Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32019R0945
Commission Delegated Regulation (EU) 2019/945 of 12 March 2019 on unmanned aircraft systems and on third-country operators of unmanned aircraft systems
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav
C/2019/1821
UL L 152, 11.6.2019, str. 1–40
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 09/08/2020
11.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 152/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/945
z dne 12. marca 2019
o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) ter zlasti členov 58 in 61 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih upravljanje pomeni najnižja tveganja in ki spadajo v „odprto“ kategorijo operacij, ne bi smeli veljati klasični postopki za zagotavljanje skladnosti z letalsko zakonodajo. Za takšne sisteme bi bilo treba uporabiti možnost vzpostavitve usklajevalne zakonodaje Skupnosti iz člena 56(6) Uredbe (EU) 2018/1139. Zato je treba določiti zahteve, ki obravnavajo tveganja, povezana z upravljanjem takšnih sistemov brezpilotnega zrakoplova, pri čemer je treba v celoti upoštevati drugo veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije. |
(2) |
Te zahteve bi morale zajemati bistvene zahteve iz člena 55 Uredbe (EU) 2018/1139, zlasti glede posebnih značilnosti in funkcionalnosti, potrebnih za ublažitev tveganj v zvezi z varnostjo leta, zasebnostjo, varstvom osebnih podatkov, varovanjem ali okoljem, ki jih pomeni upravljanje teh sistemov. |
(3) |
Ko proizvajalci dajo sistem brezpilotnega zrakoplova na trg, da bi omogočili njegovo dostopnost za operacije v okviru „odprte“ kategorije, in tako nanj namestijo identifikacijsko oznako razreda, bi morali zagotoviti njegovo skladnost z zahtevami za zadevni razred. |
(4) |
Glede na dobro raven varnosti, ki jo dosegajo modeli zrakoplovov, katerih dostopnost je že omogočena na trgu, je primerno, da se ustvari razred sistemov brezpilotnega zrakoplova C4, za katerega ne bi smele veljati nesorazmerne tehnične zahteve v korist operatorjev modelov zrakoplovov. |
(5) |
Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se obravnavajo kot igrače v smislu Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poleg tega bi takšni sistemi brezpilotnega zrakoplova morali izpolnjevati Direktivo 2009/48/ES. To zahtevo po skladnosti bi bilo treba upoštevati pri določanju dodatnih varnostnih zahtev v okviru te uredbe. |
(6) |
Sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki niso igrače v smislu Direktive 2009/48/ES, bi morali izpolnjevati ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), če se navedena direktiva zanje uporablja in če navedene zdravstvene in varnostne zahteve niso neločljivo povezane z varnostjo leta, ki ga izvaja sistem brezpilotnega zrakoplova. Kadar so navedene zdravstvene in varnostne zahteve neločljivo povezane z varnostjo leta, bi se morala uporabljati le ta uredba. |
(7) |
Direktiva 2014/30/EU (4) in Direktiva 2014/53/EU (5) Evropskega parlamenta in Sveta se ne bi smeli uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki so predmet certifikacije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter so namenjeni izključno za uporabo v zraku in na frekvencah, ki so za zaščiteno letalsko uporabo dodeljene s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze. |
(8) |
Direktiva 2014/53/EU bi se morala uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki niso predmet certifikacije in niso namenjeni upravljanju samo na frekvencah, dodeljenih s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo, če za namene radijske komunikacije in/ali radijskega določanja pri frekvencah pod 3 000 GHz namerno oddajajo in/ali prejemajo elektromagnetne valove. |
(9) |
Direktiva 2014/30/EU bi se morala uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki niso predmet certifikacije in niso namenjeni upravljanju samo na frekvencah, dodeljenih s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo, če ne spadajo v področje uporabe Direktive 2014/53/EU. |
(10) |
Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa skupna načela in horizontalne določbe, ki naj bi se uporabljale za trženje proizvodov, za katere velja ustrezna sektorska zakonodaja. Da bi zagotovili skladnost z drugo sektorsko zakonodajo o izdelkih, bi bilo treba določbe o trženju sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, uskladiti z okvirom, ki ga določa Sklep št. 768/2008/ES. |
(11) |
Direktiva 2001/95/ES (7) se uporablja za varnostna tveganja, ki jih pomenijo sistemi brezpilotnega zrakoplova, če v pravu Unije ni posebnih določb z istim ciljem, ki urejajo varnost zadevnih proizvodov. |
(12) |
To uredbo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo. |
(13) |
Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se omogoči dostopnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, na trgu in njihovo dajanje v uporabo samo, kadar ob običajni uporabi ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, domačih živali ali lastnine. |
(14) |
Da bi državljanom zagotovili visoko raven varstva okolja, je treba čim bolj omejiti emisije hrupa. Omejitve zvočne moči, ki se uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, se lahko pregledajo ob koncu prehodnih obdobij, kakor so opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/947 (8). |
(15) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju skladnosti izdelkov glede na povečanje elektronskega poslovanja. V ta namen bi bilo treba države članice spodbujati k sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah in razvijanju sodelovanja med organi za nadzor trga in carinskimi organi. Organi za nadzor trga bi morali, kadar je to mogoče, uporabiti postopke prijave in ukrepanja ter vzpostaviti sodelovanje s svojimi nacionalnimi organi, pristojnimi za izvajanje Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Vzpostaviti bi morali tesne stike, ki omogočajo hiter odziv s ključnimi posredniki, ki zagotavljajo storitve gostovanja za izdelke, ki se prodajajo prek spleta. |
(16) |
Da bi zagotovili visoko raven zaščite javnega interesa, kot je zdravstveno varstvo, in pošteno konkurenco na trgu Unije, bi morali biti gospodarski subjekti odgovorni za skladnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, z zahtevami iz te uredbe v zvezi z njihovo vlogo v dobavni in distribucijski verigi. Zato je treba zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustreza vlogi posameznega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi. |
(17) |
Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, nacionalnimi organi za nadzor trga in potrošniki bi morali gospodarski subjekti, ki dobavljajo ali distribuirajo sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, poleg poštnega naslova navesti še naslov svoje spletne strani. |
(18) |
Proizvajalec, ki podrobno pozna postopek projektiranja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji. Ugotavljanje skladnosti bi torej moralo ostati izključno obveznost proizvajalca. |
(19) |
Ta uredba bi se morala uporabljati za vse sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, ki so novi na trgu Unije, ne glede na to, ali gre za nov sistem, ki ga je izdelal proizvajalec s sedežem v Uniji, ali pa za nov sistem ali sistem iz druge roke, ki se uvozi iz tretje države. |
(20) |
Zagotoviti je treba, da sistemi brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, če so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji. Zlasti je treba zagotoviti, da proizvajalci izvajajo ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in da na trg ne dajejo sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta oznaka CE in tehnična dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled. |
(21) |
Distributer, ki omogoči, da je sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, dostopen na trgu, bi moral s potrebno skrbnostjo zagotoviti, da njegovo ravnanje z izdelkom ne vpliva negativno na njegovo skladnost. Pričakuje se, da uvozniki in distributerji pri dajanju izdelkov na trg ali omogočanju njihove dostopnosti na trgu delujejo skrbno ob upoštevanju veljavnih zahtev. |
(22) |
Pri dajanju sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, na trg bi moral vsak uvoznik nanj navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem je dosegljiv. Izjema bi morali biti primeri, v katerih velikost sistema brezpilotnega zrakoplova tega ne omogoča. To vključuje primere, v katerih bi moral uvoznik odpreti embalažo, da bi lahko na sistem brezpilotnega zrakoplova navedel svoje ime in naslov. |
(23) |
Vsak gospodarski subjekt, ki sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, da na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa ga spremeni na tak način, da lahko ogrozi izpolnjevanje veljavnih zahtev, bi se moral šteti za proizvajalca in bi zato moral prevzeti obveznosti proizvajalca. |
(24) |
Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter zagotoviti tem organom vse potrebne informacije v zvezi s sistemom brezpilotnega zrakoplova, namenjenim upravljanju v „odprti“ kategoriji. |
(25) |
Zagotavljanje sledljivosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, v celotni dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organom za nadzor trga omogoča izsleditev gospodarskega subjekta, ki je omogočil dostopnost neskladnega sistema brezpilotnega zrakoplova na trgu. |
(26) |
Ta uredba bi morala biti omejena na določitev bistvenih zahtev. Da se olajša ugotavljanje skladnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, z navedenimi zahtevami, je treba določiti domnevo o skladnosti za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10) za namene določitve podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. |
(27) |
