Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32019R0033

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo

    C/2018/6622

    UL L 9, 11.1.2019, str. 2–45 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 08/12/2023

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/33/oj

    11.1.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 9/2


    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/33

    z dne 17. oktobra 2018

    o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti členov 109 in 114 ter člena 122 Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Z Uredbo (EU) št. 1308/2013 je bila razveljavljena in nadomeščena Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 (2). Oddelka 2 in 3 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 določata pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih, označevanju in predstavitvi v vinskem sektorju ter Komisijo pooblaščata, da v zvezi s tem sprejme delegirane in izvedbene akte. Da bi se v novem pravnem okviru zagotovilo nemoteno delovanje trga vina, bi bilo treba s takimi akti sprejeti nekatera pravila. Navedeni akti bi morali nadomestiti določbe Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (3), ki bi jo bilo torej treba razveljaviti.

    (2)

    Izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe (ES) št. 607/2009, kažejo, da so sedanji postopki za registracijo, spremembo in preklic označb porekla ali geografskih označb Unije ali tretjih držav lahko zapleteni, obremenjujoči in dolgotrajni. Z Uredbo (EU) št. 1308/2013 je nastala pravna praznina, zlasti kar zadeva postopek, ki se uporablja pri vlogah za spremembo specifikacij proizvoda. Pravila postopka v zvezi z označbami porekla in geografskimi označbami v vinskem sektorju niso skladna s pravili, ki se v pravu Unije uporabljajo za sheme kakovosti v sektorju živil, žganih pijač in aromatiziranih vin. Posledica so nedoslednosti pri izvajanju te kategorije pravic intelektualne lastnine. Ta neskladja bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju pravice do varstva intelektualne lastnine, določene v členu 17(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. S to uredbo bi bilo zato treba poenostaviti, pojasniti, dopolniti in uskladiti ustrezne postopke. Postopki bi se morali čim bolj zgledovati po učinkovitih in dobro preskušenih postopkih za zaščito pravic intelektualne lastnine, povezanih s kmetijskimi proizvodi in živili, določenih v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 664/2014 (5) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (6), obenem pa bi jih bilo treba prilagoditi za upoštevanje posebnosti vinskega sektorja.

    (3)

    Označbe porekla in geografske označbe so neločljivo povezane z ozemljem držav članic. Nacionalni in lokalni organi so najbolje strokovno podkovani in najbolje poznajo ustrezna dejstva. To bi se moralo pokazati v ustreznih postopkovnih pravilih, ob upoštevanju načela subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji.

    (4)

    Ime, ki se zaščiti kot označba porekla (ZOP) ali geografska označba (ZGO), bi se moralo registrirati samo v jeziku, ki je vsaj zgodovinsko povezan z geografskim območjem, na katerem se proizvaja proizvod. Določiti bi bilo treba posebna pravila v zvezi z uporabo jezikovnih znakov za ZOP in ZGO, da bi se zagotovilo, da lahko izvajalci in potrošniki v vseh državah članicah taka imena lažje berejo in razumejo.

    (5)

    Opredeliti bi bilo treba pogoje, pod katerimi se lahko en sam proizvajalec šteje za upravičenega vložnika. Posamezni proizvajalci ne bi smeli biti kaznovani, če prevladujoče okoliščine preprečujejo ustanovitev skupine proizvajalcev. Vendar bi bilo treba pojasniti, da lahko zaščiteno ime uporabljajo drugi proizvajalci s sedežem na razmejenem geografskem območju, če izpolnjuje pogoje iz specifikacije proizvoda, tudi če je zaščiteno ime sestavljeno iz imena vinogradniškega gospodarstva posameznega proizvajalca vložnika ali vsebuje tako ime.

    (6)

    Če morajo biti proizvodi iz vinskega sektorja z označbo porekla ali geografsko označbo pakirani samo na razmejenem geografskem območju v skladu s specifikacijo proizvoda, to pomeni omejitev za prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev. Z vidika sodne prakse Sodišča se lahko take omejitve uvedejo le, če so potrebne in sorazmerne za zaščito kakovosti, potrditev porekla proizvoda ali zagotovitev kontrole. Zato je treba zagotoviti, da se morebitne omejitve glede pakiranja ustrezno utemeljijo z vidika prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev.

    (7)

    Z Uredbo (ES) št. 607/2009 so bila določena številna odstopanja v zvezi s pridelavo na razmejenem geografskem območju. Ta odstopanja bi bilo treba ohraniti, da bi se ohranili tradicionalni postopki pridelave. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi morali biti jasno določeni.

    (8)

    Vloge za zaščito s predhodnim nacionalnim postopkom preverijo nacionalni organi zadevne države članice. V primeru zaščitenih označb porekla bi morale države članice posebno pozornost nameniti opisu povezave med kakovostjo in lastnostmi proizvoda ter določenim geografskim okoljem. V primeru zaščitenih geografskih označb bi morale države članice posebno pozornost nameniti opisu povezave med posebno kakovostjo, slovesom ali drugimi lastnostmi ter geografskim poreklom proizvoda, pri tem pa upoštevati razmejeno območje in lastnosti proizvoda. Opredelitev razmejenega geografskega območja bi morala biti podrobna, natančna in nedvoumna, tako da lahko proizvajalci ter pristojni in kontrolni organi preverijo, ali se dejavnosti izvajajo na razmejenem geografskem območju.

    (9)

    Ocena, ki jo izvedejo pristojni organi držav članic, je bistvena stopnja postopka. Države članice imajo strokovno in drugo znanje ter dostop do podatkov in dejstev, zaradi česar lahko najbolje ocenijo, ali vloga v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo izpolnjuje zahteve za zaščito. Zato bi morale države članice zagotoviti, da je rezultat te ocene, ki bi moral biti dosledno evidentiran v enotnem dokumentu, ki povzema pomembne elemente specifikacije proizvoda, zanesljiv in točen. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti bi Komisija nato morala natančno pregledati vloge, da se zagotovi, da ne vsebujejo očitnih napak ter da so se upoštevali pravo Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice vložnice.

    (10)

    Za olajšanje skupnih vlog za zaščito označb porekla in geografskih označb bi bilo treba opredeliti posebne stopnje v postopkih za take vloge.

    (11)

    Če države članice menijo, da je ime, ki je predmet vloge za zaščito, upravičeno do registracije kot zaščitena označba porekla ali geografska označba v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, bi jim moralo biti omogočeno, da odobrijo prehodno zaščito na nacionalni ravni, medtem ko Komisija ocenjuje vlogo za zaščito.

    (12)

    Določiti bi bilo treba informacije, ki jih mora vložnik predložiti, da se vloge za zaščito, spremembo ali ugovor ali zahtevki za preklic štejejo za dopustne, da bi se olajšalo upravljanje takih vlog in pospešilo preverjanje dokumentacije.

    (13)

    Postopek ugovora bi bilo treba skrajšati in izboljšati. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti roke za različne stopnje postopka in navesti razloge za ugovor. Uvesti bi bilo treba sporazumno reševanje sporov in tako strankam omogočiti komuniciranje, da bi morebiti dosegle dogovor.

    (14)

    Določiti bi bilo treba posebna odstopanja, ki bi dovoljevala, da se za proizvode vinske trte, ki ne izpolnjujejo zahtev specifikacije proizvoda, v prehodnem obdobju uporablja zaščiteno ime. Za premostitev začasnih težav in zagotovitev, da vsi proizvajalci dolgoročno izpolnjujejo zahteve specifikacij proizvoda, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v nekaterih primerih odobrijo odstopanja za obdobje do 10 let.

    (15)

    Proizvajalci proizvodov vinske trte z imenom, zaščitenim kot označba porekla ali geografska označba, se srečujejo s spreminjajočim se in zahtevnim trgom. Potrebujejo postopke, ki bi jim omogočali hitro prilagoditev povpraševanju na trgu, vendar so dejansko kaznovani z dolžino in zapletenostjo sedanjega postopka spremembe, katerega učinek omejuje njihovo sposobnost hitrega odzivanja na trg. Proizvajalcem proizvodov vinske trte z imenom, zaščitenim kot označba porekla ali geografska označba, bi bilo treba poleg tega omogočiti, da upoštevajo razvoj na področju znanstvenega in tehničnega znanja ter okoljske spremembe. Za zmanjšanje števila stopenj takih postopkov in uveljavitev načela subsidiarnosti na tem področju bi bilo treba na ravni države članice odobriti odločitve o spremembah, ki se ne nanašajo na bistvene elemente specifikacije proizvoda. Proizvajalcem bi moralo biti omogočeno, da zadevne spremembe uporabijo takoj po zaključku nacionalnega postopka. Ponovno preverjanje vloge za odobritev na ravni Unije se ne bi smel zahtevati.

    (16)

    Vendar bi morala biti Komisija za zaščito interesov tretjih oseb s sedežem v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se proizvajajo proizvodi vinske trte, še naprej odgovorna za odobritev sprememb, za katere se zahteva postopek ugovora na ravni Unije. Zato bi bilo treba uvesti novo razvrstitev sprememb: standardne spremembe, ki se začnejo uporabljati takoj, ko jih država članica odobri, saj ne zahtevajo postopka ugovora na ravni Unije, in spremembe Unije, ki se začnejo uporabljati šele potem, ko jih odobri Komisija po zaključku postopka ugovora na ravni Unije.

    (17)

    Uvesti bi bilo treba začasne spremembe, da bi se lahko proizvodi vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo še naprej tržili pod zaščitenimi imeni v primeru naravnih nesreč ali neugodnih vremenskih razmer ali sprejetja sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, zaradi katerih izvajalci začasno ne morejo izpolnjevati zahtev specifikacije proizvoda. Zaradi njihove nujnosti bi se morale začasne spremembe začeti uporabljati takoj, ko jih država članica odobri. Seznam nujnih razlogov za začasne spremembe je izčrpen zaradi izjemnega značaja začasnih sprememb.

    (18)

    Za spremembe na ravni Unije bi bilo treba uporabljati postopek za vloge za zaščito, da se zagotovijo enaka učinkovitost in jamstva. Uporabljati bi se moral smiselno z izključitvijo nekaterih stopenj, ki bi jih bilo treba zaradi zmanjšanja upravnega bremena izpustiti. Vzpostaviti bi bilo treba postopek za standardne in začasne spremembe, da bi lahko države članice ustrezno ocenjevale vloge in da bi se zagotovil skladen pristop v vseh državah članicah. Natančnost in izčrpnost ocene držav članic bi morala biti enakovredna natančnosti in izčrpnosti, ki se zahtevata za postopek ocenjevanja v okviru postopka, ki se uporablja za vloge za zaščito.

    (19)

    Pri standardnih in začasnih spremembah, povezanih z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami tretjih držav, bi bilo treba uporabljati pristop, določen za države članice, odločitev o odobritvi pa bi bilo treba sprejeti v skladu s sistemom, veljavnim v zadevni tretji državi.

    (20)

    Postopek preklica bi moral biti preglednejši in jasnejši. Zlasti bi moralo biti mogoče nasprotovati zahtevku za preklic. V ta namen bi se moral za postopek preklica smiselno uporabljati standardni postopek, ki se uporablja za vloge za zaščito, le da bi bile izključene nekatere stopnje, ki bi jih bilo treba izpustiti za zmanjšanje upravnega bremena. Omogočen bi moral biti preklic zaščitenih imen, če se ime na trgu ne uporablja več.

