programa ali spremembe takega programa ali operacije v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo intervencije.
3. Pri določitvi odhodkov, ki se zajamejo, države članice upoštevajo dodatne nastale stroške in izpad dohodka zaradi izvedenih intervencij v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji ter določenimi ciljnimi vrednostmi.
4. Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci, ki izvajajo intervencije v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji, dostop do ustreznega znanja in informacij, potrebnih za izvajanje takih intervencij, ter da sta na voljo ustrezno usposabljanje za vse, ki to zahtevajo, in dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoje proizvodne sisteme.
5. Države članice zagotovijo, da operativni programi vsebujejo revizijsko klavzulo za operacije, izvedene v okviru intervencij, povezanih s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, da bi se zagotovila njihova prilagoditev v primeru sprememb katerih koli ustreznih obveznih standardov, zahtev ali obveznosti.
Člen 13
Mentorstvo
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za mentorstvo v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se z zajetimi intervencijami uresničuje eden od naslednjih ciljev:
(a) |
izmenjava dobrih praks v zvezi z intervencijami za preprečevanje in obvladovanje kriz, ki upravičencu pomagajo izkoristiti izkušnje, pridobljene z izvajanjem intervencij za preprečevanje in obvladovanje kriz; |
(b) |
spodbujanje ustanavljanja novih in združevanja obstoječih organizacij proizvajalcev ali omogočanje posameznim proizvajalcem, da se pridružijo obstoječi organizaciji proizvajalcev, ter svetovanje skupinam proizvajalcev, kako lahko pridobijo priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013; |
(c) |
ustvarjanje priložnosti za mreženje za ponudnike in prejemnike mentorstva, zlasti tržnih kanalov kot sredstva za preprečevanje in obvladovanje kriz. |
2. Ponudnik mentorstva je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev. Ponudnik mentorstva ima koristi od podpore za intervencijo za mentorstvo.
3. Prejemnik mentorstva je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev oziroma posamezni proizvajalec, ki je ali ni član organizacije proizvajalcev, njenih združenj ali skupine proizvajalcev.
4. Vsi upravičeni stroški, povezani z dejavnostjo mentorstva, se plačajo ponudniku mentorstva, ki to intervencijo vključi v svoj operativni program.
5. Intervencije za mentorstvo se ne oddajajo v zunanje izvajanje.
Člen 14
Promocija, komuniciranje in trženje
Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za promocijo, komuniciranje in trženje v sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se z zajetimi intervencijami uresničuje eden od naslednjih ciljev:
(a) |
povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za njihove proizvodne metode v Uniji; |
(b) |
povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih predelanih proizvodov, proizvedenih v Uniji, ter njihove prepoznavnosti v Uniji in zunaj Unije za sektorje, ki niso vinski sektor; |
(c) |
povečanje ozaveščenosti o shemah kakovosti Unije v Uniji in zunaj Unije; |
(d) |
povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih predelanih proizvodov, proizvedenih v Uniji, zlasti s poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti; |
(e) |
kadar je ustrezno, prispevanje k ponovni vzpostavitvi običajnih tržnih pogojev na trgu Unije v primeru resnih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih posebnih težav; |
(f) |
povečanje ozaveščenosti o trajnostni proizvodnji; |
(g) |
povečanje ozaveščenosti potrošnikov o blagovnih znamkah ali trgovskih imenih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave; |
(h) |
diverzifikacija, odpiranje in konsolidacija trgov za vina Unije v tretjih državah ter povečanje ozaveščenosti o bistvenih značilnostih vin Unije na teh trgih. Navedba o poreklu in blagovnih znamkah vina se lahko uporablja le, kadar dopolnjuje promocijo in trženje vin Unije ter komuniciranje v zvezi z njimi v tretjih državah; |
(i) |
obveščanje potrošnikov o odgovornem uživanju vina. Države članice zagotovijo, da je promocijsko gradivo za splošno promocijo in pospeševanje oznak kakovosti opremljeno z emblemom Unije ter da vsebuje naslednjo izjavo: „Financirala Evropska unija“. Emblem in izjava o financiranju sta prikazana v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 821/2014 (10). |
Člen 15
Vzajemni skladi
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za vzajemne sklade v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo izvedbene pogoje v zvezi z upravnimi stroški vzpostavitve, polnjenja in, kadar je ustrezno, ponovnega polnjenja vzajemnih skladov.
2. Upravičeni odhodki za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, zajemajo finančno pomoč Unije in tudi prispevek upravičenca. Znesek upravičenih odhodkov ne presega 20 %, 16 % oziroma 8 % prispevka upravičenca v kapital vzajemnega sklada v prvem, drugem oziroma tretjem letu njegovega delovanja.
3. Upravičenec lahko prejme podporo za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, le enkrat in le v prvih treh letih delovanja vzajemnega sklada.
Kadar upravičenec predloži vlogo za to podporo šele v drugem ali tretjem letu delovanja vzajemnih skladov, znaša podpora 16 % oziroma 8 % prispevka upravičenca v kapital vzajemnega sklada v drugem oziroma tretjem letu njegovega delovanja.
4. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za vzajemne sklade v vinskem sektorju iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (l), Uredbe (EU) 2021/2115, omejijo podporo Unije za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v vinskem sektorju na:
(a) |
20 % prispevka proizvajalcev v vzajemni sklad v prvem letu; |
(b) |
16 % prispevka proizvajalcev v vzajemni sklad v drugem letu; |
(c) |
8 % prispevka proizvajalcev v vzajemni sklad v tretjem letu. |
Obdobje zagotavljanja podpore ni daljše od treh let.
Člen 16
Ponovna zasaditev sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov po obvezni izkrčitvi
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, vinskem sektorju ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v obliki ponovne zasaditve sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov ali v primeru sadovnjakov in nasadov oljk zaradi prilagoditve podnebnim spremembam, zagotovijo, da upravičenci pri izvajanju teh intervencij ravnajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (11).
2. Odhodki za ponovno zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk ne presegajo 20 % skupnih odhodkov v okviru posameznega operativnega programa ali zadevne intervencije.
Člen 17
Zelena trgatev in opustitev spravila
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v obliki „zelene trgatve“ za te sektorje in „opustitve spravila“ za te sektorje, razen za vinski sektor, države članice zagotovijo, da te intervencije dopolnjujejo običajne postopke gojenja in se od njih razlikujejo ter da se nanašajo na celotno pričakovano proizvodnjo zadevnega proizvoda na posamezni parceli.
„Zelena trgatev“ zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zeleno trgatvijo niso bili poškodovani, na posameznem območju. „Opustitev spravila“ zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne, zadovoljive in tržne kakovosti.
2. Države članice zagotovijo, da se intervencije za zeleno trgatev izvajajo v rastnih sezonah, preden proizvod doseže tržno fazo, in se ne izvajajo za proizvode, za katere se je običajno obiranje oziroma običajna trgatev že začela.
3. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo najdaljše roke v pridelovalni sezoni za uporabo intervencij za zeleno trgatev za vsak proizvod, za katerega veljajo take intervencije, ter druge pogoje za upravičenost zelene trgatve in opustitve spravila, vključno s sortami in kategorijami proizvodov, kadar je ustrezno.
4. Države članice izključijo finančno nadomestilo za izvajanje intervencij za opustitev spravila, če se med običajnim proizvodnim ciklom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi.
5. Podpora za zeleno trgatev zajema samo proizvode, ki so fizično na polju in so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila. Za sektorje, ki niso vinski sektor, zneske nadomestil, ki vključujejo finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev za zeleno trgatev in opustitev spravila, določi država članica kot izplačila na hektar na ravni, ki ustreza največ 90 % najvišje ravni podpore za umike s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, ki se uporablja za isti proizvod.
6. Države članice določijo, da mora upravičenec pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestiti pristojne organe države članice o načrtovani zeleni trgatvi ali opustitvi spravila.
7. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo:
(a) |
podrobne določbe o izvajanju navedenih intervencij, vključno z njihovo vsebino in roki, o znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, in o uporabi intervencij ter seznam proizvodov, upravičenih v okviru intervencij; |
(b) |
določbe za zagotovitev, da izvajanje teh intervencij nima negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic; |
(c) |
prepoved dodelitve pomoči v sektorju sadja in zelenjave, če je bil v primeru zelene trgatve velik del običajnega obiranja že opravljen in v primeru opustitve spravila velik del tržnih proizvodov že pridobljen. |
8. Države članice zagotovijo, da:
(a) |
je zadevna površina dobro vzdrževana, da še ni prišlo do spravila pridelka, da je proizvod dobro razvit in ni poškodovan ter da bi bil na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti; |
(b) |
pobrani pridelki niso denaturirani; |
(c) |
intervencija nima negativnega vpliva na okolje ali negativnih fitosanitarnih posledic, za katere je odgovorna organizacija proizvajalcev; |
(d) |
se površina katere koli parcele, zasajene z vinsko trto, na kateri je potekala zelena trgatev, ne upošteva pri izračunu omejitev donosa iz tehničnih specifikacij za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo; |
(e) |
lahko z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 v sektorju sadja in zelenjave, kadar je pri sadju in zelenjavi čas obiranja daljši od enega meseca, zelena trgatev poteka, ko se je običajno obiranje že začelo, in lahko velja opustitev spravila, čeprav se med običajnim proizvodnim ciklom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi. V takih primerih se s finančnim nadomestilom nadomesti le pridelek, ki bi se pobral v šestih tednih po zeleni trgatvi in opustitvi spravila ter se ne trži zaradi takih operacij. Navedena sadje in zelenjava se v isti rastni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo; |
(f) |
v sektorju sadja in zelenjave, razen v primeru iz točke (e), se intervencije za zeleno trgatev in opustitev spravila ne morejo uporabljati hkrati za isti proizvod in isto območje v katerem koli zadevnem letu. |
Člen 18
Zavarovanje letine in proizvodnje
Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo zavarovanje letine in proizvodnje kot intervencijo v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, lahko dodelijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepom za zavarovanje letine in proizvodnje, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Skupna javna podpora ne presega 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih proizvajalci vplačujejo za zavarovanje pred izgubami.
Intervencije za zavarovanje letine in proizvodnje ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga proizvajalci prejmejo iz drugih shem podpore ali zavarovanja v zvezi z zavarovanim tveganjem.
Člen 19
Umiki s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi
Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v obliki „umikov s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi“, zagotovijo dokončni umik določenega proizvoda s trga, tako da ga ni mogoče vrniti nazaj na trg za prehranske namene.
Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo intervencije v obliki „umikov s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi“ le v sektorju sadja in zelenjave ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 in le v zvezi s pokvarljivimi proizvodi, ki jih v njihovi običajni komercialni fazi ni mogoče trajno shraniti brez hlajenja.
Države članice v svojih strateških načrtih SKP ne določijo intervencij v obliki „umikov s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi“ v zvezi z živalskimi proizvodi in proizvodi iz sektorja sladkorja iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Člen 20
Skupno skladiščenje
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za skupno skladiščenje iz člena 47(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo začasen umik proizvodov s trga v obdobju določenega tržnega pritiska in sprejmejo pravila za zagotovitev, da se proizvod skladišči v pogojih, ki ohranjajo njegovo običajno komercialno vrednost, in ob upoštevanju veljavnih sanitarnih pravil, za kar je odgovoren upravičenec. Za sveže proizvode s kratkim rokom uporabnosti države članice določijo, da je treba proizvod skladiščiti zamrznjen ali v predelani obliki. Proizvodi, za katere se v njihovem običajnem proizvodnem procesu zahteva določeno obdobje zorenja ali katerih vrednost se s takim procesom zorenja poveča, so upravičeni do skupnega skladiščenja šele potem, ko je obdobje zorenja v celoti dokončano.
2. Države članice za vsak proizvod, za katerega je ta intervencija določena v njihovih strateških načrtih SKP, določijo najkrajše trajanje skladiščenja in največji znesek nadomestila na enoto proizvoda in na dan skladiščenja ter ustrezne pogoje skladiščenja. Največji znesek, ki se lahko financira iz operativnega sklada, ne presega vsote stroškov fizičnega skladiščenja zamrznjenih ali, kadar je ustrezno, predelanih proizvodov ter finančnih stroškov zaradi ustalitve vrednosti proizvoda pri trenutnih tržnih cenah. Največji znesek ne vključuje morebitnih stroškov zamrzovanja ali predelave ali morebitnega znižanja vrednosti proizvoda. Države članice določijo tudi postopke nadzora, vključno s pregledi na kraju samem, za zagotovitev, da proizvodi niso zamenjani, ter za zagotovitev upoštevanja pogojev in obdobja skladiščenja.
Člen 21
Oblike podpore
1. V sektorjih iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2115 države članice določijo plačila podpore na podlagi dejanskih stroškov, nastalih upravičencu, podprtih z dokumenti, kot so računi, ki jih predložijo upravičenci za izvedbo intervencije, določene v njihovem strateškem načrtu SKP.
Vendar se lahko države članice odločijo, da bodo plačilo podpore določile na podlagi standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov. Države članice ob določitvi navedenih pavšalnih stopenj, lestvic in pavšalnih zneskov upoštevajo regionalne ali lokalne posebnosti, njihov izračun pa utemeljijo na dokumentarnih dokazilih, iz katerih je razvidno, da izračun odraža tržno ceno operacij ali ukrepov, zajetih z zadevno intervencijo.
2. V sektorju sadja in zelenjave države članice upoštevajo največje zneske odhodkov in stroške priprave, ki se lahko plačajo v zvezi z zadevnimi intervencijami, določenimi v njihovih strateških načrtih SKP, iz prilog V in VII.
3. Kadar države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo plačilo podpore v obliki standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, se ti redno pregledujejo, da se upošteva indeksacija ali gospodarske spremembe.
4. Kadar države članice uporabljajo pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, določeno v skladu s členom 44(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, hranijo vsa dokumentarna dokazila v zvezi z določitvijo standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov in njihovim pregledom iz odstavka 3 tega člena.
5. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v vinskem sektorju v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov ter naložbami v opredmetena in neopredmetena sredstva, se uporabljajo naslednja pravila:
(a) |
če se države članice odločijo za izračun zneska podpore na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto, ki temeljijo na merski enoti za površino, znesek ustreza dejanski površini, izmerjeni v skladu s členom 42 te uredbe; |
(b) |
če se države članice odločijo za izračun zneska podpore na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto, ki temeljijo na drugih merskih enotah, ali na podlagi dejanskih stroškov, dobljenih na podlagi dokazne dokumentacije, ki jo predložijo upravičenci, določijo pravila o ustreznih nadzornih metodah za določitev dejanskega obsega izvajanja operacije. |
6. Ta člen se ne uporablja za finančno pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, ki se izvaja v skladu z omejitvami iz Priloge VIII, del II, oddelek D, k Uredbi (EU) št. 1308/2013.
Člen 22
Vrste odhodkov
1. Vrste odhodkov, ki jih zajemajo vrste intervencij iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115, ne nadomeščajo davka na dodano vrednost za upravičene odhodke, nastale upravičencu, razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.
2. Vrste odhodkov iz odstavka 1 ne vključujejo vrst odhodkov, navedenih v Prilogi II.
3. Vrste odhodkov, navedene v Prilogi III, države članice štejejo za upravičene pri opredelitvi ustreznih intervencij in so lahko zajete v operativnih programih ali, če tako določijo države članice, v ustreznih intervencijah. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP štejejo za upravičene druge vrste odhodkov, če niso navedene v Prilogi II.
4. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo pogoje, pod katerimi se lahko za odhodke, povezane z intervencijami iz členov 11 in 12, šteje, da prispevajo k ciljem 15 % oziroma 2 % odhodkov v okviru operativnih programov iz člena 50(7), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 in 5 % odhodkov v okviru intervencij iz člena 60(4) navedene uredbe. Taki pogoji zagotavljajo, da se s temi intervencijami dejansko uresničujejo povezani cilji iz členov 46 in 57 navedene uredbe za sektor sadja in zelenjave oziroma vinski sektor.
Člen 23
Upravni stroški in stroški osebja
1. Stroški osebja, nastali upravičencu, odvisnim družbam v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadrugi, ki je članica organizacije proizvajalcev, se štejejo za upravičene do podpore, če so nastali v zvezi s pripravo, izvajanjem ali spremljanjem posamezne podprte intervencije.
Taki stroški osebja med drugim vključujejo stroške osebja, ki ga je najel upravičenec, in stroške, ki ustrezajo deležu delovnih ur, ki jih je v izvajanje intervencije vložilo njegovo stalno osebje.