Bistvene zahteve, ki veljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi morale biti oblikovane dovolj natančno, da ustvarijo pravno zavezujoče obveznosti. Oblikovane bi morale biti tako, da omogočajo ugotavljanje skladnosti z zahtevami tudi v odsotnosti harmoniziranih standardov ali v primeru, da se proizvajalec odloči, da harmoniziranih standardov ne bo uporabljal. |
(28) |
Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi v celoti ne izpolnjujejo zahtev iz harmonizacijske zakonodaje, ki se uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji v skladu s to uredbo. Ta postopek bi se po potrebi moral uporabljati v zvezi s standardi, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi domneva o skladnosti z zahtevami iz te uredbe. |
(29) |
Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji in so dostopni na trgu, izpolnjujejo bistvene zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različic ugotavljanja skladnosti bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli. |
(30) |
Organi za nadzor trga in operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova bi morali imeti enostaven dostop do izjave EU o skladnosti. Za izpolnitev te zahteve bi morali proizvajalci zagotoviti, da je vsakemu sistemu brezpilotnega zrakoplova, namenjenemu upravljanju v „odprti“ kategoriji, priložena kopija izjave EU o skladnosti ali internetni naslov, na katerem je dostopna izjava EU o skladnosti. |
(31) |
Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije o sistemih brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno obremenitev gospodarskih subjektov, bi bilo treba omogočiti, da je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti zbirka ustreznih posameznih izjav o skladnosti. |
(32) |
Oznaka CE, ki označuje skladnost izdelka, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE na sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi morala biti določena v tej uredbi. |
(33) |
Za nekatere razrede sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji in zajeti v tej uredbi, je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti. Države članice bi o teh morale obvestiti Komisijo. |
(34) |
Zagotoviti je treba enotno visoko raven učinkovitosti organov, ki ugotavljajo skladnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, po vsej Uniji, in da vsi ti organi opravljajo svoje funkcije na enaki ravni in pod pogoji poštene konkurence. Zato bi bilo treba določiti obvezne zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti. |
(35) |
Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi bilo treba domnevati, da ustreza zadevnim zahtevam iz te uredbe. |
(36) |
Da bi zagotovili dosledno raven kakovosti ugotavljanja skladnosti, je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglasitev in spremljanje priglašenih organov. |
(37) |
Uredba (ES) št. 765/2008 določa pravila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, vzpostavlja okvir za tržni nadzor proizvodov in nadzor proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE. Sistem iz te uredbe bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. |
(38) |
Nacionalni javni organi po vsej Uniji bi morali pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v potrdila o skladnosti, uporabljati kot sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. |
(39) |
Organi za ugotavljanje skladnosti za del svojih dejavnosti, povezanih z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na odvisno družbo. Za ohranitev zahtevane ravni zaščite za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, ki bodo dani na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in odvisne družbe za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, zajema tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb. |
(40) |
Povečati je treba učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta. |
(41) |
Ker lahko priglašeni organi ponujajo svoje storitve po vsej Uniji, je primerno drugim državam članicam in Komisiji dati priložnost, da izrazijo nasprotovanje glede določenega priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi. |
(42) |
Zavoljo konkurenčnosti je bistveno, da priglašeni organi postopke ugotavljanja skladnosti uporabljajo tako, da s tem gospodarskim subjektom ne ustvarijo nepotrebne upravne obremenitve. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti usklajenost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je najlažje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem med priglašenimi organi. |
(43) |
Zainteresirane strani bi morale imeti pravico, da se pritožijo zoper rezultat ugotavljanja skladnosti, ki ga opravi priglašeni organ. Pomembno je zagotoviti, da je na voljo pritožbeni postopek zoper vse odločitve priglašenih organov. |
(44) |
Proizvajalci bi morali sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko sistemi brezpilotnega zrakoplova, namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji, dajo na trg le, če pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predvideni namen ali v razmerah uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi. Za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi bilo treba šteti, da ne izpolnjujejo bistvenih zahtev iz te uredbe le v razmerah uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, tj. ko bi taka uporaba lahko sledila iz zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja. |
(45) |
Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008, vključno z določbami o izmenjavi informacij prek sistema hitrega obveščanja (RAPEX), uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji. Ta uredba državam članicam ne bi smela onemogočati izbire pristojnih organov za izvedbo teh nalog. Za zagotovitev nemotenega prehoda pri izvajanju te uredbe bi bilo treba zagotoviti ustrezne prehodne ukrepe. |
(46) |
Sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih delovanje pomeni največje tveganje, bi bilo treba certificirati. Ta uredba bi zato morala opredeljevati pogoje, pod katerimi bi bilo treba zasnovo, proizvodnjo in vzdrževanje sistemov brezpilotnega zrakoplova certificirati. Ti pogoji so povezani z večjim tveganjem za poškodbe tretjih oseb v primeru nesreč, zato bi bilo treba certifikacijo zahtevati za sisteme brezpilotnega zrakoplova, zasnovane za prevoz oseb, sisteme brezpilotnega zrakoplova, zasnovane za prevoz nevarnega blaga, in sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih katera koli mera presega tri metre in so zasnovani za upravljanje nad zbori ljudi. Zahtevati bi bilo treba tudi certifikacijo sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki se uporabljajo v „posebni“ kategoriji operacij, opredeljeni v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, če je po oceni tveganja v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, navedeno, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova. |
(47) |
Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je bil dan na trg, je namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji in označen z identifikacijsko oznako razreda, bi moral izpolnjevati zahteve glede certifikacije za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v „posebni“ ali „certificirani“ kategoriji operacij, kot je ustrezno, če se zadevni sistemi uporabljajo zunaj „odprte“ kategorije operacij. |
(48) |
Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki imajo glavni kraj poslovanja ali sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države in ki izvajajo operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru enotnega evropskega neba, bi morali biti predmet te uredbe. |
(49) |
Ukrepi iz te uredbe temeljijo na Mnenju št. 01/2018 (12), ki ga je izdala Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: EASA) v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2018/1139 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta uredba določa zahteve za zasnovo in proizvodnjo sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v skladu s pravili in pogoji, opredeljenimi v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, in dodatkov za identifikacijo na daljavo. Opredeljuje tudi tip sistema brezpilotnega zrakoplova, katerega zasnova, proizvodnja in vzdrževanje so predmet certifikacije.
2. Določa tudi pravila o omogočanju dostopnosti sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih uporabi v „odprti“ kategoriji, in dodatkov za identifikacijo na daljavo na trgu ter o njihovem prostem pretoku v Uniji.
3. Ta uredba določa tudi pravila za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav, ko z njimi izvajajo operacije v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.
Člen 2
Področje uporabe
1. Poglavje II te uredbe se uporablja za naslednje izdelke:
(a) |
sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v skladu s pravili in pogoji, ki veljajo za „odprto“ kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947, razen zasebno izdelanih sistemov brezpilotnega zrakoplova, in z identifikacijsko oznako razreda, kakor je določena v delih 1 do 5 Priloge k tej uredbi in na kateri je navedeno, v katerega od petih razredov iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 spada sistem brezpilotnega zrakoplova; |
(b) |
dodatke za identifikacijo na daljavo, kakor so določeni v delu 6 Priloge k tej uredbi. |
2. Poglavje III te uredbe se uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v skladu s pravili in pogoji, ki se uporabljajo za „certificirane“ in „posebne“ kategorije operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947.
3. Poglavje IV te uredbe se uporablja za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova, katerih glavni kraj poslovanja, sedež ali rezidenstvo je v tretji državi, če se sistemi brezpilotnega zrakoplova upravljajo v Uniji.