    (21)

    Sprejeti bi bilo treba pravila o začasnem označevanju in predstavitvi proizvodov vinske trte, katerih ime je predmet vloge za zaščito kot označba porekla ali geografska označba, da bi se zagotovila zaščita zakonitih interesov izvajalcev, ob upoštevanju načela poštene konkurence in obveznosti sporočanja ustreznih informacij potrošnikom.

    (22)

    Nekatere zaščitene označbe porekla so upravičene do odstopanj od obveznosti uporabe izraza „zaščitena označba porekla“ na etiketah. Za ohranitev te zgodovinske pravice je primerno potrditi obstoj tega odstopanja za taka imena.

    (23)

    Uporaba tradicionalnih izrazov za opis proizvodov vinske trte je v Uniji ustaljena praksa. Taki izrazi označujejo postopek proizvodnje ali metode staranja, kakovost, barvo, vrsto kraja ali poseben dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, ali nakazujejo, da gre za proizvod vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. V členih 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so določena splošna pravila za uporabo in zaščito tradicionalnih izrazov. Tako bi bilo treba za zagotovitev poštene konkurence in preprečitev zavajanja potrošnikov določiti skupni okvir za zaščito in registracijo takih tradicionalnih izrazov. Poleg tega bi bilo treba postopke v zvezi z odobritvijo zaščite tradicionalnih izrazov poenostaviti in uskladiti, kjer je to mogoče, s postopki, ki se uporabljajo za odobritev zaščite označb porekla in geografskih označb.

    (24)

    Tradicionalni izraz lahko opozarja na posebne lastnosti proizvoda vinske trte, za katerega se uporablja zadevni izraz. Zato bi moral biti za izražanje jasnih informacij zadevni izraz naveden samo v jeziku, ki se običajno uporablja, v izvirnem zapisu in izvirni pisavi.

    (25)

    Da se prepreči zavajanje potrošnikov, bi morala biti uporaba tradicionalnih izrazov za proizvode vinske trte, proizvedene v tretjih državah, dovoljena, če izpolnjujejo enake ali enakovredne pogoje, kot se zahtevajo od držav članic. Zato bi moralo biti državam članicam in tretjim državam omogočeno, da vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza na ravni Unije. Ker pa nekatere tretje države nimajo enakega centraliziranega sistema zaščite tradicionalnih izrazov kot Unija, bi bilo treba določiti opredelitev „reprezentativne strokovne organizacije“, ki deluje v tretjih državah, da se zagotovijo enaka jamstva, kot jih določajo predpisi Unije.

    (26)

    Države članice, tretje države ali reprezentativne strokovne organizacije, ki delujejo v tretjih državah, bi morale zagotoviti, da je vloga za zaščito, predložena Komisiji, popolna in da vsebuje vse pomembne informacije, ki Komisiji omogočajo ugotovitev, da tradicionalni izraz izpolnjuje pogoje iz člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in dokazujejo, da je tradicionalni izraz v državi članici že zaščiten.

    (27)

    Zaščita bi se morala odobriti le za tradicionalne izraze, ki so splošno znani in imajo pomemben ekonomski vpliv na proizvode vinske trte, za katere so rezervirani. Zato bi morala Komisija odobriti vloge za zaščito tradicionalnega izraza le, če vloga zagotavlja izčrpne dokaze, da se izraz tradicionalno uporablja za opis proizvodov vinske trte, ki se proizvajajo na velikem delu ozemlja Unije, ali da gre za uveljavljeno ime, ki se tradicionalno uporablja na celotnem ozemlju države članice ali tretje države, da je zagotovljena poštena konkurenca za proizvajalce, ki so zadevni izraz uporabljali pred odobritvijo zaščite, in da tradicionalni izraz ni generičen. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi opredeliti pomen izrazov „tradicionalna uporaba“ in „generično“.

    (28)

    Komisija bi morala pregledati vlogo za zaščito tradicionalnega izraza, da bi zagotovila, da je ustrezno izpolnjena in da izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Če zahteve za vlogo niso izpolnjene, bi morala Komisija od vložnika zahtevati, da izvede potrebne spremembe ali vlogo umakne. Če vložnik ne ukrepa, bi bilo treba vlogo zavrniti.

    (29)

    Za zagotovitev, da ni kakršnih koli ovir za zaščito tradicionalnega izraza, bi morala imeti vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima zakoniti interes, možnost ugovarjati zaščiti zadevnega tradicionalnega izraza. Da bi se ugovor štel za dopustnega, bi moral biti utemeljen in dokazovati, da vloga ni skladna s pravili Unije o tradicionalnih izrazih. Poleg tega bi morala Komisija v primeru, da se ugovor šteje za dopustnega, vložniku zagotoviti kopijo prejetega ugovora, da bi strankam olajšala sklenitev dogovora. Če stranke ne dosežejo dogovora, bi morala Komisija odločiti o ugovoru ter odobriti zaščito ali zavrniti vlogo za zaščito tradicionalnega izraza.

    (30)

    Za zagotovitev jasnosti za potrošnike, kar zadeva naravo in poreklo proizvoda, ter za zagotovitev poštene konkurence med proizvajalci je treba določiti pogoje uporabe blagovnih znamk, ki vsebujejo tradicionalni izraz ali so sestavljene iz njega, in za uporabo homonimnih tradicionalnih izrazov.

    (31)

    Da bi se upošteval razvoj vzorcev porabe ter obravnavale spremembe na področju proizvodnje proizvodov vinske trte in trženja, bi moralo biti državam članicam in tretjim državam omogočeno, da vložijo vlogo za spremembo ali preklic tradicionalnega izraza. Da bi se vloge za spremembo ali preklic tradicionalnega izraza štele za dopustne, bi morale biti ustrezno utemeljene.

    (32)

    Sistem, ki je v tretjih državah vzpostavljen za zaščito in uporabo tradicionalnih izrazov, se lahko razlikuje od sistema, vzpostavljenega v Uniji. Zaradi doslednosti bi morala biti uporaba tradicionalnih izrazov za opis proizvodov vinske trte, proizvedenih v tretjih državah, dovoljena, če niso v nasprotju z pravom Unije.

    (33)

    Upoštevati bi bilo treba pridobljeno pravico do zaščite tradicionalnih izrazov, zaščitenih v skladu z Uredbo (ES) št. 607/2009. Zadevni izrazi bi morali biti zato še naprej samodejno zaščiteni v skladu s to uredbo.

    (34)

    V členih od 117 do 121 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so določena splošna pravila za označevanje in predstavitev proizvodov vinske trte. Z navedeno uredbo je usklajena tudi uporaba izrazov, ki niso izrecno opredeljeni v zakonodaji Unije, če niso zavajajoči. Za nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo treba določiti pravila Unije o uporabi obveznih navedb na oznakah za proizvode vinske trte. Poleg tega bi bilo treba za preprečevanje zavajanja potrošnikov določiti tudi določbe o uporabi neobveznih navedb na oznakah.

    (35)

    Za pomoč potrošnikom bi bilo treba obvezne informacije na posodi navesti skupaj v istem vidnem polju. Vendar bi morale biti v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7) nekatere obvezne navedbe, kot sta navedba uvoznika in seznam sestavin, ki lahko povzročijo alergije ali preobčutljivosti, izvzete iz te obveznosti.

    (36)

    V skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 so snovi ali proizvodi, ki lahko povzročijo alergije ali preobčutljivost, in izrazi, ki se uporabljajo za njihovo navedbo na etiketi živil, navedeni v Prilogi II k navedeni uredbi. V primeru proizvodov vinske trte se uporabljajo tudi drugi izrazi za navajanje proizvodov iz jajc, mlečnih proizvodov in sulfitov. Navedeni izrazi bi se morali zato uporabljati za označevanje proizvodov vinske trte.

    (37)

    Proizvodi vinske trte, proizvedeni v Uniji, se izvažajo v tretje države. Za zagotovitev, da potrošniki v navedenih državah razumejo informacije, ki se nanašajo na proizvod, ki ga kupijo, bi moral biti omogočen prevod etikete v jezike države uvoznice. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje trgovine sprejeti določbo, ki bi dovoljevala, da se na etiketah navedejo vse navedbe, ki se zahtevajo z zakonodajo države uvoznice, ne glede na to, ali je to skladno s pravom Unije ali ne. Poleg tega bi bilo treba zaradi varnosti omogočiti odstopanje od zahtev Unije glede predstavitve proizvodov vinske trte, ki so namenjeni porabi na letalu, na primer od zahteve, da se za peneča vina uporabljajo steklenice.

    (38)

    Ohraniti bi bilo treba prepoved uporabe zapork na osnovi svinca kot prevlek za zapiralni mehanizem posod, v katerih se hranijo proizvodi, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1308/2013, da bi se preprečilo kakršno koli tveganje okužbe ob stiku s takimi zaporkami, pa tudi tveganje onesnaževanja okolja zaradi odpadkov.

    (39)

    Ustrezno bi bilo treba upoštevati posebne lastnosti proizvodov vinske trte in stopnjo spremenljivosti vsebnosti alkohola. Zato bi morala biti dovoljena pozitivna in negativna dovoljena odstopanja, kar zadeva navedbo dejanskega volumenskega deleža alkohola na oznaki.

    (40)

    Za zagotovitev sledljivosti bi bilo treba uvesti pravila o „navedbi izvora“. Poleg tega bi bilo treba pri takih pravilih upoštevati pričakovanje potrošnikov v zvezi s poreklom proizvodov vinske trte ter grozdja in grozdnega mošta, ki se uporabljata za proizvodnjo končnega proizvoda.

    (41)

    Za nemoteno delovanje notranjega trga in preprečitev zavajanja potrošnikov bi morala biti obvezna navedba imena in naslova polnilca, proizvajalca, prodajalca ali uvoznika.

    (42)

    Potrošniki se v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina in kakovostnega aromatičnega penečega vina pogosto odločijo za nakup na podlagi informacij o vsebnosti sladkorja. Navedba vsebnosti sladkorja bi morala biti za navedene kategorije proizvodov vinske trte zato obvezna, medtem ko bi morala za druge kategorije proizvodov vinske trte še naprej neobvezna.

    (43)

    Potrošniki niso vedno seznanjeni z lastnostmi in načini pridelave gaziranega penečega vina in gaziranega biser vina, zlasti kar zadeva uporabo ogljikovega dioksida. Zato je treba na etiketi zadevnega vina navesti, da je bilo proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida.

    (44)

    Navedba letnika in navedba ene ali več sort vinske trte zahtevata posebna pravila za zagotovitev, da informacije, zagotovljene potrošnikom, niso zavajajoče. Zlasti bi bilo treba določiti omejitve za uporabo imen sort grozdja, ki so sestavljena iz zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali vsebujejo tako označbo.

    (45)

    Potrošniki se pogosto odločijo za nakup tudi na podlagi uporabljene sorte vinske trte. Za preprečitev zavajajočih praks označevanja bi bilo treba določiti pravila o pogojih uporabe imen, ki se uporabljajo za navedbo sort vinske trte. Poleg tega bi moralo biti glede na gospodarski pomen sortnih vin za proizvajalce proizvajalcem proizvodov vinske trte brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe omogočeno, da na oznaki navedejo informacijo „sortno vino“ ter ime države, v kateri je bil proizvod vinske trte proizveden.