Države članice zagotovijo, da upravičenec predloži dokazno dokumentacijo s podrobnostmi o dejansko opravljenem delu v zvezi s posamezno intervencijo ter da se lahko vrednost s tem povezanih stroškov osebja neodvisno oceni in preveri. Vrednost stroškov osebja, povezana s posamezno intervencijo, ne presega stroškov, ki se običajno priznajo za enako vrsto storitve na zadevnem trgu.
Pri določanju stroškov osebja, povezanih z izvajanjem intervencije s strani stalnega osebja upravičenca, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški zaposlitve posameznih zaposlenih, ki so delali pri izvajanju operacije, delijo s 1 720 urami, ali sorazmerno v primeru zaposlenih s krajšim delovnim časom.
Za intervencije „promocija, komuniciranje in trženje“ ter „ukrepi komuniciranja“ iz člena 47(1), točka (f), in (2), točka (l), Uredbe (EU) 2021/2115 in za ukrepe medpanožnih organizacij ter promocijo in komuniciranje, ki se izvajajo v tretjih državah, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (i), (j) in (k), navedene uredbe, odhodki, plačani za upravne stroške in stroške osebja, nastale neposredno upravičencu, ne presegajo 50 % skupnih stroškov intervencije.
2. Upravni stroški, nastali upravičencu, odvisnim družbam v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadrugi, ki je članica organizacije proizvajalcev, se štejejo za upravičene do podpore, če so nastali v zvezi s pripravo, izvajanjem ali spremljanjem posamezne podprte intervencije.
Upravni stroški se štejejo za upravičene, če ne presegajo 4 % skupnih upravičenih stroškov izvedene intervencije.
Stroški zunanjih revizij se štejejo za upravičene do podpore, kadar take revizije izvaja neodvisen in usposobljen zunanji organ.
3. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP za sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ali za druge sektorje iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 določijo standardno pavšalno stopnjo za stroške osebja in upravne stroške v zvezi z upravljanjem operativnega sklada ali s pripravo, izvajanjem in spremljanjem operativnega programa v višini do največ 2 % odobrenega operativnega sklada, ki zajema finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev.
Poglavje II
Posebna pravila, ki se uporabljajo za sektor sadja in zelenjave, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter druge sektorje iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115
Člen 24
Zajeti proizvodi
Vrsta intervencij zajema le proizvode, za katere je priznana organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev, če vrednost proizvodov, zajetih v operativnem programu, predstavlja več kot 50 % vrednosti vseh proizvodov, ki jih navedena organizacija trži v sektorju, zajetem v navedenem operativnem programu. Poleg tega zadevni proizvodi izvirajo od članov organizacije proizvajalcev ali proizvajalcev, ki so člani druge organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.
Člen 25
Stroški prevoza in zahteva glede priprave za brezplačno razdelitev
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v obliki „umika s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo stroške prevoza za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga v okviru operativnih programov, na podlagi lestvice stroškov na enoto, določene glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave za brezplačno razdelitev. Povrnejo se lahko le stroški prevoza za razdalje do 750 km.
2. Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza. Plačilo se izvede po predložitvi dokazne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:
(a) |
ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev; |
(b) |
količino zadevnih proizvodov; |
(c) |
prevzem s strani prejemnikov iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 in uporabljena prevozna sredstva; |
(d) |
razdaljo med krajem umika in krajem dostave. |
3. Za pripravo sadja in zelenjave, ki se umakneta s trga za brezplačno razdelitev v okviru operativnih programov, velja naslednje:
(a) |
na enotah pakiranja proizvodov za brezplačno razdelitev so razvidni emblem Unije iz člena 15(2) in ena ali več izjav iz Priloge IV; plačilo se izvede po predložitvi dokazne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:
|
(b) |
prevzem s strani prejemnika iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, pri čemer se navede še način predstavitve. |
Člen 26
Podpora
1. Za vrsto intervencije „umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s proizvodi iz Priloge V vsota stroškov prevoza in priprave proizvodov, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev iz člena 33 te uredbe, prištetih znesku podpore za umike s trga, ne presega povprečne tržne cene „franko organizacija proizvajalcev“ zadevnega proizvoda v preteklih treh letih, vključno s predelavo, kadar je ustrezno.
2. Za vrsto intervencije „umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, ki se uporablja za vse proizvode, razen tistih iz Priloge V k tej uredbi, države članice določijo največje zneske podpore, ki vključujejo finančno pomoč Unije, nacionalni prispevek, kadar je ustrezno, in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja proizvajalcev ali skupine proizvajalcev na ravni, ki ne presega 40 % povprečnih tržnih cen „franko organizacija proizvajalcev“ v preteklih petih letih v primeru brezplačne razdelitve, in na ravni, ki ne presega 30 % povprečnih tržnih cen „franko organizacija proizvajalcev“ v preteklih petih letih za namene, ki niso brezplačna razdelitev.
3. Kadar je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev za umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih oseb, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za znesek, enak prejetemu nadomestilu. Da so zadevni proizvodi upravičeni do podpore, ne vstopijo znova na komercialni trg.
4. Za delež umikov s trga katerega koli proizvoda, ki ni namenjen brezplačni razdelitvi, katere koli organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev v zadevnem letu velja, da:
(a) |
ne presega 10 % povprečnega obsega tržne proizvodnje zadevne organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev v preteklih treh letih; |
(b) |
skupni znesek odstotkov za sadje in zelenjavo v treh zaporednih letih pa ne presega 15, če se seštejejo delež, izračunan v skladu s točko (a) za tekoče leto, in deleži umikov s trga iz preteklih dveh let, izračunani na podlagi ustreznega obsega tržne proizvodnje zadevne organizacije proizvajalcev v zadevnih preteklih dveh letih. |
Če informacije o obsegu tržne proizvodnje v enem ali več preteklih letih niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katerega je bila organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev priznana.
Vendar se pri deležu umikov s trga za brezplačno razdelitev ne upoštevajo umiki, ki se odstranijo na enega od načinov iz člena 52(6) Uredbe (EU) 2021/2115 ali za drug enakovreden namen, ki ga odobrijo države članice, kot je navedeno v členu 27(2) te uredbe.
5. V zvezi s proizvodi, navedenimi v Prilogi V, podpora za umike s trga, ki jo sestavljata finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ne presega zneskov iz navedene priloge.
V primerih, ko se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam, fundacijam in institucijam iz člena 52(6) Uredbe (EU) 2021/2115, finančna pomoč Unije pokriva zgolj plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, pri čemer so stroški priprave navedeni v členu 33 te uredbe.
Člen 27
Nameni, za katere se uporabijo umaknjeni proizvodi
1. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v obliki „umika s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ v sektorju sadja in zelenjave, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo dovoljene namene, za katere se uporabijo proizvodi, ki se umaknejo s trga, in zagotovijo, da umik s trga ali namen, za katerega se umaknjeni proizvodi uporabijo, ne povzroči negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.
2. Države članice lahko dobrodelnim organizacijam, fundacijam ali ustanovam iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 na njihovo zahtevo dovolijo, da končne prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga, zaprosijo za prispevek.
Kadar so zadevne dobrodelne organizacije, fundacije ali ustanove iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 pridobile tako dovoljenje, vodijo računovodske evidence za zadevno operacijo.
Države članice lahko dovolijo, da upravičenci do brezplačne razdelitve predelovalcem proizvodov plačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja le nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je plačilo izvedeno, sprejela pravila, ki zagotavljajo, da nameravajo predelane proizvode porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami, fundacijami ali ustanovami iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115.
3. Mogoča je razdelitev proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga, industriji za predelavo v neživilske proizvode. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da za zadevne industrije znotraj Unije oziroma za uvožene proizvode ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo ponovno na komercialni živilski trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.
Člen 28
Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov
1. Prejemniki umaknjenih proizvodov za brezplačno razdelitev v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 se obvežejo, da:
(a) |
bodo ravnali v skladu s pravili v zvezi s tržnimi standardi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013; |
(b) |
bodo vodili ločeno evidenco zalog za zadevne operacije umika; |
(c) |
bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije in nacionalnim pravom; |
(d) |
bodo predložili dokazno dokumentacijo o končnem namenu vsakega od zadevnih proizvodov v obliki potrdila o prevzemu ali enakovrednega dokumenta, ki potrjuje, da je umaknjene proizvode prevzela tretja oseba za brezplačno razdelitev. |
Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz prvega pododstavka, točka (b), če prejmejo količine, manjše od količin, ki jih kot največje določijo na podlagi evidentirane analize tveganja.