4. Ta uredba se ne uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju izključno v zaprtih prostorih.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„brezpilotni zrakoplov“ pomeni kakršen koli zrakoplov, ki se upravlja samostojno ali na daljavo brez pilota na krovu ali je zasnovan za tako upravljanje; |
(2) |
„oprema za kontrolo brezpilotnega zrakoplova na daljavo“ pomeni vsak instrument, opremo, mehanizem, aparaturo, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, ki je potrebna za varno upravljanje brezpilotnega zrakoplova, razen delov, in se ne prevaža na krovu brezpilotnega zrakoplova; |
(3) |
„sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsak brezpilotni zrakoplov in opremo za njihovo kontrolo na daljavo; |
(4) |
„operator sistema brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več sistemov brezpilotnega zrakoplova; |
(5) |
„‚odprta‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 4 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947; |
(6) |
„‚posebna‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 5 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947; |
(7) |
„‚certificirana‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947; |
(8) |
„harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za dajanje izdelkov na trg; |
(9) |
„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v odstavku 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008; |
(10) |
„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka izpolnjene; |
(11) |
„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem; |
(12) |
„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je izdelek skladen z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev; |
(13) |
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali naroči njegovo projektiranje ali proizvodnjo in ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko; |
(14) |
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge; |
(15) |
„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki izdelek iz tretje države da na trg Unije; |
(16) |
„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoča dostopnost izdelka na trgu; |
(17) |
„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, uvoznika in distributerja sistema brezpilotnega zrakoplova; |
(18) |
„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno; |
(19) |
„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije; |
(20) |
„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012; |
(21) |
„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati izdelek, proces ali storitev; |
(22) |
„zasebno izdelan sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen ali proizveden za lastno uporabo izdelovalca, razen sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen iz sklopa delov, ki ga proizvajalec da na trg kot enoten komplet, pripravljen za sestavo; |
(23) |
„organ za nadzor trga“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje nadzora trga na svojem ozemlju; |
(24) |
„odpoklic“ pomeni kakršen koli ukrep za dosego vračila izdelka, ki je že bil dostopen končnemu uporabniku; |
(25) |
„umik“ pomeni kakršen koli ukrep za preprečitev dostopnosti izdelka iz dobavne verige na trgu; |
(26) |
„zračni prostor enotnega evropskega neba“ pomeni zračni prostor nad ozemljem, za katerega se uporabljata Pogodbi, in kateri koli drug zračni prostor, v katerem države članice uporabljajo Uredbo (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13) v skladu s členom 3(1) navedene uredbe; |
(27) |
„pilot na daljavo“ pomeni fizično osebo, odgovorno za varno izvedbo leta brezpilotnega zrakoplova, in sicer tako, da upravlja njegov sistem za krmiljenje, bodisi ročno bodisi, kadar brezpilotni zrakoplov leti avtomatsko, s spremljanjem njegove poti, ter je v vsakem trenutku sposobna posredovati in spremeniti njegovo pot; |
(28) |
„največja vzletna masa“ (MTOM) pomeni največjo maso brezpilotnega zrakoplova, vključno s koristnim tovorom in gorivom, kakor jo določi proizvajalec ali izdelovalec, na kateri se brezpilotni zrakoplov lahko upravlja; |
(29) |
„koristni tovor“ pomeni vsak instrument, mehanizem, opremo, del, aparaturo, pribor ali dodatno opremo, vključno s komunikacijsko opremo, ki je vgrajena ali pritrjena na zrakoplov, se ne uporablja ali je namenjena uporabi pri upravljanju ali krmiljenju zrakoplova med letom in ni del strukture zrakoplova, motorja ali propelerja; |
(30) |
„način spremljanja pilota“ pomeni način upravljanja sistema brezpilotnega zrakoplova, pri katerem brezpilotni zrakoplov stalno spremlja pilota na daljavo znotraj vnaprej določenega polmera; |
(31) |
„neposredna identifikacija na daljavo“ pomeni sistem, ki zagotavlja lokalno oddajanje informacij o brezpilotnem zrakoplovu, ki se upravlja, vključno s trženjem brezpilotnega zrakoplova, tako da je te informacije mogoče dobiti brez fizičnega dostopa do brezpilotnega zrakoplova; |
(32) |
„geografska ozaveščenost“ pomeni funkcijo, ki na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, odkrije morebitno kršitev omejitev zračnega prostora in opozori pilote na daljavo, da lahko takoj učinkovito ukrepajo in tako preprečijo kršitev; |
(33) |
„raven zvočne moči LWA “ pomeni A-vrednoteno zvočno moč v dB glede na 1 pW, kakor je opredeljena v EN ISO 3744:2010; |
(34) |
„izmerjena raven zvočne moči“ pomeni raven zvočne moči, kakor je določena z meritvami iz dela 13 Priloge; izmerjene vrednosti se lahko določijo na podlagi enega samega brezpilotnega zrakoplova, ki je reprezentativen za vrsto opreme, ali na podlagi povprečja določenega števila brezpilotnih zrakoplovov; |
(35) |
„zajamčena raven zvočne moči“ pomeni raven zvočne moči, določeno v skladu z zahtevami iz dela 13 Priloge, ki vključuje negotovosti zaradi variacij v proizvodnji in merilnih postopkov ter za katero proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti potrdi, da v skladu z uporabljenimi tehničnimi instrumenti, navedenimi v tehnični dokumentaciji, ni presežena; |
(36) |
„lebdenje“ pomeni ostati na istem geografskem položaju v zraku; |
(37) |
„zbori ljudi“ pomenijo skupine ljudi, pri katerih se ti ne morejo umakniti zaradi gostote prisotnih ljudi. |
POGLAVJE II
Sistemi brezpilotnega zrakoplova, namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji, in dodatki za identifikacijo na daljavo
ODDELEK 1
Zahteve za izdelke
Člen 4
Zahteve
1. Izdelki iz člena 2(1) izpolnjujejo zahteve iz delov 1 do 6 Priloge.
2. Sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki niso igrače v smislu Direktive 2009/48/ES, izpolnjujejo ustrezne zdravstvene in varnostne zahteve iz Direktive 2006/42/ES le v zvezi s tveganji, ki niso povezana z varnostjo leta brezpilotnega zrakoplova.
3. Vse posodobitve programske opreme izdelkov, ki so že dostopni na trgu, so lahko izvedene samo, če take posodobitve ne vplivajo na skladnost izdelka.
Člen 5
Dostopnost na trgu in prosti pretok izdelkov
1. Izdelki so dostopni na trgu le, če izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja in ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi, živali ali lastnine.
2. Države članice za vidike, zajete v tem poglavju, ne prepovedo, omejijo ali ovirajo dostopnosti na trgu izdelkov, ki so skladni s tem poglavjem.
ODDELEK 2
Obveznosti gospodarskih subjektov
Člen 6
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalci pri dajanju svojega izdelka na trg Unije zagotovijo, da je ta zasnovan in proizveden v skladu z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge.
2. Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz člena 17 in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 13 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo stran.
Kadar je bilo s postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da je izdelek skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.
3. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg.
4. Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s tem poglavjem. Ustrezno se upoštevajo spremembe pri zasnovi izdelka, njegovih lastnostih in programski opremi ter spremembe harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, glede na katere je bila ugotovljena skladnost izdelka.
Proizvajalci, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
5. Proizvajalci sistema brezpilotnega zrakoplova zagotovijo, da ima le-ta tip v smislu Sklepa št. 768/2008/ES in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njegovo identifikacijo in je, če je ustrezno, skladna z zahtevami iz ustreznih delov 2 do 4 Priloge. Proizvajalci dodatkov za identifikacijo na daljavo zagotovijo, da imajo dodatki za identifikacijo na daljavo tip in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njihovo identifikacijo in je skladna z zahtevami iz dela 6 Priloge. V obeh primerih proizvajalci zagotovijo, da je na izjavo EU o skladnosti ali poenostavljeno izjavo EU o skladnosti iz člena 14 pritrjena enotna serijska številka.
6. Proizvajalci na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. V naslovu je naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.
7. Proizvajalci zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.
8. Proizvajalci zagotovijo, da je vsakemu izdelku priložena kopija izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti. Kadar je priložena poenostavljena izjava EU o skladnosti, ta vsebuje točen internetni naslov, kjer je mogoče dobiti celotno besedilo izjave EU o skladnosti.
9. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu s tem poglavjem, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Kadar izdelek pomeni tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za nadzor trga v državah članicah, v katerih so omogočili dostopnost izdelka na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti, vseh sprejetih popravnih ukrepih in njihovih rezultatih.
10. Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka s tem poglavjem, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.
Člen 7
Pooblaščeni zastopniki
1. Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.
Obveznosti iz člena 6(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 6(2) niso del nalog pooblaščenega zastopnika.
2. Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje:
(a) |
hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo za potrebe nacionalnih organov za nadzor trga še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg Unije; |
(b) |
organu za nadzor trga ali organu mejne kontrole na njegovo utemeljeno zahtevo posreduje vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka; |
(c) |
na zahtevo organa za nadzor trga ali organa mejne kontrole sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odpraviti neskladnost izdelkov, zajetih v pooblastilih pooblaščenega zastopnika, ali varnostna tveganja, ki izhajajo iz nje. |
Člen 8
Obveznosti uvoznikov
1. Uvozniki dajejo na trg Unije samo izdelke, ki so skladni z zahtevami iz tega poglavja.
2. Preden uvozniki dajo izdelek na trg Unije, zagotovijo, da:
(a) |
je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 13; |
(b) |
je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz člena 17; |
(c) |
izdelek nosi oznako CE, in kadar je to potrebno, identifikacijsko oznako razreda brezpilotnega zrakoplova ter navedbo ravni zvočne moči; |
(d) |
so izdelku priloženi dokumenti iz člena 6(7) in (8); |
(e) |
proizvajalec izpolnjuje zahteve iz člena 6(5) in (6). |
Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, izdelka ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje za zdravje in varnost potrošnikov in tretjih strani, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in pristojne nacionalne organe.
3. Uvozniki na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.
4. Uvozniki zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.
5. Uvozniki zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.
6. Uvozniki, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti končnih potrošnikov in tretjih strani, pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
7. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Skupnosti, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, uvozniki o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih je ta izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
8. Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo.
9. Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.
Člen 9
Obveznosti distributerjev
1. Ko distributerji omogočajo dostopnost izdelkov na trgu Unije, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost izdelka z zahtevami iz tega poglavja.