    (46)

    Vsebnost sladkorja v proizvodih vinske trte, ki niso peneče vino, gazirano peneče vino, kakovostno peneče vino ali kakovostno aromatično peneče vino, za potrošnika ni bistven podatek. Zato bi morala biti navedba vsebnosti sladkorja v takih proizvodih vinske trte na oznaki za proizvajalce neobvezna. Vendar bi bilo treba prostovoljno uporabo izrazov, povezanih z vsebnostjo sladkorja za take proizvode, urediti, da se prepreči zavajanje potrošnikov.

    (47)

    Za zagotovitev resničnosti in točnosti informacij za potrošnike bi bilo treba določiti posebne pogoje za navedbo načinov pridelave na oznaki, zlasti kar zadeva načine pridelave penečega vina in prakse staranja za vse proizvode vinske trte. Potrošniki te izraze povezujejo z višjim standardom proizvodov vinske trte, zato bi morali biti rezervirani za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

    (48)

    Navedba vinogradniškega gospodarstva, ki obdeluje vinograde, iz katerih prihajajo proizvodi vinske trte in v katerih se izvedejo vsi postopki pridelave vina, lahko pomeni dodano vrednost za proizvajalce in znak večje kakovosti za potrošnike. Zato bi moralo biti proizvajalcem dovoljeno, da na etiketah proizvodov vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo navedejo ime vinogradniškega gospodarstva.

    (49)

    Navedba imena geografskega območja, ki je manjše ali večje od območja zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, na etiketi bi morala biti dovoljena za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o kraju, v katerem je bil proizvod vinske trte proizveden, zlasti če so taki kraji med potrošniki dobro znani.

    (50)

    Uporaba steklenic posebne oblike za nekatere proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo je v Uniji ustaljena praksa, potrošniki pa lahko tako uporabo povezujejo z nekaterimi lastnostmi ali izvorom zadevnih proizvodov vinske trte. Zato bi bilo treba take oblike steklenic pridržati za zadevna vina.

    (51)

    Tradicionalne vrste steklenic in zapiral za peneča vina odražajo tradicionalno proizvodnjo in tradicionalne prakse polnjenja. Zato bi morale biti pridržane za peneča vina. Vendar bi moralo biti državam članicam omogočeno, da dovolijo uporabo tovrstnih steklenic in zapiral za druge pijače, če ne zavajajo potrošnika glede resnične narave proizvoda.

    (52)

    Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da za izvajanje svoje politike kakovosti določijo dodatna pravila za označevanje proizvodov vinske trte, proizvedenih na njihovem ozemlju, če so združljiva s pravom Unije.

    (53)

    Vsi dokumenti ali informacije, poslani Komisiji v zvezi z vlogo za zaščito, spremembo ali preklic zaščitene označbe porekla, geografske označbe ali tradicionalnega izraza, bi morali biti v enem od uradnih jezikov Unije ali bi jim moral biti priložen prevod v enega od takih jezikov, da bi lahko Komisija izvedla ustrezno analizo predložene dokumentacije in informacij.

    (54)

    Za zagotovitev nemotenega prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 607/2009 na nova pravila iz te uredbe in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 (8) bi bilo treba določiti prehodna obdobja, da bi se gospodarskim subjektom s sedežem v Uniji in tretjih državah omogočilo izpolnjevanje zahtev glede označevanja. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da se lahko proizvodi vinske trte, označeni v skladu z obstoječimi predpisi, do izčrpanja zalog še naprej tržijo –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE I

    UVODNA DOLOČBA

    Člen 1

    Predmet urejanja

    Ta uredba določa pravila, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi ter označevanjem in predstavitvijo v vinskem sektorju, kar zadeva:

    (a)

    vloge za zaščito;

    (b)

    postopek ugovora;

    (c)

    omejitve uporabe zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb;

    (d)

    spremembe specifikacij proizvoda in tradicionalnih izrazov;

    (e)

    preklic zaščite;

    (f)

    označevanje in predstavitev.

    POGLAVJE II

    ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA IN ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE

    ODDELEK 1

    Vloga za zaščito

    Člen 2

    Ime, ki se zaščiti

    1.   Ime, ki se zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, se registrira samo v jezikih, ki se uporabljajo ali so se zgodovinsko uporabljali za opis zadevnega proizvoda na razmejenem geografskem območju.

    2.   Ime označbe porekla ali geografske označbe se registrira v izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se skupaj z imenom v izvirni pisavi registrira prepis v latinični zapis.

    Člen 3

    Vložnik

    En sam proizvajalec se lahko šteje za vložnika v smislu člena 95(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če se izkaže, da:

    (a)

    je zadevna oseba edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti vlogo; in

    (b)

    ima razmejeno geografsko območje značilnosti, ki se občutno razlikujejo od značilnosti sosednjih območij, ali so lastnosti proizvoda drugačne od tistih, ki so proizvedeni na sosednjih območjih.

    Dejstvo, da zaščitena označba porekla ali geografska označba vsebuje ime vinogradniškega gospodarstva posameznega proizvajalca vložnika ali je sestavljena iz tega imena, drugim proizvajalcem ne preprečuje uporabe zadevnega imena, če upoštevajo specifikacijo proizvoda.

    Člen 4

    Dodatne zahteve za specifikacije proizvoda

    1.   V opisu proizvodov vinske trte se navede ustrezna kategorija ali kategorije proizvodov vinske trte izmed kategorij iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

    2.   Kadar je v specifikaciji proizvoda navedeno, da se pakiranje, vključno s polnjenjem, izvaja na razmejenem geografskem območju ali območju v njegovi neposredni bližini, je vključena tudi utemeljitev, zakaj se mora v zadevnem primeru pakiranje izvajati na določenem geografskem območju, da se zaščiti kakovost, zagotovi poreklo ali kontrolo, ob upoštevanju prava Unije, zlasti o prostem pretoku blaga in prostem opravljanju storitev.

    Člen 5

    Odstopanja v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

    1.   Z odstopanjem od točk (a)(iii) in (b)(iii) člena 93(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in če je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo predeluje v vino na kateri koli od naslednjih lokacij:

    (a)

    na območju v neposredni bližini zadevnega razmejenega območja;

    (b)

    na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, v skladu z nacionalnimi pravili;

    (c)

    v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe ali kjer obstaja sporazum o kontrolnih ukrepih med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, na območju, ki se nahaja v neposredni bližini zadevnega razmejenega območja.

    2.   Z odstopanjem od točke (a)(iii) člena 93(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in če je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla zunaj neposredne bližine zadevnega razmejenega območja, če je bila taka praksa prisotna pred 1. marcem 1986.

    3.   Z odstopanjem od točke (a)(iii) člena 93(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z likerskimi vini z zaščiteno označbo porekla „Málaga“ in „Jerez-Xérès-Sherry“ lahko mošt iz sušenega grozdja, ki mu je bil za preprečitev vrenja dodan nevtralni alkohol vinskega izvora in je pridobljen iz sorte vinske trte Pedro Ximénez, prihaja iz regije „Montilla-Moriles“.

    Člen 6

    Nacionalni postopek

    Pri posredovanju vloge za zaščito Komisiji v skladu s členom 96(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013 država članica vključi izjavo, da po njenem mnenju vloga vložnika izpolnjuje pogoje za zaščito iz pododdelka 2 oddelka 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 in določbe, sprejete v skladu z navedeno uredbo, ter da potrjuje, da je enotni dokument iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 natančen povzetek specifikacije proizvoda.

    Države članice Komisijo obvestijo o dopustnih ugovorih, prejetih v okviru nacionalnega postopka. Obveščajo jo o vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki bi lahko vplivali na vlogo za zaščito.

    Člen 7

    Skupne vloge

    Kadar se predložijo skupne vloge za zaščito imena kot označbe porekla ali geografske označbe iz člena 95(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se v vseh zadevnih državah članicah izvedejo s tem povezani predhodni nacionalni postopki, vključno s fazo ugovora.

    Člen 8

    Prehodna nacionalna zaščita

    1.   Država članica lahko le prehodno odobri zaščito imena na nacionalni ravni z učinkom od datuma, ko je bila vloga za zaščito posredovana Komisiji.

    Taka prehodna nacionalna zaščita preneha veljati na datum, ko je sprejeta odločitev glede zaščite v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 ali ko je vloga umaknjena.

    2.   Kadar ime ni zaščiteno na podlagi te uredbe, je za posledice takšne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica. Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, ne vplivajo na mednarodno trgovino ali trgovino znotraj Unije.

    Člen 9

    Dopustnost vloge

    1.   Vloge za zaščito se štejejo za dopustne, če so vložene v skladu s členi 94, 95 in 96 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter členom 3 in členom 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 in če so ustrezno izpolnjene.

    Vloga za zaščito se šteje za ustrezno izpolnjeno, če izpolnjuje zahteve iz člena 94(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter člena 2 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 in če je enotni dokument ustrezno izpolnjen.

    Enotni dokument, v katerem je povzeta specifikacija proizvoda, iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za ustrezno izpolnjen, če izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34. Specifikacija proizvoda se šteje za ustrezno izpolnjeno, če izpolnjuje zahteve iz člena 94(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Če Komisija meni, da vloga ni dopustna, o razlogih za ugotovitev nedopustnosti obvesti pristojne organe države članice ali tretje države ali vložnika s sedežem v tretji državi.

    3.   Komisija vsaj enkrat mesečno objavi seznam imen, za katera je prejela vloge za zaščito kot označbe porekla ali geografske označbe, ime države članice ali tretje države vložnika in datum vložitve vloge.

    Člen 10

    Preučitev vloge

    Preverjanje vloge s strani Komisije, kot je določeno v členu 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključuje preverjanje, da vloga ne vsebuje očitnih napak. Pri preverjanju vloge Komisija pregleda zlasti enotni dokument. Preverjanje mora biti končano v šestih mesecih. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

    ODDELEK 2

    Postopek ugovora

    Člen 11

    Dopustnost in razlogi za ugovor

    1.   Za namene člena 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je utemeljena izjava o ugovoru dopustna, če:

    (a)

    jo Komisija prejme v roku iz člena 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (b)

    izpolnjuje zahteve iz člena 8(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34;

    in

    (c)

    izkazuje, da vloga za zaščito ali spremembo specifikacije proizvoda ali preklic zaščite ni skladna s pravili o označbah porekla in geografskih označbah, ker:

    (i)

    bi bila v nasprotju s členi od 92 do 95, 105 ali 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in določbami, sprejetimi v skladu z navedenimi členi;

    (ii)

    bi bila registracija predlaganega imena v nasprotju s členom 100 ali 101 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (iii)

    bi registracija predlaganega imena ogrozila pravice imetnika blagovne znamke ali uporabnika popolnoma homonimnega imena ali sestavljenega imena, katerega en izraz je enak imenu za registracijo, ali obstoj delnih homonimnih imen ali drugih imen, ki so podobna imenu za registracijo in se nanašajo na proizvode vinske trte, ki so bili zakonito na trgu vsaj pet let pred datumom objave iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    Razlogi za ugovor se ocenijo glede na ozemlje Unije.