2. Prejemniki umaknjenih proizvodov za namene, ki niso brezplačna razdelitev, se obvežejo, da:
(a) |
bodo ravnali v skladu s pravili v zvezi s tržnimi standardi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013; |
(b) |
bodo vodili ločeno evidenco zalog in računov za zadevne operacije, če država članica meni, da je to potrebno, čeprav se proizvod pred dostavo denaturira; |
(c) |
bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije in nacionalnim pravom; |
(d) |
ne bodo zahtevali dodatne pomoči za alkohol, pridobljen iz zadevnih proizvodov, v primeru proizvodov, umaknjenih s trga, ki so namenjeni destilaciji. |
Člen 29
Tržni standardi za proizvode, umaknjene s trga
1. Proizvod, umaknjen s trga, ki ni namenjen brezplačni razdelitvi, v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 je v skladu z ustreznim standardom in pravili za trženje zadevnega proizvoda iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, z izjemo pravil o predstavitvi in označevanju proizvodov.
Kadar sta sadje in zelenjava umaknjena v razsutem stanju, se upoštevajo minimalne zahteve za razred II, kot je opredeljeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 (12).
Vendar je miniaturni proizvod iz sektorja sadja in zelenjave, kot je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.
2. Če za posamezno sadje ali zelenjavo ni določen posebni tržni standard, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatna pravila, ki dopolnjujejo te minimalne zahteve.
Člen 30
Vrednost tržne proizvodnje za na novo priznane organizacije ali skupine
Kadar za organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalno organizacijo proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupino proizvajalcev v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 tri leta po priznanju niso na voljo pretekli podatki o tržni proizvodnji za predhodna tri leta, države članice priznajo vrednost tržne ali tržljive proizvodnje v obdobju 12 zaporednih mesecev, ki jo sporoči organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev, za katero lahko zadevna organizacija ali skupina proizvajalcev državi članici zadovoljivo dokaže, da jo je dejansko zmožna tržiti v imenu svojih članov proizvajalcev.
Če pa je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev vrednost tržne proizvodnje sporočila za namen svojega priznanja, država članica prizna le to vrednost.
Člen 31
Podlaga za izračun vrednosti tržne proizvodnje
1. Vrednost tržne proizvodnje se za organizacijo proizvajalcev, nadnacionalno organizacijo proizvajalcev ali skupino proizvajalcev v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 izračuna na podlagi proizvodnje same organizacije proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, ki jo je dala na trg ta organizacija ali skupna, vključuje pa le proizvodnjo tistih proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali skupina proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje proizvode, za katere ni treba, da ustrezajo tržnim standardom, če se ti standardi ne uporabljajo.
Vrednost tržne proizvodnje za združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje, ki jo tržijo samo združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev in organizacije proizvajalcev, ki so njegove članice, vključuje pa le proizvodnjo tistih proizvodov, za katere je združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev priznano. Kadar pa so operativni programi odobreni za združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev in ločeno za organizacije proizvajalcev, ki so njegove članice, se vrednost tržne proizvodnje, vključene v operativne programe članic, ne upošteva za izračun vrednosti tržne proizvodnje združenja.
Poleg tega lahko za sektorje, navedene v členu 42, točki (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115, vrednost tržne proizvodnje vključuje tudi vrednost proizvodnje, zajete s pogodbami, ki jih je organizacija proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev sklenila v imenu svojih članov.
2. Vrednost tržne proizvodnje se izračuna v fazi svežih proizvodov ali prve predelave, v kateri se proizvod običajno trži, oziroma v razsutem stanju, če se proizvodi lahko tržijo v razsutem stanju, ne vključuje pa stroškov nadaljnje predelave ali nadaljnje priprave ali vrednosti končnih predelanih proizvodov. Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, kako se vrednost tržne proizvodnje izračuna za vsak sektor.
Vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki so ju organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali njuni člani proizvajalci ali odvisne družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 7 tega člena, sami ali prek zunanjih izvajalcev predelali v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave iz Priloge I, del X, k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem odstavku, se izračuna kot pavšalna stopnja v odstotkih fakturirane vrednosti navedenih predelanih proizvodov. Navedena pavšalna stopnja znaša:
(a) |
53 % pri sadnih sokovih; |
(b) |
73 % pri zgoščenih sokovih; |
(c) |
77 % pri paradižnikovem koncentratu; |
(d) |
62 % pri zamrznjenem sadju in zelenjavi; |
(e) |
48 % pri konzerviranem sadju in zelenjavi; |
(f) |
70 % pri konzerviranih gobah Agaricus bisporus in drugih gojenih gobah, konzerviranih v slanici; |
(g) |
81 % pri sadju, začasno konzerviranem v slanici; |
(h) |
81 % pri suhem sadju; |
(i) |
27 % pri predelanem sadju in zelenjavi, razen tistih iz točk (a) do (h); |
(j) |
12 % pri predelanih aromatičnih zeliščih; |
(k) |
41 % pri papriki v prahu. |
3. Države članice lahko upravičencu omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključi v vrednost tržne proizvodnje.
4. Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umikov s trga za brezplačno razdelitev. Vrednost umikov za brezplačno razdelitev se izračuna na podlagi povprečne cene proizvodov, ki jih organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev trži v zadevnem obdobju.
5. V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali njenih članov proizvajalcev, ki jo trži navedena organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev.
Proizvodnja proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev, ki jo je določila njihova lastna organizacija, se vključi v vrednost tržne proizvodnje organizacije, združenja ali skupine, ki je tržila proizvodnjo. Dvojno štetje je prepovedano.
6. Razen kadar se uporablja odstavek 7, se tržna proizvodnja organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev“, ki je pripravljena za trženje, pri čemer so izključeni:
(a) |
DDV; |
(b) |
interni stroški prevoza organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev. |
7. Vendar se lahko vrednost tržne proizvodnje izračuna tudi na stopnji „franko odvisna družba“ na podlagi, ki je določena v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % delnic ali kapitala odvisne družbe v lasti:
(a) |
ena organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali, |
(b) |
ob odobritvi države članice, proizvajalci, ki so člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, če to prispeva k doseganju ciljev iz člena 152(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1308/2013. |
8. V primeru oddajanja v zunanje izvajanje se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji „franko organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev“ in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim osebam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 7.
9. Kadar je zmanjšanje proizvodnje posledica naravne nesreče, podnebnih razmer, bolezni rastlin ali živali ali napadov škodljivcev, se lahko morebitna odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja letine ali proizvodnje iz člena 18 ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali njeni člani proizvajalci, iz teh razlogov vključi v vrednost tržne proizvodnje v dvanajstmesečnem referenčnem obdobju, v katerem se dejansko izplača.
Člen 32
Referenčno obdobje in zgornja meja finančne pomoči Unije
1. Države članice za vsako organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalno organizacijo proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupino proizvajalcev določijo dvanajstmesečno referenčno obdobje, ki se začne ne prej kot 1. januarja tri leta pred letom, za katero se zaprosi za pomoč, in se konča najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi za pomoč.
Dvanajstmesečno referenčno obdobje je obračunsko obdobje zadevne organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev.
Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem programa ne spreminja, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.
2. Države članice določijo, ali se zgornja meja finančne pomoči Unije v operativni sklad vsako leto izračuna bodisi:
(a) |
med referenčnim obdobjem na podlagi vrednosti tržne proizvodnje proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, 1. januarja leta, za katero se zaprosi za pomoč, bodisi |
(b) |
na podlagi dejanske vrednosti tržne proizvodnje v zadevnem referenčnem obdobju zadevne organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev. V tem primeru se pravilo uporablja za vse nenadnacionalne upravičence v navedeni državi članici. |
3. Kadar se vrednost tržne proizvodnje proizvoda v zadevnem letu v primerjavi s povprečjem treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobij zniža za vsaj 35 %, velja:
(a) |
če je znižanje posledica vzrokov zunaj odgovornosti in nadzora organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega proizvoda predstavlja 65 % njegove povprečne vrednosti v treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobjih; |
(b) |
če je znižanje posledica naravnih nesreč, podnebnih razmer, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev, ki so zunaj odgovornosti in nadzora organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega proizvoda predstavlja 85 % njegove povprečne vrednosti v treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobjih. |
V obeh primerih organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice dokaže, da so bili navedeni vzroki zunaj njene odgovornosti in nadzora.