2. Preden distributerji omogočijo dostopnost izdelka na trgu, preverijo, ali ima oznako CE, in kadar je to ustrezno, identifikacijsko oznako razreda brezpilotnega zrakoplova ter navedbo ravni zvočne moči, ali so mu priloženi dokumenti iz člena 6(7) in (8) ter ali proizvajalec in uvoznik izpolnjujeta zahteve iz člena 6(5) in (6) ter člena 8(3).
Distributerji zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.
Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz člena 4, ne omogoči dostopnosti izdelka na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in pristojne organe za nadzor trga.
3. Distributerji zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.
4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, zagotovijo, da so sprejeti popravni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti izdelka ali pa po potrebi njegov umik s trga ali odpoklic. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributerji o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih so omogočili dostopnost tega izdelka na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
5. Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so mu omogočili dostopnost na trgu.
Člen 10
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
Uvoznik ali distributer se za namene tega poglavja obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 6, kadar da izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni izdelek, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na skladnost s tem poglavjem.
Člen 11
Identifikacija gospodarskih subjektov
1. Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga navedejo naslednje:
(a) |
vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil izdelek; |
(b) |
vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili izdelek. |
2. Gospodarski subjekti so sposobni predložiti informacije iz odstavka 1:
(a) |
10 let po tem, ko jim je bil izdelek dobavljen; |
(b) |
10 let po tem, ko so izdelek dobavili. |
ODDELEK 3
Skladnost izdelka
Člen 12
Domneva o skladnosti
Za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli, iz delov 1 do 6 Priloge.
Člen 13
Postopki ugotavljanja skladnosti
1. Proizvajalec izvede ugotavljanje skladnosti izdelka tako, da uporabi enega od naslednjih postopkov ugotavljanja skladnosti z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Pri ugotavljanju skladnosti se upoštevajo vsi nameravani in predvidljivi pogoji delovanja.
2. Postopki, ki so na voljo za ugotavljanje skladnosti, so naslednji:
(a) |
notranja kontrola proizvodnje iz dela 7 Priloge pri ugotavljanju skladnosti izdelka z zahtevami iz delov 1, 5 ali 6 Priloge pod pogojem, da je proizvajalec uporabil harmonizirane standarde, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, za vse zahteve, za katere taki standardi obstajajo; |
(b) |
EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranje kontrole proizvodnje iz dela 8 Priloge; |
(c) |
skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz dela 9 Priloge, razen pri ugotavljanju skladnosti izdelka, ki je igrača v smislu Direktive 2009/48/ES. |
Člen 14
Izjava EU o skladnosti
1. V izjavi EU o skladnosti iz člena 6(8) je navedeno, da je bila dokazana skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, v primeru sistema brezpilotnega zrakoplova pa je opredeljen tudi njegov razred.
2. Izjava EU o skladnosti ima vzorčno sestavo, določeno v delu 11 Priloge, vsebuje elemente, opredeljene v navedenem delu, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, kjer se izdelek da na trg ali je na njem dostopen.
3. Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 6(8) vsebuje elemente, določene v delu 12 Priloge, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen. Celotno besedilo izjave EU o skladnosti je na voljo na spletnem naslovu iz poenostavljene izjave EU o skladnosti v jeziku ali jezikih, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen.
4. Kadar za izdelek velja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se v zvezi z vsemi takimi akti Unije pripravi enotna izjava EU o skladnosti. V tej izjavi so opredeljeni zadevni akti Unije, vključno s sklici njihove objave.
5. Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.
Člen 15
Splošna načela za oznako CE
Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 16
Pravila in pogoji za namestitev oznake CE, identifikacijske številke priglašenega organa, identifikacijske oznake razreda sistema brezpilotnega zrakoplova in navedbe ravni zvočne moči
1. Oznaka CE se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na izdelek ali tablico s podatki, ki je nanj pritrjena. Če to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi velikosti izdelka, se oznaka namesti na embalažo.
2. Identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov in njegovo embalažo ter je visoka najmanj 5 mm. Nameščanje oznak, znakov ali napisov na izdelek, ki bi lahko zavedli tretje strani glede pomena ali oblike identifikacijske oznake razreda, je prepovedano.
3. Navedba ravni zvočne moči, določena v delu 14 Priloge, se namesti, kadar je to primerno, vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov, razen če to ni mogoče ali upravičeno zaradi velikosti izdelka, in na embalažo.
4. Oznaka CE in po potrebi oznaka ravni zvočne moči ter identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namestijo, preden je izdelek dan na trg.
5. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporabi postopek ugotavljanja skladnosti iz dela 9 Priloge.
Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti priglašeni organ sam ali po njegovih navodilih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.
6. Države članice nadgradijo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake sprejmejo ustrezne ukrepe.
Člen 17
Tehnična dokumentacija
1. Tehnična dokumentacija vsebuje vse pomembne podatke in podrobnosti o načinih, s katerimi proizvajalec zagotovi skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Vsebuje najmanj elemente iz dela 10 Priloge.
2. Tehnična dokumentacija je pripravljena, preden je izdelek dan na trg, in se stalno posodablja.
3. Tehnična dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na postopke EU-pregleda tipa ali oceno sistema kakovosti proizvajalca, se pripravita v uradnem jeziku države članice, v kateri je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, sprejemljivem za ta organ.
4. Kadar tehnična dokumentacija ni v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 tega člena, lahko organ za nadzor trga od proizvajalca ali uvoznika zahteva, da ta na lastne stroške organu, ki je sprejemljiv za organ za nadzor trga, naroči, da v določenem obdobju opravi preskus, s katerim preveri skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, ki se zanj uporablja.
ODDELEK 4
Priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti
Člen 18
Priglasitev
Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so na podlagi tega poglavja pooblaščeni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.
Člen 19
Priglasitveni organi
1. Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 24.
2. Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008.
3. Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 20. Poleg tega ima takšen organ ureditev, s katero krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.
4. Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.
Člen 20
Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi
1. Priglasitveni organ:
(a) |
se ustanovi tako, da ne pride do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti; |
(b) |
se organizira in vodi tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti; |
(c) |
se organizira tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ocenjevanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso osebe, ki so izvedle ocenjevanje; |
(d) |
ne ponuja ali izvaja dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi; |
(e) |
ščiti zaupnost pridobljenih informacij; |
(f) |
ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog. |
Člen 21
Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe
1. Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov kot tudi o vseh spremembah teh informacij.
2. Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.
Člen 22
Zahteve v zvezi s priglašenimi organi
1. Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.
2. Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima status pravne osebe.
3. Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od organizacije, ki jo ocenjuje.
Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje izdelka, katerega skladnost ugotavlja, se lahko šteje za tak organ pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in ni navzkrižja interesov.
4. Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti projektanti, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, niti zastopniki katere od teh strani. To ne onemogoča uporabe izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, ki je nujna za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšnega izdelka za osebne namene.
Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso neposredno vključeni pri projektiranju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, vgraditvi, uporabi ali vzdrževanju navedenega izdelka niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, za katere so priglašeni. To velja zlasti za svetovalne storitve.
Organ za ugotavljanje skladnosti zagotovi, da dejavnosti njegovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njegovih dejavnosti za ugotavljanje skladnosti.
5. Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.
6. Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v skladu z delom 8 ali 9 Priloge in za katere je priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja sam ali pa se te izvajajo v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.
Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo izdelka, za katero je priglašen, na razpolago potrebno:
(a) |
osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti; |
(b) |
opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti ter ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije navedenih postopkov; ima ustrezne politike in postopke, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi; |
(c) |
postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih so ustrezno upoštevani velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevnega izdelka ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka. |
Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.
7. Osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ima:
(a) |
dobro tehnično in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti za ugotavljanje skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen; |
(b) |
zadovoljivo znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za njegovo izvedbo; |
(c) |
ustrezno znanje in razumevanje zahtev, veljavnih harmoniziranih standardov in zadevnih določb harmonizacijske zakonodaje Unije; |
(d) |
sposobnost za pripravo potrdil o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno. |
8. Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.
Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj.
9. Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.
10. Osebje organa za ugotavljanje skladnosti varuje poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem svojih nalog v skladu z deloma 8 in 9 Priloge ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki daje učinek navedenima deloma, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Pravice iz lastništva so zaščitene.
11. Organ za ugotavljanje skladnosti sodeluje pri ustreznih dejavnostih standardizacije, regulativnih dejavnostih na področju sistemov brezpilotnega zrakoplova in načrtovanja frekvenc ter dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.
Člen 23
Domneva o skladnosti priglašenih organov
Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 22, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.
Člen 24
Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov
1. Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 22 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.
2. Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na sedež podjetja.
3. Za dejavnosti se lahko odda naročilo podizvajalcu ali jih izvede odvisna družba samo, če stranka s tem soglaša.
4. Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevno dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter z delom, ki ga ta izvaja v skladu z deloma 8 in 9 Priloge.
Člen 25
Zahtevek za priglasitev
1. Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.
2. Zahtevku za priglasitev so priloženi opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in izdelka, za katerega navedeni organ trdi, da je pristojen, ter akreditacijska listina, ki jo izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 22.