    Če ugovor vloži fizična ali pravna oseba, je utemeljena izjava o ugovoru dopustna le, če izkazuje zakoniti interes vložnika ugovora.

    2.   Če Komisija meni, da ugovor ni dopusten, o razlogih za ugotovitev nedopustnosti obvesti organ ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila ugovor.

    Člen 12

    Postopek ugovora

    1.   Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, pozove organ ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila ugovor, in organ ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila vlogo za zaščito, da se tri mesece ustrezno posvetujeta. Poziv se izda v štirih mesecih od datuma objave vloge za zaščito, na katero se nanaša utemeljena izjava o ugovoru, v Uradnem listu Evropske unije, priloži pa se mu kopija utemeljene izjave o ugovoru. Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih na zahtevo organa ali fizične ali pravne osebe, ki je vložila vlogo, podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.

    2.   Organ ali oseba, ki je ugovor vložila, in organ ali oseba, ki je vložila vlogo za zaščito, takšna posvetovanja začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je vloga za zaščito skladna s pogoji iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    3.   Če stranke sklenejo dogovor, vložnik s sedežem v tretji državi ali organi države članice ali tretje države, v kateri je bila vloga za zaščito vložena, Komisijo obvestijo o rezultatih opravljenih posvetovanj in vseh dejavnikih, ki so omogočili sklenitev dogovora, vključno z mnenji strank. Če se podrobni podatki, objavljeni v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bistveno spremenijo, jih Komisija znova preuči, kot je navedeno v členu 97(2) navedene uredbe, po nacionalnem postopku, ki zagotovi, da so bili zadevni spremenjeni podrobni podatki ustrezno objavljeni. Če se specifikacija proizvoda po sklenitvi dogovora ne spremeni ali če spremembe niso bistvene, Komisija sprejme sklep v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o podelitvi zaščite označbi porekla ali geografski označbi.

    4.   Če dogovor ni sklenjen, vložnik s sedežem v tretji državi ali organi države članice ali tretje države, v kateri je bila vloga za zaščito vložena, Komisijo obvestijo o rezultatih opravljenih posvetovanj ter vseh s tem povezanih informacijah in dokumentih. Komisija v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 sprejme sklep o podelitvi zaščite ali zavrnitvi vloge.

    Člen 13

    Omejitve uporabe zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb

    1.   Komisija lahko brez poseganja v člen 102 Uredbe (EU) št. 1308/2013 sprejme izvedbene akte o odobritvi prehodnega obdobja, ki traja največ pet let, da omogoči, da se za proizvode s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih označba je sestavljena iz imena, ki je v nasprotju s členom 103(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali vsebuje tako ime, še naprej uporablja označba, pod katero so se tržili.

    Odobritev takega prehodnega obdobja je odvisna od predložitve dopustne izjave o ugovoru v skladu s členom 96(3) ali členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki izkazuje, da bi odločitev o podelitvi zaščite imenu ogrozila obstoj:

    (a)

    povsem enakega imena ali sestavljenega imena, katerega en izraz je enak imenu za registracijo, ali

    (b)

    delno homonimnih imen ali drugih imen, ki so podobna imenu za registracijo in se nanašajo na proizvode vinske trte, ki so bili zakonito na trgu vsaj pet let pred datumom objave iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih sprejme izvedbene akte za podaljšanje prehodnega obdobja iz odstavka 1 na 15 let, če se izkaže, da:

    (a)

    se je označba iz odstavka 1 zakonito uporabljala na podlagi stalne in poštene rabe že najmanj 25 let, preden je bila pri Komisiji vložena vloga za zaščito;

    (b)

    uporaba označbe iz odstavka 1 v nobenem trenutku ni imela namena izkoriščati slovesa registriranega imena in da potrošniki niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla proizvoda.

    3.   Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 2, je država porekla na oznaki jasno in vidno navedena.

    4.   Za odpravo začasnih težav lahko država članica z dolgoročnim ciljem zagotovitve, da vsi proizvajalci na zadevnem območju izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda, odobri zaščito za prehodno obdobje, ki začne teči na datum, ko je vloga posredovana Komisiji, če so zadevni izvajalci vsaj pet let pred vložitvijo vloge pri organih države članice neprekinjeno zakonito tržili zadevne proizvode vinske trte z uporabo zadevnih imen in če so bile te začasne težave izpostavljene v nacionalnem postopku ugovora iz člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Prehodno obdobje je čim krajše in ni daljše od 10 let.

    Prvi pododstavek se smiselno uporablja za zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla, ki zadeva geografsko območje v tretji državi, razen pri postopku ugovora.

    Tako prehodno obdobje je navedeno v dokumentaciji vloge iz člena 94(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    ODDELEK 3

    Spremembe specifikacije proizvoda

    Člen 14

    Vrste sprememb

    1.   Za namene člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so spremembe specifikacije proizvoda razvrščene v dve kategoriji glede na njihovo pomembnost: spremembe, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije („spremembe na ravni Unije“), in spremembe, ki se obravnavajo na ravni države članice ali tretje države („standardne spremembe“).

    Sprememba se šteje za spremembo na ravni Unije, če:

    (a)

    vključuje spremembo imena zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

    (b)

    vsebuje spremembo, izbris ali dodajanje kategorije proizvoda vinske trte, kot so navedene v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

    (c)

    bi lahko izničila povezavo iz točke (a)(i) ali (b)(i) člena 93(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (d)

    vključuje dodatne omejitve glede trženja proizvoda.

    Vloge za spremembo na ravni Unije, ki jih vložijo tretje države ali proizvajalci iz tretje države, vsebujejo dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z zakoni o zaščiti označb porekla ali geografskih označb, ki veljajo v zadevni tretji državi.

    Vse druge spremembe se štejejo za standardne spremembe.

    2.   Za namene člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je začasna sprememba standardna sprememba, ki se nanaša na začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki jih naložijo javni organi, ali je povezana z naravnimi nesrečami ali neugodnimi vremenskimi razmerami, ki jih uradno potrdijo pristojni organi.

    Člen 15

    Postopek za spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije

    1.   Pri vlogi za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije, kot je opredeljena v členu 14 te uredbe, se smiselno uporablja postopek iz člena 94 ter členov od 96 do 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013, iz oddelkov 1, 2 in 3 poglavja II te uredbe ter iz oddelkov 1, 2 in 3 poglavja II Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    2.   Če Komisija na podlagi preverjanja, izvedenega v skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, meni, da so izpolnjeni pogoji iz člena 97(3) navedene uredbe, objavi vlogo za spremembo na ravni Unije iz člena 9(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 v Uradnem listu Evropske unije, serija C. Končni sklep o odobritvi spremembe se sprejme brez uporabe postopka pregleda iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, razen če je bil vložen dopusten ugovor ali je vloga za spremembo zavrnjena; v tem primeru se uporablja drugi odstavek člena 99 navedene uredbe.

    3.   Vloga za odobritev spremembe na ravni Unije vsebuje izključno spremembe na ravni Unije. Če vloga za spremembo na ravni Unije vsebuje tudi standardne ali začasne spremembe, se postopek za spremembe na ravni Unije uporablja le za spremembe na ravni Unije. Za standardne ali začasne spremembe se šteje, kot da niso vložene.

    4.   Komisija se pri preverjanju vlog za spremembo osredotoči na predlagane spremembe.

    Člen 16

    Dopustnost vlog za spremembo na ravni Unije

    1.   Vloge za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije se štejejo za dopustne, če so vložene v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter s členom 3 in členom 9(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 ter če so ustrezno izpolnjene.

    Vloga za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije se šteje za ustrezno izpolnjeno, kadar je popolna in razumljiva ter kadar izpolnjuje zahteve iz člena 2 in člena 9(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    Ko Komisija odobri vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije, to zajema samo spremembe, predložene v sami vlogi.

    2.   Če se vloga šteje za nedopustno, se pristojni organi države članice ali tretje države ali vložnik s sedežem v tretji državi obvestijo o razlogih za nedopustnost.

    Člen 17

    Standardne spremembe

    1.   Standardne spremembe odobrijo in objavijo države članice, v katerih leži geografsko območje označbe porekla ali geografske označbe.

    Vloge za odobritev standardne spremembe specifikacije proizvoda se predložijo organom države članice, v kateri leži geografsko območje označbe. Vložniki izpolnjujejo pogoje iz člena 95 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Če vloge za odobritev standardne spremembe specifikacije proizvoda ne vloži vložnik, ki je vložil vlogo za zaščito imena ali imen, na katere se nanaša specifikacija proizvoda, država članica takemu vložniku, če ta še obstaja, omogoči, da poda pripombe k vlogi.

    Vloga za standardno spremembo vključuje opis standardnih sprememb in povzetek razlogov, zaradi katerih se zahtevajo spremembe, ter dokazuje, da se predlagane spremembe štejejo za standardne v skladu s členom 14 te uredbe.

    2.   Kadar država članica meni, da so zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in določbe, sprejete v skladu z njo, izpolnjene, lahko standardno spremembo odobri in objavi. Odločitev o odobritvi vsebuje spremenjen prečiščeni enotni dokument, kjer je ustrezno, in spremenjeno prečiščeno specifikacijo proizvoda.

    Standardna sprememba se začne v državi članici uporabljati po njeni objavi. Država članica Komisijo obvesti o standardnih spremembah najpozneje en mesec po datumu objave nacionalne odločitve o odobritvi.

    3.   Odločitve o odobritvi standardnih sprememb v zvezi s proizvodi vinske trte, ki izvirajo iz tretjih držav, se sprejmejo v skladu z veljavnim sistemom v zadevni tretji državi, posamezen proizvajalec v smislu člena 3 ali skupina proizvajalcev, ki imajo zakoniti interes, pa jih sporoči Komisiji, bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države, in sicer najpozneje en mesec po datumu njihove objave.

    4.   Obvestilo o standardnih spremembah se šteje za ustrezno izpolnjeno, če izpolnjuje zahteve iz člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    5.   Če je zaradi standardne spremembe potrebna sprememba enotnega dokumenta, Komisija v treh mesecih od datuma, ko prejme obvestilo od države članice, tretje države ali posameznega proizvajalca ali skupine proizvajalcev iz tretje države, v Uradnem listu Evropske unije, serija C, objavi opis standardne spremembe iz člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 in spremenjeni enotni dokument.

    6.   Če zaradi standardne spremembe ni potrebna sprememba enotnega dokumenta, Komisija v treh mesecih od datuma, ko prejme obvestilo od države članice, tretje države ali vložnika s sedežem v tretji državi, prek informacijskih sistemov iz člena 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 objavi opis standardne spremembe.

    7.   Standardne spremembe se začnejo na ozemlju Unije uporabljati po njihovi objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C, ali ko jih Komisija objavi v informacijskih sistemih iz člena 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    8.   Če geografsko območje zajema več kot eno državo članico, zadevne države članice uporabijo postopek za standardne spremembe posebej za del območja, ki spada na njihovo ozemlje. Standardna sprememba se začne uporabljati šele po začetku uporabe zadnje nacionalne odločitve o odobritvi. Država članica, ki je zadnja odobrila standardno spremembo, Komisiji najpozneje en mesec po datumu objave svoje odločitve o odobritvi standardne spremembe pošlje obvestilo iz odstavka 4.