Kadar organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev zadevni državi članici dokaže, da so bili navedeni vzroki zunaj njene odgovornosti in nadzora ter da je sprejela potrebne preventivne ukrepe, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje zadevnega proizvoda predstavlja 100 % njegove povprečne vrednosti v treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobjih.
POGLAVJE III
Sektor sadja in zelenjave
Člen 33
Stroški priprave za brezplačno razdelitev
Plačila za odhodke organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev in nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev v zvezi s stroški priprave sadja in zelenjave, ki sta bila umaknjena s trga za brezplačno razdelitev v okviru operativnih programov, so določena v Prilogi VII.
Člen 34
Izračun stopnje organiziranosti proizvajalcev za namen nacionalne finančne pomoči
1. Pri določanju ravni nacionalne finančne pomoči v sektorju sadja in zelenjave v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2115 se stopnja organiziranosti v regiji države članice izračuna na podlagi vrednosti sadja in zelenjave, ki se pridelata v zadevni regiji ter ju tržijo organizacije, ter vključuje le tiste proizvode, za katere so navedene organizacije priznane. Smiselno se uporablja člen 31 te uredbe.
2. Za namene tega člena se upoštevata le sadje in zelenjava, pridelana v regiji iz odstavka 3.
3. Države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti iz odstavka 1, kot poseben del svojega nacionalnega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial oziroma potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali upravna struktura.
Seznam regij, ki ga določi država članica, se ne spremeni vsaj pet let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena, zlasti iz razlogov, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma regijah.
4. Države članice Komisijo vsako leto do 31. januarja uradno obvestijo o seznamu regij, ki izpolnjujejo merila iz člena 53(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/2115, in o znesku nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizacijam proizvajalcev v navedenih regijah.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh spremembah seznama regij.
5. Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program.
Člen 35
Triletno povprečje za umike s trga za prosto razdelitev
1. Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 se izračuna na podlagi povprečja skupnih količin proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev priznana in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.
2. V primeru na novo priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem naslednji:
(a) |
kadar je bila organizacija skupina proizvajalcev, enakovredni podatki za to skupino proizvajalcev ali |
(b) |
količina, ki se uporabi za vlogo za priznanje. |
POGLAVJE IV
Čebelarski sektor
Člen 36
Opredelitev čebeljega panja
V tem poglavju izraz „čebelji panj“ pomeni enoto, ki vsebuje čebeljo družino, ki se uporablja za proizvodnjo medu in drugih čebelarskih proizvodov ali čebeljega plemenskega materiala, in vse elemente, ki so potrebni za njeno preživetje.
Člen 37
Metoda za izračun števila čebeljih panjev
Število čebeljih panjev, pripravljenih na prezimovanje, na ozemlju držav članic med 1. septembrom in 31. decembrom, se izračuna vsako leto v skladu z uveljavljeno zanesljivo metodo, določeno v strateških načrtih SKP.
Člen 38
Uradno obvestilo o številu čebeljih panjev
Letno uradno obvestilo o številu čebeljih panjev iz člena 55(7) Uredbe (EU) 2021/2115, izračunanem v skladu s členom 37 te uredbe, se od leta 2023 pošlje vsako leto do 15. junija.
Člen 39
Minimalni prispevek Unije
Minimalni prispevek Unije k odhodkom, ki so povezani z izvajanjem vrst intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2115 in jih države članice navedejo v svojih strateških načrtih SKP, znaša 30 %.
POGLAVJE V
Vinski sektor
Člen 40
Upravičenci
1. Države članice določijo subjekte, ki imajo lahko koristi od intervencij v vinskem sektorju, navedenih v njihovih strateških načrtih SKP. Navedeni subjekti vključujejo upravičence iz odstavkov 2, 3 in 4 ter poklicne organizacije, organizacije proizvajalcev vina, združenja organizacij proizvajalcev vina, začasna ali stalna združenja dveh ali več proizvajalcev vina in medpanožne organizacije.
2. Države članice določijo, da so pridelovalci vina izključni upravičenci do vrst intervencij „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“ in „zavarovanje letine“ iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (a), (c) oziroma (d), Uredbe (EU) 2021/2115.
3. Oseba javnega prava ne more imeti koristi od podpore v okviru vrst intervencij v vinskem sektorju. Vendar pa lahko države članice dovolijo, da ima oseba javnega prava koristi od podpore:
(a) |
za ukrepe, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (i) in (j), Uredbe (EU) 2021/2115; |
(b) |
za ukrepe informiranja, promocije in komuniciranja, ki se izvajajo v tretjih državah, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (h) in (k), Uredbe (EU) 2021/2115, če ni izključna upravičenka do podpore, odobrene v zvezi z navedenimi intervencijami. |
4. Upravičenci do promocije in komuniciranja, ki se izvajata v tretjih državah, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (k), Uredbe (EU) 2021/2115 so lahko zasebne družbe.
5. Podpora pa se ne dodeli proizvajalcem, ki obdelujejo nezakonite zasaditve ali površine, zasajene z vinsko trto, za katere ni bilo izdano dovoljenje za zasaditev v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Člen 41
Ponovna zasaditev vinogradov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov
Letni odhodki, ki jih države članice plačajo za podporo intervencijam, določenim v njihovih strateških načrtih SKP v zvezi s ponovno zasaditvijo vinogradov po obvezni izkrčitvi, ne presegajo 15 % vseh letnih odhodkov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov na podlagi člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, ki jih zadevna država članica plača v katerem koli proračunskem letu.
Stroški izkrčitve in nadomestilo za izgubo prihodkov se ne štejejo za upravičene odhodke v okviru te vrste intervencije.
Člen 42
Zasajena površina
1. Za ukrepe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 se površina, zasajena s trto, določi z zunanjim perimetrom vseh rastlin vinske trte, ki se mu doda varovalni pas, katerega širina ustreza polovični razdalji med vrstami.
2. Če se država članica odloči za preverjanje upravičenih stroškov operacij prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ter zelene trgatve izključno na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto, ki temeljijo na merskih enotah, ki niso površina, ali dokazne dokumentacije, ki jo predložijo upravičenci, se lahko pristojni organi odločijo, da ne bodo izmerili zasajene površine iz odstavka 1.
POGLAVJE VI
Sektor hmelja
Člen 43
Finančna pomoč Unije
Najvišja finančna pomoč Unije, ki se dodeli posamezni organizaciji ali združenju proizvajalcev iz člena 62(1) Uredbe (EU) 2021/2115, se izračuna sorazmerno na podlagi upravičenih površin za hmelj članov proizvajalcev. Upravičene površine za hmelj so zasajene z enotno gostoto najmanj 1 500 rastlin na hektar v primeru dvojnega zavezovanja/ožičenja ali najmanj 2 000 rastlin na hektar v primeru enojnega zavezovanja/ožičenja.
Površine vključujejo samo površine, omejene s črto, ki povezuje zunanje žice kolov. V primeru, da je ob tej črti posajen hmelj, se na vsako stran te površine znotraj te parcele lahko doda dodaten pas, katerega širina ustreza povprečni širini uličice. Dodaten pas ni javno prehoden. Neobdelani površini na koncu vrst, ki sta namenjeni za manevriranje s kmetijskimi stroji, sta lahko vključeni v to območje, če dolžina teh dveh površin ne presega osmih metrov in se štejeta samo enkrat ter če nista javno prehodni.
Površine ne vključujejo površin, zasajenih z mladim hmeljem, ki se uporablja predvsem za pridelke drevesnic.
POGLAVJE VII
Živinorejski sektor
Člen 44
Obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč
1. Države članice zagotovijo, da se vrsta intervencije „obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč“ iz člena 47(2), točka (e), Uredbe (EU) 2021/2115 izvede šele, ko so sprejeti ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (13).
2. Odhodki za obnovitev staleža živine ne presegajo 20 % vseh odhodkov v okviru operativnih programov.
NASLOV IV
DODATNE ZAHTEVE ZA NEKATERE VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Člen 45
Ohranjanje, trajnostna raba in razvoj genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu
1. Države članice, ki v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v zvezi z ohranjanjem, trajnostno rabo in razvojem genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu iz člena 70 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko zagotovijo podporo le kot:
(a) |
kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti glede ohranjanja ogroženih pasem in rastlinskih sort na kmetijah, ki jim grozi genska erozija, ali |
(b) |
podporo za dejavnosti v zvezi z ohranjanjem, trajnostno rabo in razvojem genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu. |
Dejavnosti, ki jih zajema vrsta kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti iz prvega pododstavka, točka (a), niso upravičene do podpore v skladu z navedenim pododstavkom, točka (b).