Člen 26
Priglasitveni postopek
1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 22.
2. Komisijo in druge države članice obvestijo o organih za ugotavljanje skladnosti z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga razvije in upravlja Komisija.
3. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnem izdelku ter akreditacijsko listino.
4. Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve.
5. Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namene tega poglavja.
6. Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.
Člen 27
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov
1. Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.
2. Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.
3. Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.
Komisija zagotovi, da se seznam redno posodablja.
Člen 28
Spremembe priglasitev
1. Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 22 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali odvzame priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem nemudoma ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.
2. V primeru omejitve, začasnega preklica ali odvzema priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, priglasitvena država članica izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.
Člen 29
Izpodbijanje pristojnosti priglašenih organov
1. Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti s strani priglašenega organa.
2. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.
3. Komisija zagotovi, da so vse informacije občutljive narave, pridobljene med njeno preiskavo, obravnavane zaupno.
4. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, vključno z razveljavitvijo priglasitve.
Člen 30
Obveznosti priglašenih organov glede njihovega dela
1. Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz delov 8 in 9 Priloge.
2. Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevnega izdelka ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.
Pri tem v vsakem primeru spoštujejo raven strogosti in zaščite, potrebno za skladnost brezpilotnega zrakoplova ali sistema brezpilotnega zrakoplova s tem poglavjem.
3. Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 6 Priloge ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.
4. Kadar med postopkom spremljanja skladnosti po izdaji potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti priglašeni organ ugotovi, da izdelek ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali odvzame potrdilo o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti.
5. Kadar popravni ukrepi niso izvedeni ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali odvzame vsa potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.
Člen 31
Pritožba zoper odločitve priglašenih organov
Priglašeni organi zagotovijo, da je na voljo pregleden in dostopen pritožbeni postopek zoper njihove odločitve.
Člen 32
Obveznost priglašenih organov glede obveščanja
1. Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:
(a) |
vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali odvzemu potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti v skladu z zahtevami iz delov 8 in 9 Priloge; |
(b) |
vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg priglasitve ali pogoje zanjo; |
(c) |
vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti; |
(d) |
dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci, na zahtevo priglasitvenega organa. |
2. Priglašeni organi v skladu z zahtevami iz delov 8 in 9 Priloge zagotavljajo drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te uredbe in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ki pokrivajo enake kategorije brezpilotnih zrakoplovov ali sistemov brezpilotnega zrakoplova, zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.
3. Priglašeni organi izpolnjujejo obveznosti obveščanja iz delov 8 in 9 Priloge.
Člen 33
Izmenjava izkušenj
Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.
Člen 34
Usklajevanje priglašenih organov
1. Komisija zagotovi, da sta vzpostavljeni ustrezni usklajevanje in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni na podlagi te uredbe, ter da primerno delujeta v obliki sektorske skupine priglašenih organov.
2. Priglašeni organi neposredno ali prek imenovanih predstavnikov sodelujejo pri delu navedene skupine.
ODDELEK 5
Nadzor trga Unije, nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, in zaščitni postopek Unije
Člen 35
Nadzor trga in nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije
1. Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki so dani na trg Unije, v skladu s členom 15(3) in členi 16 do 26 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, v skladu s členom 15(5) ter členi 27, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.
3. Države članice zagotovijo, da njihovi organi za nadzor trga in organi mejne kontrole sodelujejo s pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi člena 17 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, pri varnostnih zadevah ter vzpostavijo ustrezne mehanizme za komunikacijo in usklajevanje med njimi, tako da kar najbolje uporabijo informacije, vsebovane v sistemu poročanja o dogodkih, opredeljenem v Uredbi (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), in v informacijskih sistemih iz členov 22 in 23 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 36
Postopek za obravnavo izdelkov, ki pomenijo tveganje, na nacionalni ravni
1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno domnevajo, da izdelek pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, izvedejo vrednotenje zadevnega izdelka glede izpolnjevanja vseh veljavnih zahtev iz tega poglavja. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.
Kadar organi za nadzor trga med vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da izdelek ne izpolnjuje zahtev iz tega poglavja, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev, da izdelek izpolnjuje navedene zahteve, ali pa ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.
Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.
Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.
3. Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti vsi ustrezni popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.
4. Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme zadostnih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti izdelka na nacionalnem trgu ali pa ga umaknejo ali odpokličejo s trga.
Organi za nadzor trga o navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.
5. Informacije iz odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega izdelka, poreklo izdelka, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega od naslednjih vzrokov:
(a) |
izdelek ne izpolnjuje zahtev iz člena 4; |
(b) |
pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz člena 12. |
6. Države članice, razen države članice, ki je začela postopek na podlagi tega člena, Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.
7. Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 5 ne predloži ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.
8. Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je umik izdelka s trga.
Člen 37
Zaščitni postopek Unije
1. Kadar so ob zaključku postopka iz člena 36(3) in (4) predloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nacionalni ukrep ovrednoti. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.
Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.
2. Če se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik ali odpoklic neskladnega izdelka z njihovega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičenega, ga zadevna država članica umakne.
3. Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, izdelek pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 36(5) te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.
Člen 38
Skladni izdelek, ki pomeni tveganje
1. Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 36(1) ugotovi, da izdelek, čeprav je skladen s tem poglavjem, pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni izdelek ob dajanju na trg ne pomeni več navedenega tveganja, ali pa izdelek umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, katerega določi v sorazmerju z naravo tveganja.
2. Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.
3. Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega izdelka, poreklo in dobavno verigo izdelka, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.
4. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
5. Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.
Člen 39
Formalna neskladnost
1. Država članica brez poseganja v člen 36 od gospodarskega subjekta zahteva, da odpravi zadevno neskladnost, kadar v zvezi z izdelki, zajetimi v tem poglavju, ugotovi kaj od naslednjega:
(a) |
oznaka CE je nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 15 ali 16 te uredbe; |
(b) |
oznaka CE ali tipa ni nameščena; |
(c) |
identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporablja postopek ugotavljanja skladnosti iz dela 9 Priloge, je nameščena tako, da krši člen 16, ali ni nameščena; |
(d) |
identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova ni nameščena; |
(e) |
navedba ravni zvočne moči, če se zahteva, ni nameščena; |
(f) |
serijska številka ni nameščena ali nima pravilne oblike; |
(g) |
priročnik ali informativno obvestilo ni na voljo; |
(h) |
izjava EU o skladnosti manjka ali ni bila pripravljena; |
(i) |
izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena; |
(j) |
tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna; |
(k) |
manjka ime proizvajalca ali uvoznika, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka, spletni naslov ali poštni naslov. |
2. Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti izdelka na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.
POGLAVJE III
Sistemi brezpilotnega zrakoplova v „certificirani“ in „posebni“ kategoriji
Člen 40
Zahteve za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v „certificirani“ in „posebni“ kategoriji
1. Zasnova, proizvodnja in vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova se certificirajo, če sistem brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
(a) |
njegova značilna mera znaša tri metre ali več in zasnovan je za upravljanje nad zbori ljudi; |
(b) |
zasnovan je za prevoz ljudi; |
(c) |
zasnovan je za prevoz nevarnega blaga in imeti mora visoko stopnjo robustnosti, da se v primeru nesreče zmanjšajo tveganja za tretje strani; |
(d) |
uporablja se v „posebni“ kategoriji operacij, opredeljeni v členu 5 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, in v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, je po oceni tveganja iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 navedeno, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova. |
2. Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je predmet certifikacije, izpolnjuje veljavne zahteve iz uredbe Komisije (EU) št. 748/2012 (15), (EU) št. 640/2015 (16) in (EU) št. 1321/2014 (17).
3. Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja v „posebni“ kategoriji, ima – razen če ga je treba certificirati v skladu z odstavkom 1 – tehnične zmogljivosti, določene v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, ali standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1 k Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ali potrdilu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z delom C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947.
POGLAVJE IV
Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav
Člen 41
Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav
1. Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki imajo glavni kraj poslovanja ali sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države, izpolnjujejo Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 za namene operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.
2. Pristojni organ za operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova iz tretje države je pristojni organ prve države članice, v kateri namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova delovati.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ prizna potrdilo o usposobljenosti za pilota na daljavo ali potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 ali enakovreden dokument za namen izvajanja operacije v Uniji, vanjo ali iz nje, pod pogojem, da:
(a) |
je tretja država zaprosila za tako priznanje; |
(b) |
je potrdilo o usposobljenosti za pilota na daljavo ali potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova veljaven dokument države izdajateljice in |
(c) |
je Komisija po posvetovanju z EASA zagotovila, da zahteve, na podlagi katerih so bila izdana takšna potrdila, zagotavljajo enako raven varnosti kot ta uredba. |
POGLAVJE V
Končne določbe
Člen 42
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.
(2) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1).
(3) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).
(4) Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).
(5) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).