    Če ena ali več zadevnih držav članic ne sprejme nacionalne odločitve o odobritvi iz prvega pododstavka, lahko katera koli od zadevnih držav članic vloži vlogo v okviru postopka za spremembo na ravni Unije. Tako pravilo se smiselno uporablja tudi, kadar je ena ali več zadevnih držav tretja država.

    Člen 18

    Začasne spremembe

    1.   Začasne spremembe odobrijo in objavijo države članice, na katere se nanaša geografsko območje označbe porekla ali geografske označbe. Komisiji se skupaj z razlogi, ki utemeljujejo začasne spremembe, sporočijo najpozneje v enem mesecu po datumu objave nacionalne odločitve o odobritvi. Začasna sprememba se začne v državi članici uporabljati po njeni objavi.

    2.   Če geografsko območje zajema več kot eno državo članico, se postopek za začasno spremembo v zadevnih državah članicah uporablja posebej za del območja, ki spada na njihovo ozemlje. Začasne spremembe se začnejo uporabljati šele, ko se začne uporabljati zadnja nacionalna odločitev o odobritvi. Država članica, ki je zadnja odobrila začasno spremembo, o tem obvesti Komisijo najpozneje en mesec po datumu objave svoje odločitve o odobritvi. To pravilo se smiselno uporablja tudi, kadar je ena ali več zadevnih držav tretja država.

    3.   Začasne spremembe v zvezi s proizvodi vinske trte s poreklom iz tretjih držav posamezen proizvajalec v smislu člena 3 ali skupina proizvajalcev, ki imajo zakoniti interes, najpozneje en mesec po njihovi odobritvi neposredno ali prek organov zadevne tretje države sporoči Komisiji in ob tem navede razloge, ki utemeljujejo začasne spremembe.

    4.   Obvestilo o začasnih spremembah se šteje za ustrezno izpolnjeno, če vsebuje vse elemente iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    5.   Komisija objavi take spremembe v treh mesecih od datuma, ko prejme obvestilo od države članice, tretje države ali posameznega proizvajalca ali skupine proizvajalcev iz tretje države. Začasna sprememba se začne na ozemlju Unije uporabljati potem, ko jo Komisija objavi.

    ODDELEK 4

    Preklic zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

    Člen 19

    Postopek preklica

    Za zahtevke za preklic zaščitene označbe porekla ali geografske označbe iz člena 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se smiselno uporablja postopek iz člena 94 ter členov od 96 do 99 navedene uredbe skupaj z določbami oddelkov 1, 2 in 4 poglavja II te uredbe ter oddelkov 1, 2, 4 in 5 poglavja II Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    Komisija zahtevek za preklic iz člena 13 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C.

    Člen 20

    Razlogi za preklic

    Za namene člena 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje, da skladnost s specifikacijo proizvoda ni zagotovljena tudi v primeru, če vsaj sedem zaporednih let ni bil na trg dan noben proizvod z zaščitenim imenom.

    Člen 21

    Dopustnost zahtevkov za preklic

    1.   Za namene člena 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je utemeljen zahtevek za preklic dopusten, če:

    (a)

    izpolnjuje zahteve iz člena 13(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 in

    (b)

    temelji na razlogih iz člena 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Če Komisija meni, da zahtevek za preklic ni dopusten, obvesti organ države članice ali tretje države ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila zahtevek, o razlogih za ugotovitev nedopustnosti.

    3.   Utemeljene izjave o ugovoru zoper preklic so dopustne le, če izkazujejo trgovinsko odvisnost zainteresirane osebe v zvezi z registriranim imenom.

    ODDELEK 5

    Uporaba simbolov, označb in kratic

    Člen 22

    Začasno označevanje in predstavitev

    Po posredovanju vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji jo lahko proizvajalci navedejo pri označevanju in predstavitvi ter uporabljajo nacionalne logotipe in označbe v skladu s pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) št. 1169/2011.

    Simboli Unije, ki označujejo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, označbi Unije „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter kratici Unije „ZOP“ in „ZGO“ se lahko na etiketah uporabljajo šele po objavi sklepa o podelitvi zaščite zadevni označbi porekla ali geografski označbi.

    Če se vloga zavrne, se lahko vsi proizvodi vinske trte, označeni v skladu s prvim pododstavkom, tržijo do izčrpanja zalog.

    Člen 23

    Odstopanja od obveznosti uporabe izraza „zaščitena označba porekla“ na etiketah

    V skladu s členom 119(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko sklicevanja na izraz „zaščitena označba porekla“ izpustijo za vina, če so navedene naslednje označbe porekla:

    (a)

    Grčija:

    Σάμος (Samos);

    (b)

    Španija:

    Cava, Jerez, Xérès ali Sherry, Manzanilla;

    (c)

    Francija:

    Champagne;

    (d)

    Italija:

    Asti, Marsala, Franciacorta;

    (e)

    Ciper:

    Κουμανδαρία (Commandaria);

    (f)

    Portugalska:

    Madeira ali Madère, Port ali Porto.

    POGLAVJE III

    TRADICIONALNI IZRAZI

    ODDELEK 1

    Vloge za zaščito in postopek pregleda

    Člen 24

    Jezik in zapis tradicionalnega izraza

    1.   Tradicionalni izraz se registrira:

    (a)

    v uradnem ali regionalnem jeziku države članice ali tretje države, iz katere izraz izvira, ali

    (b)

    v jeziku, ki se za ta izraz uporablja v trgovini.

    2.   Tradicionalni izraz se registrira v izvirnem zapisu in izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se skupaj z imenom v izvirni pisavi registrira prepis v latinični zapis.

    Člen 25

    Vložniki

    1.   Pristojni organi držav članic ali tretjih držav ali reprezentativne strokovne organizacije s sedežem v tretjih državah lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza.

    2.   „Reprezentativna strokovna organizacija“ je vsaka organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki sprejmejo iste predpise in delujejo na območju ene ali več označb porekla ali geografskih označb vina, če sta vanjo včlanjeni vsaj dve tretjini proizvajalcev s sedežem na območju, na katerem deluje, in če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje zadevnega območja. Reprezentativna strokovna organizacija lahko vloži vlogo za zaščito le za proizvode vinske trte, ki jih proizvaja.

    Člen 26

    Dopustnost vloge

    1.   Vloge za zaščito se štejejo za dopustne, če so vložene v skladu s členom 25 te uredbe ter členom 21 in členom 30(3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 ter ustrezno izpolnjene.

    Vloga se šteje za ustrezno izpolnjeno, če vsebuje naslednje informacije:

    (a)

    ime, ki se zaščiti kot tradicionalni izraz;

    (b)

    vrsto tradicionalnega izraza in ali sodi v člen 112(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (c)

    jezik, v katerem je ime, ki se zaščiti kot tradicionalni izraz;

    (d)

    zadevno kategorijo ali kategorije proizvoda vinske trte;

    (e)

    povzetek opredelitve in pogojev uporabe;

    (f)

    zadevne zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

    2.   Vlogi so priloženi kopija zakonodaje zadevne države članice ali predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi ali državah ter urejajo uporabo zadevnega izraza, in sklic na objavo navedene zakonodaje ali predpisov.

    3.   Če vloga ni ustrezno izpolnjena ali ji niso priloženi dokumenti iz odstavka 2, ni dopustna.

    4.   Kadar je vloga nedopustna, so organi države članice ali tretje države ali vložnik s sedežem v zadevni tretji državi obveščeni o razlogih za nedopustnost, pri čemer je navedeno, da morajo predložiti novo ustrezno izpolnjeno vlogo.

    Člen 27

    Pogoji veljavnosti

    1.   Vloga za zaščito tradicionalnega izraza se šteje za veljavno, če ime, za katero se zahteva zaščita:

    (a)

    izpolnjuje zahteve za tradicionalni izraz, kot so določene v členu 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in zahteve iz člena 24 te uredbe;

    (b)

    je sestavljeno izključno iz:

    (i)

    bodisi imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini na velikem delu ozemlja Unije ali zadevne tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013,

    (ii)

    bodisi uveljavljenega imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini najmanj na ozemlju zadevne države članice ali tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (c)

    ni postalo generično in

    (d)

    je opredeljeno in urejeno v zakonodaji države članice ali je predmet pogojev uporabe, kot je to določeno s predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

    Točka (b) se ne uporablja za tradicionalne izraze iz člena 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Za namene odstavka (1)(b) tradicionalna uporaba pomeni:

    (a)

    uporabo v obdobju najmanj petih let v primeru izrazov, predloženih v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice ali tretje države, iz katere izraz izvira;

    (b)

    uporabo v obdobju najmanj 15 let v primeru izrazov, predloženih v jeziku, ki se uporablja za trgovino.

    3.   Za namene odstavka (1)(c) ime, ki je postalo „generično“, pomeni ime, ki je postalo občno ime zadevnega proizvoda v Uniji, čeprav se nanaša na posebni način pridelave ali staranja ali na kakovost, barvo, vrsto kraja ali posebni dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte.

    Člen 28

    Preučitev s strani Komisije

    1.   Za datum vložitve vloge za zaščito tradicionalnega izraza se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo.

    2.   Komisija preveri, ali vloga za zaščito izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.

    3.   Kadar Komisija meni, da so pogoji iz členov 26 in 27 izpolnjeni, sprejme izvedbeni akt v zvezi z objavo vloge za zaščito v Uradnem listu Evropske unije.

    4.   Če vloga za zaščito tradicionalnega izraza ne izpolnjuje pogojev iz tega poglavja, Komisija vložnika obvesti o razlogih za zavrnitev, pri čemer določi rok za umik ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

    5.   Če vložnik ne odstrani ovir v roku iz odstavka 4, Komisija sprejme izvedbeni akt o zavrnitvi vloge v skladu s členom 115(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    ODDELEK 2

    Postopek ugovora

    Člen 29

    Predložitev ugovora

    Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko ga Komisija prejme.

    Člen 30

    Dopustnost in razlogi za ugovor

    1.   Utemeljen ugovor je dopusten, če:

    (a)

    ga predloži katera koli država članica ali tretja država ali katera koli fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom;

    (b)

    ga Komisija prejme v roku iz člena 22(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34;

    (c)

    dokazuje, da vloga za zaščito ni skladna s predpisi za tradicionalne izraze, ker ne izpolnjuje zahtev iz člena 27 te uredbe ali ker bi bila registracija predlaganega imena v nasprotju s členom 32 ali 33 te uredbe.

    2.   O ugovoru, ki se šteje za dopustnega, se obvestijo organi države članice ali tretje države ali reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v zadevni tretji državi.

    Člen 31

    Preučitev ugovora

    1.   Če Komisija ne zavrne ugovora v skladu s členom 23(3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34, o ugovoru obvesti vložnika, ki je vložil vlogo, in ga pozove, da predloži pripombe v roku iz člena 24(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34. Vse pripombe, prejete v tem roku, se sporočijo vložniku ugovora.

    Med preučevanjem ugovora Komisija stranke pozove, da v roku iz člena 24(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 predložijo pripombe, kadar je to primerno, v zvezi s sporočili, ki jih predložijo druge stranke.