2. Države članice zagotovijo, da se v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti glede ohranitve ogroženih pasem in rastlinskih sort na kmetijah, ki jim grozi genska erozija, iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), zahteva:
(a) |
reja domačih živali lokalnih pasem, ki jih je država članica priznala kot ogrožene in so gensko prilagojene enemu ali več tradicionalnim proizvodnim sistemom ali okoljem v tej državi članici ter pri katerih je status ogroženosti ugotovil organ, ki ima potrebne spretnosti in znanje s področja ogroženih pasem, kot je opredeljeno v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ali |
(b) |
ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki so naravno prilagojeni lokalnim in regionalnim razmeram ter jim grozi genska erozija. |
3. Do podpore so upravičene naslednje vrste domačih živali lokalnih pasem iz odstavka 2, točka (a):
(a) |
govedo; |
(b) |
ovce; |
(c) |
koze; |
(d) |
kopitarji (Equus caballus in Equus asinus); |
(e) |
prašiči; |
(f) |
ptice; |
(g) |
kunci; |
(h) |
čebele. |
4. Države članice štejejo lokalne pasme iz odstavka 2, točka (a), za upravičene do podpore le, če so izpolnjene naslednje zahteve:
(a) |
na nacionalni ravni je navedeno število zadevnih plemenskih samic; |
(b) |
zadevno uradno priznano rejsko društvo vodi in posodablja vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo. |
5. Države članice štejejo, da rastlinskim genskim virom iz odstavka 2, točka (b), grozi genska erozija, če so zagotovljeni zadostni dokazi o genski eroziji, ki temeljijo na znanstvenih rezultatih ali kazalnikih zmanjšanja števila avtohtonih ali primitivnih domačih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, kadar je ustrezno, sprememb prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni.
6. Države članice zagotovijo, da operacije za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), vključujejo:
(a) |
ciljno usmerjene dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje in situ ter ex situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu, ter zbirk ex situ in zbirk podatkov; |
(b) |
usklajene dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu ali gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah; |
(c) |
spremljajoče dejavnosti: informiranje, razširjanje informacij, svetovanje, usposabljanje in pripravo tehničnih poročil, ki vključujejo nevladne organizacije in druge deležnike. |
7. Za namene odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„ohranjanje in situ“ v kmetijstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti; |
(b) |
„ohranjanje in situ“ v gozdarstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih vrst v njihovem naravnem okolju; |
(c) |
„ohranjanje na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva; |
(d) |
„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata; |
(e) |
„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata. |
Člen 46
Dobrobit živali
Države članice, ki v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v zvezi z obveznostmi glede dobrobiti živali iz člena 70 Uredbe (EU) 2021/2115, zagotovijo, da obveznosti glede dobrobiti živali zagotavljajo posodobljene standarde načinov proizvodnje na vsaj enem od naslednjih področij:
(a) |
voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živali; |
(b) |
pogoji bivanja, ki izboljšujejo udobje živali in njihovo prosto gibanje, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, naravna svetloba, uravnavanje mikroklime, ter pogoji bivanja, kot sta prasitev na prostem ali skupna hlevska reja glede na naravne potrebe živali; |
(c) |
pogoji, ki omogočajo izražanje naravnega vedenja, kot je obogatitev življenjskega okolja ali pozna odstavitev; |
(d) |
možnost izhoda iz zaprtih prostorov in paša; |
(e) |
prakse, ki povečujejo vzdržljivost živali in podaljšujejo njihovo življenjsko dobo, vključno s počasneje rastočimi pasmami; |
(f) |
prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali. V posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, se uporabljajo anestetiki, analgetiki in protivnetna zdravila ali imunokastracija; |
(g) |
sanitarni ukrepi za preprečevanje neprenosljivih bolezni, ki ne zahtevajo uporabe zdravil, kot so cepiva, insekticidi ali zdravila proti zajedavcem. |
Člen 47
Sheme kakovosti
Države članice, ki v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije, povezane s shemami kakovosti iz člena 77(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115, zagotovijo, da nacionalno priznane sheme kakovosti zajemajo:
(a) |
sheme kakovosti, vključno s shemami certificiranja kmetij, za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, za katere države članice priznavajo, da izpolnjujejo naslednja merila:
|
(b) |
prostovoljne sheme certificiranja kmetijskih proizvodov, za katere države članice priznavajo, da so v skladu s smernicami Unije o najboljših praksah za delovanje prostovoljnih shem certificiranja iz sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila“ (15). |
NASLOV V
PRAVILA O DELEŽU ZA STANDARD DOBRIH KMETIJSKIH IN OKOLJSKIH POGOJEV (DKOP) 1
Člen 48
Pravila o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1
1. Za ohranjanje trajnega travinja v zvezi s standardom DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 države članice zagotovijo, da se delež trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino ne zmanjša za več kot 5 % glede na referenčni delež, ki ga vsaka država članica določi v svojem strateškem načrtu SKP, tako da se površine trajnega travinja delijo s celotno kmetijsko površino.
Za namen določitve referenčnega deleža iz prvega pododstavka:
(a) |
„površine trajnega travinja“ pomenijo trajno travinje, ki so ga leta 2018 prijavili kmetje, ki prejemajo neposredna plačila, v skladu s členom 72(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter ki je določeno, kot je navedeno v členu 2(1), drugi pododstavek, točka 23, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 (17), pri čemer ga države članice po potrebi prilagodijo, da bi se upošteval vpliv morebitne spremembe, zlasti v opredelitvi trajnega travinja, ki jo države članice določijo v skladu s členom 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115; |
(b) |
„celotna kmetijska površina “ pomeni kmetijsko površino, ki so jo leta 2018 v skladu s členom 72(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 1306/2013 prijavili kmetje, ki prejemajo neposredna plačila, in ki je določena, kot je navedeno v členu 2(1), drugi pododstavek, točka 23, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014, pri čemer jo države članice po potrebi prilagodijo, zlasti da bi se upošteval vpliv morebitne spremembe v opredelitvi kmetijskih površin, ki jo države članice določijo v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115. |
2. Delež trajnega travinja se določi vsako leto na podlagi površin, ki so jih za zadevno leto prijavili upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu z naslovom III, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2115 ali letna plačila v skladu s členi 70, 71 in 72 navedene uredbe, v skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (18).
Države članice lahko delež trajnega travinja in referenčni delež določijo na nacionalni, regionalni ali podregionalni ravni, na ravni skupine kmetijskih gospodarstev ali na ravni kmetijskega gospodarstva.
3. Kadar se ugotovi, da se je delež iz odstavka 2 zmanjšal za več kot 5 % na ravni, na kateri se izvaja standard DKOP 1, zadevna država članica naloži obveznosti na ravni kmetijskih gospodarstev, da nekateri ali vsi kmetje, ki imajo na voljo površine, ki so bile v preteklem obdobju spremenjena iz površin trajnega travinja v površine za drugo uporabo, te površine ponovno spremenijo v površine trajnega travinja ali vzpostavijo površino trajnega travinja.
Če pa absolutna površina trajnega travinja, vzpostavljena v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek, točka (a), v zadevnem letu ostane v mejah 0,5 %, se šteje, da je bila obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, izpolnjena.
4. Odstavek 3, prvi pododstavek, se ne uporablja, kadar je zmanjšanje pod prag 5 % posledica prevzetih obveznosti ali obveznosti iz člena 4(4), točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115, zaradi katerih se kmetijska dejavnost na zadevnih površinah ne izvaja več in ki ne vključujejo nasadov božičnih dreves ali gojenja kmetijskih rastlin ali dreves za proizvodnjo energije.
5. Za namene izračuna deleža iz odstavka 2 se površine, ponovno spremenjene v trajno travinje ali vzpostavljene kot trajno travinje v skladu z odstavkom 3 ali vzpostavljene kot trajno travinje v okviru izvajanja standarda DKOP 1 s strani držav članic, štejejo za trajno travinje od prvega dne ponovne spremembe ali vzpostavitve. Navedene površine se uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin v skladu z opredelitvijo iz člena 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 še najmanj pet zaporednih let po njihovi ponovni spremembi ali vzpostavitvi oziroma za površine, ki se že uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, še toliko let, da se doseže pet zaporednih let.