(6) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
(7) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947 z dne 24. maja 2019 o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (glej stran 45 tega Uradnega lista).
(9) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(10) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(11) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(12) Mnenje EASA št. 01/2018 z naslovom Uvedba regulativnega okvira za upravljanje sistemov brezpilotnega zrakoplova v „odprti“ in „posebni“ kategoriji (RMT.0230), na voljo na povezavi https://www.easa.europa.eu/document-library/opinions.
(13) Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (UL L 96, 31.3.2004, str. 20).
(14) Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18).
(15) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).
(16) Uredba Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 (UL L 106, 24.4.2015, str. 18).
(17) Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).
PRILOGA
DEL 1
Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0 izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
tehta manj kot 250 g MTOM, vključno s tovorom; |
(2) |
njegova najvišja hitrost pri vodoravnem letu je 19 m/s; |
(3) |
njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m; |
(4) |
omogoča, da ga pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov; |
(5) |
zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja; |
(6) |
ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara; |
(7) |
če je opremljen z načinom spremljanja pilota in kadar je ta funkcija vklopljena, je v območju, ki od pilota na daljavo ni oddaljeno več kot 50 m, hkrati pa pilotu na daljavo omogoča da ponovno prevzame kontrolo nad brezpilotnim zrakoplovom; |
(8) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:
|
(9) |
vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947. |
(10) |
točke 4, 5 in 6 se ne uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki so igrače v smislu Direktive 2009/48/ES o varnosti igrač. |
DEL 2
Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1 izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
izdelan je iz takih materialov ter ima tako zmogljivost in fizične značilnosti, ki zagotavljajo, da v primeru trka pri končni hitrosti s človeško glavo energija, ki se prenese v človeško glavo, ne presega 80 J, ali pa je, kot druga možnost, njegova MTOM manjša od 900 g, vključno s tovorom; |
(2) |
njegova najvišja hitrost pri vodoravnem letu je 19 m/s; |
(3) |
njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom; |
(4) |
omogoča, da ga pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov; |
(5) |
ima zahtevano mehansko trdnost, vključno z morebitnim potrebnim varnostnim dejavnikom in po potrebi zadostno stabilnost, da lahko prenese vsako obremenitev, ki ji je podvržen med uporabo, ne da bi pri tem prišlo do prelomov ali deformacij, ki bi lahko ogrozili varno letenje; |
(6) |
zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja; |
(7) |
v primeru izgube podatkovne zveze ima zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh; |
(8) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima zajamčeno A-uteženo raven zvočne moči LWA , kot je določena v skladu z delom 13, ki ne presega ravni iz dela 15; |
(9) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči; |
(10) |
ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara; |
(11) |
ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova; |
(12) |
ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:
|
(13) |
opremljen je s sistemom za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:
|
(14) |
če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora; |
(15) |
pilotu na daljavo zagotavlja jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala; |
(16) |
opremljen je z lučmi, da:
|
(17) |
če je opremljen z načinom spremljanja pilota in kadar je ta funkcija vklopljena, je v območju, ki od pilota na daljavo ni oddaljeno več kot 50 m, hkrati pa pilotu na daljavo omogoča da ponovno prevzame kontrolo nad brezpilotnim zrakoplovom; |
(18) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:
|
(19) |
vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU. |
DEL 3
Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2 izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
ima manj kot 4 kg MTOM, vključno s tovorom; |
(2) |
njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom; |
(3) |
pilot na daljavo z ustrezno usposobljenostjo, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ga lahko, v skladu z navodili proizvajalca, varno upravlja, kar zadeva stabilnost, sposobnost manevriranja in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidenih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov; |
(4) |
ima zahtevano mehansko trdnost, vključno z morebitnim potrebnim varnostnim dejavnikom in po potrebi zadostno stabilnost, da lahko prenese vsako obremenitev, ki ji je podvržen med uporabo, ne da bi pri tem prišlo do prelomov ali deformacij, ki bi lahko ogrozili varno letenje; |
(5) |
v primeru privezanega brezpilotnega zrakoplova je natezna dolžina priveze krajša od 50 m, mehanska trdnost pa:
|
(6) |
zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja; |
(7) |
razen če ni privezan, ima v primeru izgube podatkovne zveze zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh; |
(8) |
razen če ni privezan, je opremljen s podatkovno zvezo, ki je zaščitena pred nepooblaščenim dostopom do ukaznih in kontrolnih funkcij; |
(9) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, je opremljen z načinom za nizko hitrost, ki ga lahko izbere pilot na daljavo in s katerim je največja potovalna hitrost omejena na največ 3 m/s; |
(10) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima zajamčeno A-uteženo raven zvočne moči LWA, kot je določena v skladu z delom 13, ki ne presega ravni iz dela 15; |
(11) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči; |
(12) |
ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara; |
(13) |
ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova; |
(14) |
razen če ni privezan, ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:
|
(15) |
je opremljen s funkcijo za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:
|
(16) |
če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora; |
(17) |
pilotu na daljavo zagotovi jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala; |
(18) |
je opremljen z lučmi, da:
|
(19) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:
|
(20) |
vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z veljavnimi omejitvami in obveznostmi v skladu z zakonodajo EU. |
DEL 4
Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3 izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
ima manj kot 25 kg MTOM, vključno s tovorom, in največjo značilno dimenzijo manjšo od 3 m; |
(2) |
njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom; |
(3) |
pilot na daljavo z ustrezno usposobljenostjo, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ga lahko, v skladu z navodili proizvajalca, varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov; |
(4) |
v primeru privezanega brezpilotnega zrakoplova je natezna dolžina priveze krajša od 50 m, mehanska trdnost pa:
|
(5) |
razen če ni privezan, ima v primeru izgube podatkovne zveze zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh; |
(6) |
razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči LWA , določene v skladu z delom 14; |
(7) |
ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara; |
(8) |
ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova; |
(9) |
razen če ni privezan, ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:
|
(10) |
je opremljen s funkcijo za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:
|
(11) |
če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora; |
(12) |
razen če ni privezan, je opremljen s podatkovno zvezo, ki je zaščitena pred nepooblaščenim dostopom do ukaznih in kontrolnih funkcij; |
(13) |
pilotu na daljavo zagotavlja jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala; |
(14) |
opremljen je z lučmi, da:
|
(15) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:
|
(16) |
vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU. |
DEL 5
Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4 ima na brezpilotnem zrakoplovu vidno nameščeno naslednjo oznako:
Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4 izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
ima manj kot 25 kg MTOM, vključno s tovorom; |
(2) |
omogoča, da ga lahko pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja in manevrira z njim, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov; |
(3) |
ni zmožen preklopiti na načine samodejnega upravljanja, razen za pomoč pri stabilizaciji leta brez neposrednega vpliva na trajektorijo in pomoč pri izgubljeni zvezi pod pogojem, da je v primeru izgubljene zveze na voljo vnaprej določen fiksni položaj kontrol leta; |
(4) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:
|
(5) |
vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU. |
DEL 6
Zahteve za dodatek za neposredno identifikacijo na daljavo
Dodatek za neposredno identifikacijo na daljavo izpolnjuje naslednje zahteve:
(1) |
omogoča prenos registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 in izključno po postopku, ki ga določa sistem registracije; |
(2) |
ima fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je čitljivo nameščena na dodatek in njegovo embalažo ali njegov uporabniški priročnik; |
(3) |
v realnem času med celotnim trajanjem leta zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov na podlagi odprtega in dokumentiranega protokola prenosa neposredno redno oddaja naslednje podatke na način, ki omogoča njihov neposredni sprejem z obstoječimi mobilnimi napravami v območju oddajanja:
|
(4) |
zagotavlja, da uporabnik ne more spreminjati podatkov, navedenih v točkah ii, iii, iv in v odstavka (3); |
(5) |
na trg je dan z uporabniškim priročnikom, ki vsebuje sklic na protokol prenosa, ki se uporablja za oddajanje neposredne identifikacije na daljavo, in navodila za:
|
DEL 7
Modul A za ugotavljanje skladnosti – Notranji nadzor proizvodnje
1. Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 tega dela ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve iz delov 1, 5 in 6, ki zanje veljajo.
2. Tehnična dokumentacija
Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s členom 17 te uredbe.
3. Proizvodnja
Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvedenih izdelkov s tehnično dokumentacijo iz točke 2 tega dela in zahtevami iz točk 1, 5 in 6, ki zanje veljajo.
4. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti
(1) |
Proizvajalec v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe namesti oznako CE in po potrebi oznako razreda brezpilotnega zrakoplova na vsak posamezni izdelek, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz delov 1, 5 in 6, ki zanje veljajo. |
(2) |
Proizvajalec za vsak vzorčni izdelek sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe skupaj s tehnično dokumentacijo hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se jasno opredeli izdelek, za katerega je bila sestavljena. |
Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.
5. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalcev iz točke 4 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.