    2.   Če vložnik ali vložnik ugovora ne predloži nobene pripombe v odgovor ali če roki za predložitev pripomb in komentarjev iz člena 24 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 niso upoštevani, Komisija nadaljuje z odločanjem o ugovoru.

    3.   Odločitev za zavrnitev ali priznanje zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 27, 32 in 33 te uredbe. O odločitvi za zavrnitev tradicionalnega izraza se obvestita vložnik ugovora in vložnik.

    4.   Če je vloženih več ugovorov, lahko predhodno preverjanje enega ali več takih ugovorov prepreči nadaljnjo obravnavo vloge za zaščito. V takih okoliščinah lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

    Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.

    ODDELEK 3

    Zaščita

    Člen 32

    Razmerje do blagovnih znamk

    1.   Registracija blagovne znamke, ki vsebuje tradicionalni izraz, pri katerem niso upoštevani opredelitev in pogoji uporabe zadevnega tradicionalnega izraza iz člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali je sestavljena iz takega tradicionalnega izraza in ki se nanaša na proizvod, ki spada v eno od kategorij, navedenih v delu II Priloge VII k navedeni uredbi, se:

    (a)

    zavrne, če je prijava za registracijo blagovne znamke vložena po datumu predložitve vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji in je tradicionalni izraz nato zaščiten, ali

    (b)

    razveljavi.

    2.   Ime se ne zaščiti kot tradicionalni izraz, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla, vrste, lastnosti ali kakovosti proizvoda vinske trte.

    3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko blagovna znamka iz odstavka 1, ki je bila prijavljena, registrirana ali pridobljena z dobroverno uporabo, kjer to določa nacionalna zakonodaja, na ozemlju Unije pred datumom zaščite tradicionalnega izraza v državi porekla še naprej uporablja in podaljšuje kljub zaščiti tradicionalnega izraza, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Direktivi (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali Uredbi (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

    V takih primerih je dovoljena uporaba tradicionalnega izraza skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

    Člen 33

    Homonimi

    1.   Izraz, za katerega je vložena vloga za zaščito in ki je popolni ali delni homonim tradicionalnega izraza, ki je že zaščiten v skladu s členom 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013, se registrira ob ustreznem upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter možnosti zamenjevanja.

    Homonim, ki potrošnika zavaja glede vrste, kakovosti ali resničnega porekla proizvoda vinske trte, se ne registrira, čeprav je izraz točen.

    Registriran homonimni izraz se lahko uporablja le, če se pozneje registrirani homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega izraza, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

    2.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za tradicionalne izraze, zaščitene pred 1. avgustom 2009, ki so popolni ali delni homonimi zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, imena sorte vinske trte ali njegove sopomenke, navedene v Prilogi IV.

    ODDELEK 4

    Spremembe in preklic

    Člen 34

    Sprememba tradicionalnega izraza

    Vložnik, ki izpolnjuje pogoje iz člena 25, lahko vloži vlogo za odobritev spremembe registriranega tradicionalnega izraza v zvezi z elementi iz točk (b), (c) in (d) člena 26(1).

    Členi od 26 do 31 se smiselno uporabljajo za vloge za spremembo.

    Člen 35

    Preklic tradicionalnega izraza

    Komisija lahko v skladu s členom 115(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na podlagi ustrezno utemeljenega zahtevka države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito tradicionalnega izraza.

    Členi od 26 do 31 se smiselno uporabljajo za zahtevke za preklic.

    Člen 36

    Razlogi za preklic

    Zaščita tradicionalnega izraza se prekliče, če:

    (a)

    tradicionalni izraz ne izpolnjuje več zahtev iz členov 27, 32 in 33;

    (b)

    ni več zagotovljena skladnost z ustrezno opredelitvijo in pogoji.

    Člen 37

    Dopustnost zahtevka za preklic

    1.   Utemeljen zahtevek za preklic je dopusten, če:

    (a)

    ga je Komisiji predložila država članica, tretja država ali fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom in

    (b)

    temelji na razlogih iz člena 36.

    Ustrezno utemeljen zahtevek za preklic je dopusten le, če izkazuje zakoniti interes vložnika.

    2.   Če Komisija meni, da zahtevek za preklic ni dopusten, obvesti organ ali osebo, ki je poslala zahtevek, o razlogih za nedopustnost.

    3.   Komisija da zahtevek za preklic na voljo organom in osebam, ki jih zahtevek zadeva, v skladu s členom 30(4) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34.

    4.   Utemeljene izjave o ugovoru zoper zahtevke za preklic so dopustne le, če izkazujejo trajno trgovinsko odvisnost zainteresirane osebe v zvezi z registriranim imenom.

    Člen 38

    Pravila v zvezi s tradicionalnimi izrazi, ki se uporabljajo v tretjih državah

    1.   Opredelitev tradicionalnih izrazov iz člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se smiselno uporablja za izraze, ki se v tretjih državah tradicionalno uporabljajo za proizvode vinske trte, zajete v geografskih označbah ali označbah porekla na podlagi zakonodaje zadevnih tretjih držav.

    2.   Za proizvode vinske trte iz tretjih držav s tradicionalnimi oznakami, ki niso tradicionalni izrazi, navedeni v elektronski zbirki podatkov „E-Bacchus“, iz člena 25(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/34, se lahko uporabljajo te tradicionalne oznake na vinskih etiketah v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v zadevnih tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

    ODDELEK 5

    Člen 39

    Obstoječi zaščiteni tradicionalni izrazi

    Tradicionalni izraz, ki je zaščiten v skladu z Uredbo (ES) št. 607/2009, je samodejno zaščiten po tej uredbi.

    POGLAVJE IV

    OZNAČEVANJE IN PREDSTAVITEV

    ODDELEK 1

    Obvezne navedbe

    Člen 40

    Predstavitev obveznih navedb

    1.   Obvezne navedbe iz člena 119 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so z neizbrisnim tiskom prikazane v istem vidnem polju na posodi tako, da jih je mogoče v celoti prebrati brez obračanja posode in se jasno razlikujejo od sosednjega besedila ali slik.

    2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko obvezne navedbe iz člena 41(1) in serijska številka prikazane zunaj vidnega polja iz navedenega odstavka.

    3.   Velikost znakov navedb iz odstavka 1 tega člena ter člena 41(1) je enaka ali večja od 1,2 mm, ne glede na uporabljeno obliko znakov.

    Člen 41

    Uporaba nekaterih horizontalnih pravil

    1.   Za navajanje nekaterih sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1169/2011 so izrazi, ki se uporabljajo za sulfite, jajca in proizvode iz jajc ter mleko in proizvode iz mleka izrazi, navedeni v delu A Priloge I.

    2.   Izraze iz odstavka 1 lahko spremlja ustrezen piktogram iz dela B Priloge I.

    Člen 42

    Trženje in izvoz

    1.   Proizvodi vinske trte, katerih etiketa ali predstavitev ni v skladu z ustreznimi pogoji iz te uredbe, se v Uniji ne tržijo ali izvažajo.

    2.   Z odstopanjem od pododdelka 3 oddelka 2 in oddelka 3 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice za proizvode vinske trte za izvoz dovolijo navedbe in predstavitve, ki niso v skladu z veljavnimi pravili Unije o označevanju in predstavitvi, če se take navedbe ali predstavitve proizvodov vinske trte zahtevajo z zakonodajo zadevne tretje države. Te navedbe so lahko v jezikih, ki niso uradni jeziki Unije.

    3.   Z odstopanjem od pododdelka 3 oddelka 2 in oddelka 3 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice za proizvode vinske trte, ki so namenjeni porabi na letalu, dovolijo predstavitve, ki so v nasprotju z veljavnimi pravili Unije o predstavitvi, če so takšne predstavitve proizvodov vinske trte potrebne zaradi varnosti.

    Člen 43

    Prepoved zapork ali folije na osnovi svinca

    Zapiralni mehanizmi za proizvode vinske trte iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ne smejo biti zavarovani z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

    Člen 44

    Delež dejanskega alkohola

    Volumenski delež dejanskega alkohola iz člena 119(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je naveden v odstotnih ali polodstotnih enotah.

    Številki sledi simbol „vol. %“, pred njo pa je lahko naveden izraz „delež dejanskega alkohola“, „dejanski alkohol“ ali „alk“. Kar zadeva delno prevreti grozdni mošt ali mlado vino, ki je še v vrenju, se lahko navedba deleža dejanskega alkohola nadomesti ali dopolni s podatkom o deležu skupnega alkohola, ki mu sledi simbol „vol. %“, pred njo pa je naveden izraz „delež skupnega alkohola“ ali „skupni alkohol“.

    Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, navedeni delež alkohola ne sme odstopati za več kot 0,5 vol. % od deleža, določenega z analizo. Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, delež alkohola proizvodov vinske trte z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami, shranjenih v steklenicah več kakor tri leta, penečih vin, kakovostnih penečih vin, gaziranih penečih vin, biser vin, gaziranih biser vin, likerskih vin in vin iz prezrelega grozdja ne sme odstopati za več kot 0,8 vol. % od deleža, določenega z analizo.

    Člen 45

    Označba izvora

    1.   Za označbo izvora iz člena 119(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja ena od naslednjih navedb:

    (a)

    za proizvode vinske trte iz točk 1, 3 do 9, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 „vino iz […]“, „pridelano v […]“, „proizvod iz […]“ ali „sekt iz […]“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, v kateri se grozdje obira in predeluje v vino;

    (b)

    za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več držav članic, „vino, pridelano v Evropski uniji“, ali „mešanica vin iz različnih držav Evropske unije“ ali enakovredni izrazi;

    (c)

    za vina, proizvedena v državi članici iz grozdja, potrganega v drugi državi članici, „vino iz Evropske unije“ ali „vino, pridobljeno v […], iz grozdja, potrganega v […]“, pri čemer se navedejo imena zadevnih držav članic;

    (d)

    za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več tretjih držav, „mešanica iz […]“ ali enakovredni izrazi, ki so jim dodana imena zadevnih tretjih držav;

    (e)

    za vina, proizvedena v tretji državi iz grozdja, potrganega v drugi tretji državi, „vino, pridobljeno v […], iz grozdja, potrganega v […]“, pri čemer se navedejo imena zadevnih tretjih držav.

    Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka se lahko za proizvode vinske trte iz točk 4, 5 in 6 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki nimajo zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, navedba iz navedene točke (a) nadomesti z navedbo „pridelano v […]“ ali enakovrednimi izrazi, ki jim je dodano ime države članice, v kateri je potekalo drugo vrenje.

    Prvi in drugi pododstavek ne posegata v člena 47 in 56.

    2.   Za označbo izvora iz člena 119(1)(d) (EU) št. 1308/2013 za proizvode vinske trte iz točk 2, 10, 11 in 13 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 se uporablja ena od naslednjih navedb:

    (a)

    mošt iz […]“ ali „mošt, pridelan v […]“, ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice;

    (b)

    pri rezanju proizvodov vinske trte, proizvedenih v dveh ali več državah članicah, „mešanica, izdelana iz pridelkov dveh ali več držav Evropske unije“;

    (c)

    pri moštu, ki ni bil proizveden v državi članici, v kateri je bilo uporabljeno grozdje potrgano, „mošt, pridobljen v […], iz grozdja, potrganega v […]“.