NASLOV VI
Končne določbe
Člen 49
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. decembra 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 435, 6.12.2021, str. 1.
(2) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(3) https://www.unodc.org/unodc/en/treaties/single-convention.html
(4) Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).
(5) Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).
(6) Direktiva Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin (UL L 162, 21.6.2008, str. 13).
(7) Priporočilo Komisije 2003/60/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(8) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).
(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja, komuniciranja in prepoznavnosti za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L 223, 29.7.2014, str. 7).
(11) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).
(13) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).
(15) UL C 341, 16.12.2010, str. 5.
(16) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L 181, 20.6.2014, str. 48).
(18) Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).
PRILOGA I
Metoda Unije za preverjanje sort konoplje in določitev vsebnosti Δ9-tetrahidrokanabinola pri sortah konoplje iz člena 3
1. Področje uporabe
Metoda iz te priloge je namenjena določitvi vsebnosti Δ9-tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: vsebnost THC) pri sortah konoplje (Cannabis sativa L.). Kot je ustrezno, se pri metodi uporablja postopek A ali B, opisan v tej prilogi.
Metoda temelji na kvantitativni določitvi THC s plinsko kromatografijo (PK) po ekstrakciji z ustreznim topilom.
1.1. Postopek A
Postopek A se uporablja za preverjanje pridelave konoplje, če kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se izvajajo vsako leto, zajema najmanj 30 % površin, prijavljenih za pridelavo konoplje v skladu s členom 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115.
1.2. Postopek B
Postopek B se uporablja, kadar država članica za pridelovanje konoplje uvede sistem predhodne odobritve, najnižja stopnja za preglede na kraju samem pa zajema najmanj 20 % površin, prijavljenih za pridelavo konoplje v skladu s členom 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115.
2. Vzorčenje
2.1. Pogoji za odvzem vzorcev
Vzorci se vzamejo podnevi, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da se zagotovi reprezentativnost vzorca za polje, izključiti pa je treba robove parcele.
2.1.1. Postopek A
V posevku določene sorte konoplje se vsaki izbrani rastlini vzame 30 cm dolg del z vsaj enim ženskim socvetjem. Vzorčenje se izvede v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja.
Države članice lahko odobrijo izvedbo vzorčenja v obdobju od začetka cvetenja do 20 dni po začetku cvetenja, če se v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, za vsako gojeno sorto vzamejo drugi reprezentativni vzorci v skladu s prvim odstavkom.
Pri konoplji, ki se prideluje kot vmesni posevek in ki nima ženskega socvetja, se vzame 30 cm zgornjega dela stebla rastline. V tem primeru se vzorčenje izvede tik pred koncem rastne sezone, ko listi začnejo rumeneti, vendar najpozneje ob začetku napovedanega obdobja zmrzali.
2.1.2. Postopek B
V posevku določene sorte konoplje se vzame zgornja tretjina vsake izbrane rastline. Vzorčenje se izvede v 10 dneh po koncu cvetenja, pri konoplji, ki se prideluje kot vmesni posevek in ki nima ženskega socvetja, pa tik pred koncem rastne sezone, ko listi začnejo rumeneti, vendar najpozneje ob začetku napovedanega obdobja zmrzali. V primeru dvodomnih sort se vzamejo le ženske rastline.
2.2. Velikost vzorca
Postopek A: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 50 rastlin.
Postopek B: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 200 rastlin.
Vsak vzorec se da v vrečo iz platna ali papirja, ne da bi se zdrobil, in pošlje v laboratorijsko analizo.
Države članice lahko določijo, da se vzame drugi vzorec za morebitno ponovno analizo, ki ga mora hraniti pridelovalec ali organ, odgovoren za analizo.
2.3. Sušenje in skladiščenje vzorca
Sušenje vzorcev se začne čim prej, v vsakem primeru pa v 48 urah, z uporabo katere koli metode pod 70 °C.
Vzorci se posušijo do konstantne mase in vsebnosti vlage med 8 % in 13 %.
Po sušenju se vzorci skladiščijo v temnem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C, ne da bi se zdrobili.
3. Določitev vsebnosti THC
3.1. Priprava testnega vzorca
Iz posušenih vzorcev se odstranijo stebla in semena, večja od 2 mm.
Posušeni vzorci se zmeljejo, da nastane polfin prah (ki gre skozi sito z mrežo 1 mm).
Prah se lahko skladišči 10 tednov v temnem, suhem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C.
3.2. Reagenti in ekstrakcijska raztopina
— |
Δ9-tetrahidrokanabinol, čist, za namene kromatografije, |
— |
skvalen, čist, za namene kromatografije, kot interni standard. |
— |
35 mg skvalena na 100 ml heksana. |
3.3. Ekstrakcija THC
Stehta se 100 mg testnega vzorca v prahu, ki se da v centrifugalno epruveto, in doda 5 ml ekstrakcijske raztopine, ki vsebuje interni standard.
Vzorec se postavi v ultrazvočno kopel in pusti 20 minut. Centrifugira se pet minut pri 3 000 obratih na minuto, nato pa se odstrani raztopina supernatanta THC na površju. Raztopina se vbrizga v kromatograf in izvede se kvantitativna analiza.
3.4. Plinska kromatografija
(a) |
Oprema
|
(b) |
Območje umerjanja Vsaj tri točke za postopek A in pet točk za postopek B, vključno s točkama 0,04 in 0,50 mg/ml THC v raztopini za ekstrakcijo. |
(c) |
Pogoji preskušanja Naslednji pogoji veljajo kot primer za kolono iz točke (a):
|
(d) |
Vbrizgalna količina: 1 μl. |
4. Rezultati
Ugotovitve se izrazijo na dve decimalni mesti natančno v gramih THC na 100 gramov analitičnega vzorca, posušenega na konstantno maso. Dovoljeno odstopanje je 0,03 g na 100 g.
— |
Postopek A: ena določitev na testni vzorec. Kadar pa je dobljeni rezultat nad mejno vrednostjo, določeno v členu 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, se izvede druga določitev na vzorec za analizo, za rezultat pa se vzame povprečna vrednost obeh določitev. |
— |
Postopek B: rezultat ustreza povprečni vrednosti dveh določitev na testni vzorec. |
PRILOGA II
Seznam neupravičenih vrst odhodkov iz člena 22(2)
DEL I
V sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115
1. |
Splošni proizvodni stroški in zlasti stroški za (tudi potrjen) micelij, semena in netrajnice, fitofarmacevtska sredstva (vključno z integriranimi kontrolnimi materiali), gnojila in druge surovine, stroški zbiranja ali prevoza (notranjega in zunanjega), stroški skladiščenja, stroški pakiranja (vključno z uporabo in upravljanjem pakiranja), tudi kot del novih postopkov, tekoči obratovalni stroški (zlasti električne energije, goriva in vzdrževanja). |
2. |
Vračilo posojil, najetih za intervencijo. |
3. |
Nakup zemljišča, ki ni zazidljivo, katerega strošek presega 10 % vseh upravičenih odhodkov pri zadevni operaciji. |
4. |
Naložbe v prevozna sredstva, ki naj bi jih pri trženju ali distribuciji uporabljala organizacija proizvajalcev ali upravičenec v čebelarskem sektorju. |
5. |
Tekoči obratovalni stroški predmetov najema. |
6. |
Odhodki v zvezi z zakupnimi pogodbami (davki, obresti, stroški zavarovanja itd.) in tekoči obratovalni stroški. |
7. |
Pogodbe o odstopu del drugim podpogodbenikom ali za zunanje izvajanje v zvezi z operacijami ali odhodki s tega seznama, ki niso upravičeni. |
8. |
Kakršni koli nacionalni ali regionalni davki ali druge davčne dajatve. |
9. |