DEL 8
Modula B in C za ugotavljanje skladnosti – EU-pregled tipa in skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje v skladu s Prilogo II k Sklepu št. 768/2008/ES
Ob sklicevanju na ta del se postopek ugotavljanja skladnosti opravi v skladu z Modulom B (EU-pregled tipa) in C (Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje) tega dela.
Modul B
EU-pregled tipa
1. EU-pregled tipa je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnično zasnovo izdelka ter preveri in potrdi, da izpolnjuje veljavne zahteve iz delov 1 do 6.
2. EU-pregled tipa se izvede z ugotavljanjem ustreznosti tehnične zasnove izdelka s pregledovanjem tehnične dokumentacije in dodatnih dokazil iz točke 3 ter s pregledom vzorcev, reprezentativnih za predvideno proizvodnjo, za enega ali več kritičnih delov izdelka (kombinacija tipa proizvodnje in tipa zasnove).
3. Proizvajalec vloži zahtevek za EU-pregled tipa pri enem samem priglašenem organu po svoji izbiri.
Zahtevek vsebuje:
(1) |
ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov; |
(2) |
pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil predložen nobenemu drugemu priglašenemu organu; |
(3) |
tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija omogoča, da se ugotovi skladnost izdelka z veljavnimi zahtevami iz te uredbe, ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja. Tehnična dokumentacija, kadar je ustrezno, vsebuje elemente iz člena 17 te uredbe; |
(4) |
vzorce, reprezentativne za predvideno proizvodnjo. Priglašeni organ lahko zahteva dodatne vzorce, če jih potrebuje za izvedbo programa preskusov; |
(5) |
dodatna dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dodatnih dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti če se ustrezni harmonizirani standardi in/ali tehnične specifikacije ne uporabljajo ali se ne uporabljajo v celoti. Dodatna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost. |
4. Priglašeni organ:
|
za izdelek:
|
|
za vzorce:
|
5. Priglašeni organ pripravi poročilo o oceni, v katerem so navedeni ukrepi, sprejeti v skladu s točko 4, in njihovi rezultati. Priglašeni organ brez poseganja v obveznosti iz točke 8 objavi vsebino tega poročila v celoti ali delno, le če se proizvajalec s tem strinja.
6. Kadar tip izpolnjuje zahteve iz te uredbe, priglašeni organ proizvajalcu izda certifikat o EU-pregledu tipa. Ta certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda, ustrezne vidike zahtev, ki jih pregled zajema, pogoje (če ti obstajajo) njegove veljavnosti in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa. Certifikatu je lahko priložena ena ali več prilog.
Certifikat EU in njegove priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko oceni skladnost proizvedenih izdelkov s preskušenim tipom ter omogoči nadzor med uporabo.
Kadar tip ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te uredbe, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o EU-pregledu tipa in ustrezno obvesti vložnika s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.
7. Priglašeni organ spremlja spremembe splošno priznanega stanja tehnike, ki kažejo, da odobreni tip ne izpolnjuje več veljavnih zahtev iz te uredbe, ter določi, ali so zaradi takih sprememb potrebne nadaljnje preiskave. V takem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.
Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki ima tehnično dokumentacijo o certifikatu o EU-pregledu tipa, o vseh spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost izdelka z bistvenimi zahtevami iz te uredbe ali pogoje veljavnosti certifikata. Zaradi takih sprememb je potrebna dodatna odobritev, ki je priložena izvirnemu certifikatu o EU-pregledu tipa.
8. Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem certifikatom ter mu redno ali na zahtevo predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov in/ali dodatkov.
Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o zavrnjenih, umaknjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem certifikatom ter jih na zahtevo obvesti o izdanih certifikatih in/ali dodatkih k tem certifikatom.
Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvode certifikatov o EU-pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Komisija in države članice lahko na utemeljeno zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultatov pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ.
Priglašeni organ še 10 let po oceni izdelka ali do izteka veljavnosti certifikata hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, ki vključuje dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec.
9. Proizvajalec za nacionalne organe še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov, vključno s tehnično dokumentacijo.
10. Pooblaščeni zastopnik proizvajalca lahko vloži zahtevek iz točke 3 ter izpolni obveznosti iz točk 7 in 9, če so navedene v pooblastilu.
Modul C
Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje
1. Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 3 ter zagotovi in izjavi, da so zadevni izdelki v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjujejo veljavne zahteve iz te uredbe.
2. Proizvodnja
Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se v proizvodnem procesu in njegovem spremljanju zagotovita skladnost proizvedenega izdelka s tipom, opisanim v potrdilu o EU-pregledu tipa, in z veljavnimi zahtevami iz delov od 1 do 6.
3. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti
(1) |
Proizvajalec na vsak izdelek, ki je skladen s tipom, opisanim v certifikatih o EU-pregledu tipa, in izpolnjuje ustrezne zahteve iz delov od 1 do 6, v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe namesti oznako CE ter po potrebi oznako razreda brezpilotnega zrakoplova. |
(2) |
Proizvajalec za vsak tip izdelka sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se jasno opredeli tip izdelka, za katerega je bila sestavljena. Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti. |
4. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalca iz točke 3 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če je tako navedeno v pooblastilu.
DEL 9
Modul H za ugotavljanje skladnosti – Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti v skladu s Prilogo II k Sklepu št. 768/2008/ES
1. Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti je postopek ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni izdelek izpolnjuje veljavne zahteve iz delov od 1 do 6.
2. Proizvodnja
Proizvajalec upravlja odobren sistem zagotavljanja kakovosti za zasnovo, proizvodnjo, končni pregled in preskušanje zadevnih izdelkov, kot je določeno v točki 3, in zanj velja nadzor, kot je določeno v točki 4.
3. Sistem kakovosti
(1) |
Proizvajalec vloži zahtevek za presojo svojega sistema kakovosti v zvezi z zadevnim izdelkom pri priglašenem organu po svoji izbiri. Zahtevek vsebuje:
|
(2) |
Sistem kakovosti zagotavlja skladnost izdelka z zahtevami te uredbe. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, so sistematično in urejeno dokumentirani kot pisno dokumentirane politike, postopki in navodila. Dokumentacija sistema kakovosti omogoča dosledno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in evidenc. Dokumentacija zlasti vsebuje ustrezen opis:
|
(3) |
Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahteve iz točke 3(2). Priglašeni organ predvidi skladnost z navedenimi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami ustreznega harmoniziranega standarda. Skupina za presojo ima poleg izkušenj s sistemi vodenja kakovosti vsaj enega člana, ki ima izkušnje z ocenjevanjem na ustreznem področju izdelkov in zadevne tehnologije izdelkov ter pozna veljavne zahteve iz te uredbe. Presoja vključuje ocenjevalni obisk v obratih proizvajalca. Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 3(1)(b) za preverjanje sposobnosti proizvajalca, da ugotovi veljavne zahteve iz te uredbe in izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti izdelka s temi zahtevami. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik je obveščen o odločitvi. Obvestilo vsebuje ugotovitve presoje in utemeljeno odločitev o oceni. |
(4) |
Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ter ohrani njegovo primernost in učinkovitost. Proizvajalec obvešča priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti. |
(5) |
Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in ugotovi, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še naprej izpolnjeval zahteve iz točke 3(2) ali pa je potrebna ponovna ocena. Priglašeni organ obvesti proizvajalca o svoji odločitvi. Uradno obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni. |
4. Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ
(1) |
Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti. |
(2) |
Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocene omogoči dostop do krajev projektiranja, izdelave, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja ter mu zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:
|
(3) |
Priglašeni organ opravlja redne presoje, s čimer zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in izvaja sistem kakovosti, poročila o teh presojah pa pošilja proizvajalcu. |
(4) |
Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takimi obiski sme priglašeni organ, če je potrebno, opraviti ali naročiti preskuse brezpilotnih zrakoplovov ali sistemov brezpilotnega zrakoplova, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ proizvajalcu pošlje poročilo o obisku, če so bili izvedeni preskusi, ter poročilo o njih. |
5. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti
(1) |
Proizvajalec na vsak posamezni izdelek, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in po potrebi oznako razreda v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe ter, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3(1) tega dela, identifikacijsko številko tega organa. |
(2) |
Proizvajalec za vsak tip izdelka sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se opredeli tip izdelka, za katerega je bila sestavljena. |
Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.
6. Proizvajalec za nacionalni organ še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hrani:
(1) |
tehnično dokumentacijo iz točke 3(1); |
(2) |
dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti iz točke 3(1); |
(3) |
odobrene spremembe iz točke 3(5); |
(4) |
odločitve in poročila priglašenega organa iz točk 3(5), 4(3) in 4(4). |
7. Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistemov kakovosti in redno ali na zahtevo svojemu priglasitvenemu organu omogoča dostop do seznama zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritvah sistemov kakovosti.
Vsak priglašeni organ druge priglašene organe obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil, ter jih na zahtevo obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.
8. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalca iz točk 3(1), 3(5), 5 in 6 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.