    3.   Kar zadeva Združeno kraljestvo in določbe točk (a) in (c) odstavka 1 ter točk (a) in (c) odstavka 2, se lahko ime države članice nadomesti z imenom zadevne posamezne države, ki je del Združenega kraljestva in v kateri se potrga grozdje, ki se uporabi za proizvodnjo proizvodov vinske trte.

    Člen 46

    Navedba polnilca, proizvajalca, uvoznika in prodajalca

    1.   Za namene uporabe člena 119(1)(e) in (f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in tega člena:

    (a)

    polnilec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki izvajajo dejavnost polnjenja ali v imenu katerih se izvaja dejavnost polnjenja;

    (b)

    polnjenje“ pomeni polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, ki ne presega 60 litrov, za kasnejšo prodajo;

    (c)

    proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb, ki so predelale ali v imenu katerih sta se grozdje ali grozdni mošt predelala v vino, grozdni mošt ali vino pa v peneče vino, gazirano peneče vino, kakovostno peneče vino ali kakovostno aromatično peneče vino;

    (d)

    uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb s sedežem v Uniji, ki prevzamejo odgovornost za dajanje v promet neunijskega blaga v smislu člena 5(24) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

    (e)

    prodajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb, ki niso zajete v opredelitvi proizvajalca, ki kupujejo in nato dajejo v promet peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

    (f)

    naslov“ pomeni navedbo lokalnega upravnega območja in države članice ali tretje države, v kateri so prostori ali sedež polnilca, proizvajalca, prodajalca ali uvoznika.

    2.   Ime in naslov polnilca sta dopolnjena z:

    (a)

    izrazom „polnilec“ ali „polni […]“, ki se lahko dopolni z izrazi, ki se nanašajo na vinogradniško gospodarstvo proizvajalca, ali

    (b)

    izrazi, katerih pogoje uporabe določijo države članice, v katerih poteka polnjenje proizvodov vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo:

    (i)

    na vinogradniškem gospodarstvu proizvajalca ali

    (ii)

    v prostorih skupine proizvajalcev ali

    (iii)

    v podjetju, ki se nahaja na razmejenem geografskem območju ali v njegovi neposredni bližini.

    Pri pogodbenem polnjenju se navedba polnilca dopolni z izrazi „polnjeno za […]“, če sta navedena tudi ime in naslov osebe, ki je izvedla polnjenje v imenu tretje stranke, pa z izrazom „za […] polni […]“.

    Če polnjenje ne poteka v prostorih polnilca, se navedbe iz tega odstavka dopolnijo s sklicem na natančni kraj polnjenja, in če polnjenje poteka v drugi državi članici, na ime zadevne države. Te zahteve ne veljajo, če se polnjenje opravi v neposredni bližini polnilca.

    Za polnjenje v posode, ki niso steklenice, se izraz „polnilec“ nadomesti z izrazom „embalirnica“, izraz „polni […]“ pa z izrazom „embalira[…]“, razen če uporabljeni jezik že sam po sebi ne izraža te razlike.

    3.   Ime in naslov proizvajalca ali prodajalca sta dopolnjena z izrazi „proizvajalec“ ali „proizvaja“ in „prodajalec“ ali „prodaja“ ali enakovrednim izrazom.

    Države članice lahko:

    (a)

    uvedejo obvezno navedbo proizvajalca;

    (b)

    odobrijo zamenjavo izraza „proizvajalec“ ali „proizvedel“ z izrazi, navedenimi v Prilogi II.

    4.   Pred imenom in naslovom uvoznika je izraz „uvoznik“ ali „uvaža […]“. Za proizvode vinske trte, ki so uvoženi nepakirani in se polnijo v Uniji, se ime uvoznika lahko zamenja ali nadomesti z navedbo polnilca v skladu z odstavkom 2.

    5.   Navedbe iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko združijo po skupinah, če se nanašajo na isto fizično ali pravno osebo.

    Ena od teh navedb se lahko nadomesti s kodo, ki jo določi država članica, v kateri ima polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec svoj sedež. Koda je dopolnjena s sklicem na zadevno državo članico. Na etiketi zadevnega proizvoda sta navedena tudi ime in naslov fizične ali pravne osebe, udeležene pri komercialni distribuciji, ki ni polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec, označen s kodo.

    6.   Če ime ali naslov polnilca, proizvajalca, uvoznika ali prodajalca sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba ali če vsebuje tako označbo, se na etiketi navede:

    (a)

    s črkami, ki niso večje od polovične velikosti črk, uporabljenih bodisi za zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali za označbo kategorije zadevnega proizvoda vinske trte, ali

    (b)

    z uporabo kode iz drugega pododstavka odstavka 5.

    Države članice se lahko odločijo, katera možnost se uporablja za proizvode vinske trte na njihovem ozemlju.

    Člen 47

    Navedba vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina

    1.   Izrazi za vsebnost sladkorja iz dela A Priloge III k tej uredbi so navedeni na etiketi proizvodov vinske trte, določenih v členu 119(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Če vsebnost sladkorja v proizvodih vinske trte, izraženega kot fruktoza, glukoza in saharoza, upravičuje uporabo dveh izrazov, navedenih v delu A Priloge III, se izbere samo eden od njiju.

    3.   Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu A Priloge III, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 3 grame na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

    Člen 48

    Posebna pravila za gazirano peneče vino, gazirano biser vino in kakovostno peneče vino

    1.   Izraza „gazirano peneče vino“ in „gazirano biser vino“ iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 se dopolnita z navedbo „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ s črkami enakega tipa in velikosti, tudi če se uporablja člen 119(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če je že iz samega jezika razvidno, da je bil dodan ogljikov dioksid.

    3.   Za kakovostna peneča vina se sklic na kategorijo proizvoda vinske trte lahko izpusti za vina, katerih etiketa vsebuje izraz „sekt“.

    ODDELEK 2

    Neobvezne navedbe

    Člen 49

    Letnik

    1.   Letnik iz člena 120(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko navede na etiketah proizvodov vinske trte iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za take proizvode, potrganega v zadevnem letu. To ne vključuje:

    (a)

    količine proizvodov vinske trte, uporabljene pri slajenju, „ekspedicijskega likerja“ ali „tiražnega likerja“ ali

    (b)

    količine proizvoda vinske trte iz točke 3(e) in (f) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

    2.   Za namene odstavka 1 se proizvodi vinske trte brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, vendar z navedbo letnika na etiketi, certificirajo v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 (13).

    3.   Pri proizvodih vinske trte, ki se tradicionalno pridobivajo iz grozdja, potrganega v januarju ali februarju, se na etiketi proizvodov vinske trte za letnik navede predhodno koledarsko leto.

    Člen 50

    Ime sorte vinske trte

    1.   Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke iz člena 120(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov vinske trte iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, so lahko navedena na etiketah zadevnih proizvodov v skladu s pogoji iz točk (a) in (b), če so proizvedeni v Uniji, ali v skladu s pogoji iz točk (a) in (c), če so proizvedeni v tretjih državah.

    (a)

    Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke se lahko navedejo pod naslednjimi pogoji:

    (i)

    če je imenovana samo ena sorta vinske trte ali njena sopomenka, je moralo biti najmanj 85 % proizvoda proizvedenega iz zadevne sorte, kar ne vključuje:

    količine proizvodov vinske trte, uporabljene pri slajenju, „ekspedicijskega likerja“ ali „tiražnega likerja“ ali

    količine proizvoda vinske trte iz točke 3(e) in (f) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

    (ii)

    če sta imenovani dve ali več sort vinske trte ali njihove sopomenke, je moralo biti 100 % zadevnega proizvoda proizvedenega iz teh sort, kar ne vključuje:

    količine proizvodov vinske trte, uporabljene pri slajenju, „ekspedicijskega likerja“ ali „tiražnega likerja“ ali

    količine proizvoda vinske trte iz točke 3(e) in (f) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

    Sorte vinske trte so na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeni delež in v črkah enake velikosti.

    (b)

    Za proizvode vinske trte, proizvedene v Uniji, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke tiste, ki so navedene v razvrstitvi sort vinske trte iz člena 81(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    Za države članice, ki so izvzete iz obveznosti razvrstitve iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke tiste, ki so navedene v „mednarodnem seznamu vinskih sort in njihovih sopomenk“, ki ga ureja Mednarodna organizacija za trto in vino.

    (c)

    Za proizvode vinske trte iz tretjih držav morajo biti pogoji uporabe imen sort vinske trte ali njihovih sopomenk usklajeni s pravili, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij, imena sort vinske trte ali njihove sopomenke pa so navedene na seznamu vsaj ene od naslednjih organizacij:

    (i)

    Mednarodne organizacije za trto in vino;

    (ii)

    Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin;

    (iii)

    Mednarodnega sveta za rastlinske genske vire.

    2.   Za namene odstavka 1 se proizvodi vinske trte brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, vendar z navedbo sorte grozdja na etiketi, certificirajo v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274.

    Pri penečih vinih in kakovostnih penečih vinih se lahko imena sort vinske trte, uporabljena za dopolnitev opisa proizvoda, in sicer „pinot blanc“, „pinot noir“, „pinot meunier“ ali „pinot gris“, in ustrezna imena v drugih uradnih jezikih Unije nadomestijo s sopomenko „pinot“.

    3.   Imena sort vinske trte in njihove sopomenke, ki so sestavljene iz zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali vsebujejo tako označbo in ki so lahko navedene na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali geografsko označbo tretje države, so tiste, ki so navedene v delu A Priloge IV k tej uredbi.

    Del A Priloge IV lahko Komisija spremeni le zaradi upoštevanja uveljavljenih praks označevanja novih držav članic po njihovem pristopu.

    4.   Imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedene v delu B Priloge IV k tej uredbi, ki delno vsebujejo zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in se neposredno nanašajo na geografski element zadevne zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, so lahko navedene le na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali geografsko označbo tretje države.

    Člen 51

    Posebna pravila za navajanje sort vinske trte na proizvodih vinske trte brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

    Pri proizvodih vinske trte iz točk 1 do 9 in (16) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki nimajo zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, se lahko države članice, če so izpolnjeni pogoji iz člena 120(2) navedene uredbe, odločijo za uporabo izraza „sortno vino“, ki mu je dodano eno ali oboje od naslednjega:

    (a)

    ime zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic;

    (b)

    ime sorte oziroma sort vinske trte.

    Pri proizvodih vinske trte iz prvega odstavka, ki nimajo zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali geografske označbe tretje države z imenom ene ali več sort vinske trte na etiketah, se lahko tretje države odločijo za uporabo izraza „sortno vino“, ki so mu dodana imena zadevnih tretjih držav.

    Člen 45 te uredbe se ne uporablja za navedbo imen držav članic ali tretjih držav.

    Pri Združenem kraljestvu je lahko ime države članice nadomeščeno z imenom zadevne posamezne države, ki je del Združenega kraljestva in v kateri se potrga grozdje za proizvodnjo proizvodov vinske trte.