Obresti za dolgove, razen če je prispevek v obliki, ki ni neposredna nepovratna pomoč. |
10. |
Naložbe v delnice ali kapital družb, če naložba pomeni finančno naložbo. |
11. |
Stroški, ki jih imajo druge strani, razen upravičenca, organizacije proizvajalcev oziroma njenih članov, združenj organizacij proizvajalcev oziroma njihovih članov proizvajalcev ali odvisne družbe oziroma subjekta znotraj verige odvisnih družb v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadruge, ki je članica organizacije proizvajalcev. |
12. |
Intervencije, ki ne potekajo na kmetijskih gospodarstvih in/ali v prostorih organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev oziroma njihovih članov proizvajalcev ali odvisne družbe oziroma subjekta znotraj verige odvisnih družb v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadruge, ki je članica organizacije proizvajalcev. |
13. |
Intervencije, ki jih upravičenec ali organizacija proizvajalcev odda v izvajanje podizvajalcem zunaj Unije ali jih izvaja zunaj Unije, razen vrste intervencij za promocijo, komuniciranje in trženje iz člena 47(1), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115. |
DEL II
V vinskem sektorju
1. |
Vsakodnevno upravljanje vinograda. |
2. |
Zaščita pred škodo, ki jo povzročijo divjad, ptice ali toča. |
3. |
Izgradnja protivetrnih pasov in zidov za zaščito pred vetrom. |
4. |
Dovozne poti in dvigala. |
5. |
Nakup traktorjev ali kakršnih koli transportnih vozil. |
6. |
Izkrčitev okuženih vinogradov in izguba prihodka zaradi obvezne izkrčitve iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov. |
PRILOGA III
Seznam upravičenih vrst odhodkov iz člena 22(3)
1. |
Posebni stroški za:
Posebni stroški pomenijo dodatne stroške, ki se izračunajo kot razlika med konvencionalnimi proizvodnimi stroški in dejansko nastalimi stroški, ter izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa, razen dodatnega dohodka in prihranka pri stroških. |
2. |
Zdravila za uporabo v veterinarski medicini za zatiranje škodljivcev in zdravljenje bolezni čebel. |
3. |
Stroški, povezani z obnovitvijo čebeljega fonda in gojenjem čebel. |
4. |
Nakup strojev in opreme za izboljšanje proizvodnje in zbiranja medu. |
5. |
Upravni stroški in stroški osebja v zvezi z izvajanjem operativnih programov ali v zvezi z zadevnimi intervencijami, vključno s poročili, študijami, stroški vodenja knjigovodstva, obveznimi dajatvami, povezanimi s plačami, če jih neposredno krije upravičenec, odvisne družbe oziroma subjekt znotraj verige odvisnih družb v smislu člena 31(7) ali na podlagi dovoljenja države članice zadruga, ki je članica organizacije proizvajalcev. |
6. |
Nakup zemljišča, ki ni zazidljivo, če je nakup nujen za izvedbo naložbe, ki je vključena v operativni program, če je znesek nakupa nižji od 10 % vseh upravičenih odhodkov pri zadevni operaciji; v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za operacije v zvezi z varstvom okolja določijo višji odstotni deleži. |
7. |
Nakup ali zakup opredmetenih sredstev, vključno z rabljenimi opredmetenimi sredstvi, če niso bila kupljena s podporo Unije ali nacionalno podporo v obdobju petih let pred nakupom ali zakupom, do višine neto tržne vrednosti opredmetenega sredstva. |
8. |
Najem osnovnih sredstev, kadar je ekonomsko upravičen namesto nakupa, ob odobritvi države članice. |
9. |
Za sektorje iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 naložbe v prevozna sredstva, če organizacija proizvajalcev zadevni državi članici ustrezno utemelji, da se prevozno sredstvo uporablja za lastni interni prevoz do prostorov organizacije proizvajalcev, in naložbe v dodatne zmogljivosti prevoznih sredstev za prevoz v hladilnikih ali v kontrolirani atmosferi. |
10. |
Naložbe v delnice ali kapital družb, ki neposredno prispevajo k uresničitvi ciljev operativnega programa. |
PRILOGA IV
Izjava za pakiranje proizvodov iz člena 25(3), točka (a)
— |
Продукт, предназначен за безвъзмездно разпределяне (Делегиран регламент (ЕС) 2022/126) |
— |
Producto destinado a su distribución gratuita [Reglamento Delegado (UE) 2022/126] |
— |
Produkt určený k bezplatné distribuci (nařízení v přenesené pravomoci (EU) 2022/126) |
— |
Produkt til gratis uddeling (delegeret forordning (EU) 2022/126) |
— |
Zur kostenlosen Verteilung bestimmtes Erzeugnis (delegierte Verordnung (EU) 2022/126) |
— |
Tasuta jagamiseks mõeldud tooted [delegeeritud määrus (EL) 2022/126] |
— |
Προϊόν προοριζόμενο για δωρεάν διανομή [κατ’εξουσιοδότηση κανονισμός (ΕΕ) 2022/126] |
— |
Product for free distribution (Delegated Regulation (EU) 2022/126) |
— |
Produit destiné à la distribution gratuite [règlement délégué (UE) 2022/126] |
— |
Proizvod za besplatnu distribuciju (Delegirana uredba (EU) 2022/126 ) |
— |
Prodotto destinato alla distribuzione gratuita [regolamento delegato (UE) 2022/126] |
— |
Produkts paredzēts bezmaksas izplatīšanai [Deleģētā regula (ES) 2022/126] |
— |
Nemokamai platinamas produktas (Deleguotasis reglamentas (ES) 2022/126) |
— |
Ingyenes szétosztásra szánt termék ((EU) 2022/126 felhatalmazáson alapuló rendelet) |
— |
Prodott għad-distribuzzjoni bla ħlas (Ir-Regolament Delegat (UE) 2022/126) |
— |
Voor gratis uitreiking bestemd product (Gedelegeerde Verordening (EU) 2022/126 ) |
— |
Produkt przeznaczony do bezpłatnej dystrybucji [Rozporządzenie delegowane (UE) 2022/126] |
— |
Produto destinado a distribuição gratuita [Regulamento Delegado (UE) 2022/126] |
— |
Produs destinat distribuirii gratuite [Regulamentul delegat (UE) 2022/126] |
— |
Výrobok určený na bezplatnú distribúciu [delegované nariadenie (EÚ) 2022/126] |
— |
Proizvod, namenjen za prosto razdelitev (Delegirana uredba (EU) 2022/126) |
— |
Ilmaisjakeluun tarkoitettu tuote (delegoitu asetus (EU) 2022/126) |
— |
Produkt för gratisutdelning (delegerad förordning (EU) 2022/126) |
— |
Táirge lena dháileadh saor in aisce (Rialachán Tarmligthe (AE) 2022/126) |
PRILOGA V
Največji zneski podpore za umike s trga iz člena 26(1) in (4), prvi pododstavek
Proizvodi |
Najvišja podpora (EUR/100 kg) |
|
Brezplačna razdelitev |
Drugi nameni |
|
Cvetača |
21,05 |
15,79 |
Paradižnik (umaknjen med 1. junijem in 31. oktobrom) |
7,25 |
7,25 |
Paradižnik (umaknjen med 1. novembrom in 31. majem) |
33,96 |
25,48 |
Jabolka |
24,16 |
18,11 |
Grozdje |
53,52 |
40,14 |
Marelice |
64,18 |
48,14 |
Nektarine |
37,82 |
28,37 |
Breskve |
37,32 |
27,99 |
Hruške |
33,96 |
25,47 |
Jajčevci |
31,2 |
23,41 |
Melone |
48,1 |
36,07 |
Lubenice |
9,76 |
7,31 |
Pomaranče |
21,00 |
21,00 |
Mandarine |
25,82 |
19,50 |
Klementine |
32,38 |
24,28 |
Satsume |
25,56 |
19,50 |
Limone |
29,98 |
22,48 |
PRILOGA VI
Minimalne zahteve za umik proizvodov iz člena 29(2)
1.
Proizvodi so:
— |
celi, kadar se uporablja za sveže surove proizvode, |
— |
zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo, |
— |
čisti, brez kakršne koli vidne tuje snovi, |
— |
brez škodljivcev ali poškodb, ki jih povzročajo škodljivci, kadar je ustrezno, |
— |
brez odvečne vlage, |
— |
brez kakršnega koli tujega vonja ali okusa. |
2.
Proizvodi morajo biti primerni za trženje in uživanje, po potrebi dovolj razviti in zreli ob upoštevanju njihovih običajnih značilnosti.
3.
Proizvodi morajo biti značilni za sorto ali trgovinsko vrsto ali po potrebi kakovost.
PRILOGA VII
Stroški priprave iz člena 33
Proizvod |
Stroški razvrščanja in pakiranja (v EUR/tono) |
Jabolka |
187,70 |
Hruške |
159,60 |
Pomaranče |
240,80 |
Klementine |
296,60 |
Breskve |
175,10 |
Nektarine |
205,80 |
Lubenice |
167,00 |
Cvetača |
169,10 |
Drugi proizvodi |
201,10 |