DEL 10
Vsebina tehnične dokumentacije
Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zahtevami.
Tehnična dokumentacija, kadar je ustrezno, vsebuje vsaj naslednje elemente:
1. |
popoln opis izdelka, vključno s:
|
2. |
načrt zasnove in proizvodne risbe ter shematski prikaz sestavnih delov, montažnih sklopov, vezij in drugih zadevnih podobnih elementov; |
3. |
opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje navedenih risb in shem ter upravljanje izdelka; |
4. |
seznam harmoniziranih standardov, ki se uporabljajo v celoti ali deloma in katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, in, kadar navedeni harmonizirani standardi niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev iz člena 4, vključno s seznamom drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni; |
5. |
izvod izjave EU o skladnosti; |
6. |
izvod certifikata o EU-pregledu tipa in njegovih prilog, kot ga je predložil zadevni priglašeni organ, kadar se uporabi modul ugotavljanja skladnosti iz dela 8; |
7. |
rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov in druge pomembne podobne elemente; |
8. |
poročila o preskusih; |
9. |
izvode dokumentov, ki jih je proizvajalec predložil morebitnemu priglašenemu organu; |
10. |
dodatna dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dodatnih dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti če se ustrezni harmonizirani standardi in/ali tehnične specifikacije ne uporabljajo v celoti. Dodatna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost; |
11. |
naslovi krajev proizvodnje in skladiščenja. |
DEL 11
Izjava EU o skladnosti
1. Izdelek (tip, serija in serijska številka).
2. Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.
3. Za izdajo te izjave o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.
4. Predmet izjave [identifikacija izdelka, ki omogoča sledljivost; lahko vključuje barvno sliko z zadostno ločljivostjo, kadar je to potrebno za identifikacijo izdelkov].
5. Zgoraj opisani predmet izjave pripada razredu … [za sistem brezpilotnega zrakoplova vključiti številko razreda, kot je opredeljena v delih od 1 do 5 te priloge].
6. Zajamčena raven zvočne moči za to opremo sistema brezpilotnega zrakoplova je …. dB(A) [samo za sisteme brezpilotnega zrakoplova brez nepremičnih kril razredov od 1 do 3].
7. Predmet navedene izjave je v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije:
— |
[vključiti sklic na to uredbo in ustrezno prilogo glede na razred izdelka]; |
— |
ali po potrebi z drugo harmonizacijsko zakonodajo Unije. |
8. Sklicevanja na ustrezne uporabljene harmonizirane standarde ali sklicevanja na druge tehnične specifikacije v zvezi s skladnostjo, glede na katere je izdana izjava o skladnosti. Sklicevanja morajo biti navedena s svojo identifikacijsko številko, različico in po potrebi datumom izdaje.
9. Po potrebi je priglašeni organ … [ime, številka] … izvedel … [opis intervencije] … in izdal certifikat o EU-pregledu tipa.
10. Po potrebi opise dodatne opreme in sestavnih delov, vključno s programsko opremo, ki zagotavljajo predvideno delovanje brezpilotnega zrakoplova ali sistema brezpilotnega zrakoplova in so zajete v izjavi EU o skladnosti.
11. Dodatne informacije:
Podpisano za in v imenu: …
[kraj in datum izdaje]:
[ime, funkcija] [podpis]:
DEL 12
Poenostavljena izjava EU o skladnosti
Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 14(3) se predloži na naslednji način:
— |
[Ime proizvajalca] izjavlja, da sistem brezpilotnega zrakoplova [identifikacija sistema brezpilotnega zrakoplova: tip ali serijska številka] pripada razredu … … [vključiti številko razreda izdelka, kot je opredeljena v delih od 1 do 5 te priloge] in ima zajamčeno raven zvočne moči …. dB(A) [samo za sisteme brezpilotnega zrakoplova brez nepremičnih kril razredov od 1 do 3] |
— |
ter je skladen z uredbami … [navedite vse uredbe, s katerimi je izdelek skladen]. |
— |
Celotna izjava EU o skladnosti je na voljo na naslednjem spletnem mestu: [naslov spletnega mesta] |
DEL 13
Oznaka preskusa hrupa
Ta del določa načine merjenja hrupa, ki se uporabljajo za določanje A-uteženih ravni zvočne moči brezpilotnih zrakoplovov razredov 1, 2 in 3.
Določa osnovni standard za merjenje emisij hrupa in podrobne oznake preskusa za merjenje ravni zvočnega tlaka na merilni ploskvi, ki obdaja vir, in za izračunavanje ravni zvočne moči, ki jo oddaja ta vir.
1. OSNOVNI STANDARD ZA MERJENJE EMISIJ HRUPA
Za določanje A-utežene ravni zvočne moči LWA brezpilotnih zrakoplovov se uporabljajo osnovni standardi za merjenje emisij hrupa standarda EN ISO 3744:2010 z naslednjimi dopolnili:
2. POGOJI MONTAŽE IN NAMESTITVE
Preskusno območje:
Brezpilotni zrakoplov lebdi nad eno (akustično trdo) odbojno ravnino. Brezpilotni zrakoplov je na zadostni razdalji od vseh odbojnih sten ali stropov oziroma vseh odbojnih predmetov, da so na merilni površini izpolnjene zahteve iz Priloge A k standardu EN ISO 3744:2010.
Namestitev vira hrupa:
Brezpilotni zrakoplov lebdi 0,5 m nad odbojno ravnino. Konfiguracija brezpilotnega zrakoplova (propelerji, pripomočki, nastavitev) je konfiguracija brezpilotnega zrakoplova, kot je bil dan na trg.
Površina za merjenje zvoka in razporeditev mikrofonov:
Brezpilotni zrakoplov je v skladu z odstavkom 7.2.3 standarda EN ISO 3744:2010 popolnoma zaprt v površini merilne poloble.
Število in položaj mikrofonov sta določena v Prilogi F k standardu EN ISO 3744:2010.
Merilna površina se začne v točki O, ki leži na talni ravnini neposredno pod brezpilotnim zrakoplovom.
3. OPERATIVNI POGOJI MED PRESKUSOM
Preskusi hrupa se izvedejo tako, da brezpilotni zrakoplov leti v stabilnem položaju, v navpični in prečni smeri, 0,5 m nad začetno točko merilne poloble (točka O) pod MTOM, pri čemer je baterija brezpilotnega zrakoplova popolnoma napolnjena.
Če je brezpilotni zrakoplov dan na trg s pripomočki, ki jih je mogoče nanj namestiti, se preskusi s temi pripomočki in brez njih v vseh možnih konfiguracijah brezpilotnega zrakoplova.
4. IZRAČUN POVRŠINSKE ČASOVNO POVPREČNE RAVNI ZVOČNEGA TLAKA
A-utežena površinska časovno povprečna raven zvočnega tlaka se določi najmanj trikrat za vsako konfiguracijo brezpilotnega zrakoplova. Če se vsaj dve ugotovljeni vrednosti ne razlikujeta za več kot 1 dB, nadaljnje meritve niso potrebne; sicer se meritve nadaljujejo, dokler se ne pridobita dve vrednosti, ki se razlikujeta za največ 1 dB. Površinska časovno povprečna raven zvočnega tlaka, ki se uporabi za izračun ravni zvočne moči konfiguracije brezpilotnega zrakoplova, je aritmetična sredina dveh najvišjih vrednosti, ki se ne razlikujeta za več kot 1 dB.
5. INFORMACIJE, O KATERIH SE POROČA
Poročilo vsebuje tehnične podatke, ki so potrebni za opredelitev vira, ki se preskuša, ter oznake preskusa hrupa in akustične podatke.
Vrednost A-utežene ravni zvočne moči, o kateri se poroča, je najvišja vrednost različnih preskušanih konfiguracij brezpilotnega zrakoplova, zaokrožena na najbližjo celo številko (če je manj kot 0,5, se uporabi nižja številka; če je enaka ali višja od 0,5, se uporabi višja številka).
DEL 14
Oznaka zajamčene ravni zvočne moči
Oznaka zajamčene ravni zvočne moči mora biti sestavljena iz enotne številke zajamčene ravni zvočne moči v dB, znaka LWA in piktograma v naslednji obliki:
Če se oznaka zmanjša v skladu z velikostjo opreme, morajo biti upoštevana razmerja iz zgornje risbe. Vendar navpična dimenzija oznake po možnosti ne bi smela biti manjša od 20 mm.
DEL 15
Največja raven zvočne moči glede na razred brezpilotnega zrakoplova (vključno s prehodnimi obdobji).
Razred brezpilotnega zrakoplova |
MTOM m v gramih |
Raven zvočne moči (LWA) v dB |
||
od začetka veljavnosti |
2 leti po začetku veljavnosti |
4 leta po začetku veljavnosti |
||
C1 |
250 ≤ m < 900 |
85 |
83 |
81 |
C2 |
900 ≤ m < 4 000 |
|
|
|
Pri čemer je „lg“ logaritem z osnovo 10.