    Člen 52

    Navedba vsebnosti sladkorja za proizvode vinske trte, razen za peneče vino, gazirano peneče vino, kakovostno peneče vino ali kakovostno aromatično peneče vino

    1.   Vsebnost sladkorja, izraženega kot fruktoza in glukoza, kot je določena v delu B Priloge III k tej uredbi, je lahko navedena na etiketi proizvodov vinske trte, razen tistih iz člena 119(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.   Če vsebnost sladkorja v proizvodih vinske trte upravičuje uporabo dveh izrazov, navedenih v delu B Priloge III k tej uredbi, se izbere samo eden od njiju.

    3.   Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu B Priloge III k tej uredbi, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 1 gram na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

    4.   Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode vinske trte iz točk 3, 8 in 9 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, če pogoje uporabe navedbe vsebnosti sladkorja urejajo države članice ali so določeni v predpisih, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi, in v primeru tretjih držav vključno s predpisi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

    Člen 53

    Izrazi, ki se nanašajo na nekatere načine pridelave

    1.   V skladu s členom 120(1)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so lahko na proizvodih vinske trte iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 navedbe, ki se nanašajo na nekatere načine pridelave. Te navedbe lahko vključujejo načine pridelave iz tega člena.

    2.   Za opis proizvoda vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali geografsko označbo tretje države, ki je vrel, zorel ali se staral v leseni posodi, se uporabijo samo izrazi, ki se uporabljajo za sklicevanje na navedbe nekaterih načinov pridelave, ki so navedeni v Prilogi V. Vendar pa lahko države članice in tretje države za take proizvode vinske trte določijo druge navedbe, ki so enakovredne tistim iz Priloge V.

    Uporaba ene od navedb iz prvega pododstavka je dovoljena, če je proizvod vinske trte staran v leseni posodi v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, četudi se postopek staranja nadaljuje v drugi vrsti posode.

    Navedbe iz prvega pododstavka se ne smejo uporabiti za opis proizvoda vinske trte, proizvedenega s pomočjo trsk iz hrastovega lesa, četudi v kombinaciji z uporabo lesenih posod.

    3.   Izraz „vrenje v steklenici“ se lahko uporabi za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin le, če:

    (a)

    je vino postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

    (b)

    proizvodni postopek, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajši od devetih mesecev;

    (c)

    sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od droži, najmanj 90 dni;

    (d)

    je proizvod ločen od droži s filtriranjem v skladu z metodo ločenja ali z degoržiranjem.

    4.   Izrazi „vrenje v steklenici s tradicionalno metodo“, „tradicionalna metoda“, „klasična metoda“ ali „klasično-tradicionalna metoda“ se lahko uporabijo za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin le, če je vino:

    (a)

    postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

    (b)

    ostalo v stiku z drožmi brez prekinitve najmanj devet mesecev v istem obratu od časa priprave cuvéeja;

    (c)

    bilo ločeno od droži z degoržiranjem.

    5.   Izraz „Crémant“ se lahko uporabi za bela vina ali „rosé“ kakovostna peneča vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države le, če:

    (a)

    se grozdje obira ročno;

    (b)

    je vino pridelano iz mošta s stiskanjem celega ali pecljanega grozdja. Pridobljena količina mošta ne sme presegati 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja;

    (c)

    najvišja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 mg/l;

    (d)

    je vsebnost sladkorja nižja od 50 g/l;

    (e)

    vino izpolnjuje zahteve iz odstavka 4.

    Izraz „Crémant“ je ne glede na člen 55 naveden na etiketah kakovostnih penečih vin v kombinaciji z imenom geografske enote v razmejenem območju, iz katerega izhaja zaščitena označba porekla ali geografska označba zadevne tretje države.

    Točka (a) prvega pododstavka in drugi pododstavek se ne uporabljata za proizvajalce, katerih blagovne znamke vsebujejo izraz „Crémant“, registriran pred 1. marcem 1986.

    6.   Sklicevanje na ekološko pridelavo grozdja ureja Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (14).

    Člen 54

    Označba vinogradniškega gospodarstva

    1.   Izrazi, ki se nanašajo na vinogradniško gospodarstvo iz Priloge VI, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, so rezervirani za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

    Zadevni izrazi se uporabijo le, če se proizvodi vinske trte proizvajajo izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega vinogradniškega gospodarstva, in proizvodnja vina poteka v celoti na zadevnem vinogradniškem gospodarstvu.

    2.   Države članice urejajo uporabo ustreznih izrazov iz Priloge VI. Tretje države sprejmejo pravila o uporabi, ki se uporabljajo za njihove zadevne izraze, naštete v Prilogi VI, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

    3.   Izvajalci, vključeni v trženje proizvoda vinske trte, proizvedenega na takem vinogradniškem gospodarstvu, lahko uporabljajo ime vinogradniškega gospodarstva samo, če od njega pridobijo soglasje za označevanje in predstavitev zadevnega proizvoda vinske trte.

    Člen 55

    Sklicevanje na imena geografskih enot, ki so manjše ali večje od območja, iz katerega izhaja zaščitena označba porekla ali geografska označba

    1.   V skladu s členom 120(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter brez poseganja v člena 45 in 46 ima lahko le proizvod vinske trte z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali geografsko označbo tretje države na etiketi naveden sklic na ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

    2.   Pri sklicevanju na imena geografskih enot, ki so manjše od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, vložnik v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu dobro opredeli območje zadevne geografske enote. Države članice lahko določijo pravila glede uporabe teh geografskih enot.

    Za proizvode vinske trte, proizvedene v manjši geografskem enoti, velja naslednje:

    (a)

    najmanj 85 % grozdja, iz katerega je bil proizveden proizvod vinske trte, izvira iz navedene manjše geografske enote. To ne vključuje:

    (i)

    količine proizvodov vinske trte, uporabljene pri slajenju, „ekspedicijskega likerja“ ali „tiražnega likerja“,

    (ii)

    količine proizvoda vinske trte iz točke 3(e) in (f) dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

    (b)

    preostalo grozdje, uporabljeno v proizvodnji, izvira z razmejenega geografskega območja zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

    Države članice lahko določijo, da se za registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke, uveljavljene z uporabo pred 11. majem 2002, ki vsebujejo ime geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklice zadevne države članice na geografsko območje, ali so iz imena in sklicev sestavljene, ne uporabljajo zahteve iz točk (a) in (b) drugega pododstavka.

    3.   Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, ali sklici na geografsko območje se nanašajo na:

    (a)

    kraj ali kraje;

    (b)

    lokalno upravno območje ali njegov del;

    (c)

    vinogradniško podobmočje ali njegov del;

    (d)

    upravno območje.

    ODDELEK 3

    Pravila o nekaterih določenih oblikah steklenic in zamaških

    Člen 56

    Pogoji uporabe nekaterih določenih oblik steklenic

    Za vključitev na seznam določenih vrst steklenic iz Priloge VII steklenica izpolnjuje naslednje zahteve:

    (a)

    zadnjih 25 let se uporablja izključno, avtentično in tradicionalno za proizvod vinske trte z določeno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in

    (b)

    njeno uporabo potrošniki povezujejo s proizvodom vinske trte z določeno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

    V Prilogi VII so navedeni pogoji, ki urejajo uporabo nekaterih uveljavljenih vrst steklenic.

    Člen 57

    Pravila o predstavitvi za nekatere proizvode vinske trte

    1.   Peneča vina, kakovostna peneča vina in kakovostna aromatična peneča vina, proizvedena v Uniji, se tržijo ali izvažajo v steklenicah za „peneče vino“, ki so zaprte:

    (a)

    za steklenice z nominalnim volumnom, večjim od 0,20 litra: z zamaškom v obliki gobe iz plutovine ali drugega materiala, ki sme priti v stik s hrano, pritrjenim in po potrebi pokritim s ploščico, pri čemer je zamašek v celoti ovit v folijo, grlo steklenice pa popolnoma ali le delno;

    (b)

    za steklenice z nominalnim volumnom največ 0,20 litra: s katerim koli drugim primernim zamaškom.

    Druge pijače, proizvedene v Uniji, se ne tržijo ali izvažajo niti v steklenicah za „peneče vino“ niti z zamaškom, kot je opisan v točki (a) prvega pododstavka.

    2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 lahko države članice določijo, da se druge pijače lahko tržijo ali izvažajo v steklenicah za „peneče vino“ ali z zamaškom, kot je opisan v točki (a) prvega pododstavka odstavka 1, ali z obojim, če se tradicionalno stekleničijo v take steklenice in ne zavajajo potrošnikov glede resnične narave pijače.

    Člen 58

    Dodatne določbe držav članic proizvajalk o označevanju in predstavitvi

    1.   Države članice lahko določijo, da je za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, proizvedene na njihovem ozemlju, uporaba navedb iz členov 49, 50, 52, 53 in 55 te uredbe ter člena 13 Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 obvezna, prepovedana ali omejena, in v ta namen uvedejo pogoje, ki so strožji od pogojev, navedenih v tem poglavju, z ustreznimi specifikacijami proizvoda za zadevne proizvode vinske trte.

    2.   Države članice lahko določijo, da je uporaba navedb iz členov 52 in 53 te uredbe obvezna za proizvode vinske trte, proizvedene na njihovem ozemlju, če zadevni proizvodi vinske trte nimajo zaščitene označbe porekla ali geografske označbe.

    3.   Za namene kontrol se lahko države članice odločijo opredeliti in urediti navedbe, ki niso naštete v členu 119(1) in členu 120(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, za proizvode vinske trte, proizvedene na njihovih ozemljih.

    4.   Za namene kontrol lahko države članice določijo, da se za proizvode vinske trte, ki se stekleničijo na njihovem ozemlju, vendar se še ne tržijo ali izvažajo, uporabljajo členi 118, 119 in 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    POGLAVJE V

    SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

    Člen 59

    Postopkovni jezik

    Vsi dokumenti in informacije, poslani Komisiji v zvezi z vlogo za zaščito, vlogo za spremembo specifikacije proizvoda, postopkom ugovora in postopkom preklica označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členi od 94 do 98, 105 in 106 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter postopkom preklica tradicionalnega izraza v skladu s členi od 25 do 31, 34 in 35 te uredbe, so v enem od uradnih jezikov Unije ali jim je priložen overjeni prevod v enega od zadevnih jezikov.

    Člen 60

    Razveljavitev

    Uredba (ES) št. 607/2009 se razveljavi.

    Člen 61

    Prehodni ukrepi

    1.   Členi od 2 do 12 in 72 Uredbe (ES) št. 607/2009 v zvezi z vlogo za zaščito in začasnim označevanjem se še naprej uporabljajo za vse vloge za zaščito, ki na datum začetka uporabe te uredbe še niso rešene.

    2.   Členi od 13 do 16 Uredbe (ES) št. 607/2009 v zvezi s postopkom ugovora se še naprej uporabljajo za vloge za zaščito, za katere so bili z njimi povezani enotni dokumenti na datum začetka uporabe te uredbe že objavljeni za predložitev ugovorov v Uradnem listu Evropske unije.

    3.   Členi 21, 22 in 23 Uredbe (ES) št. 607/2009 v zvezi s preklicem zaščite se še naprej uporabljajo za zahtevke za preklic zaščite, ki na datum začetka uporabe te uredbe še niso rešeni.

    4.   Določbe te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2019/34, ki urejajo ugovore, se uporabljajo za nerešene vloge, za katere je enotni dokument objavljen v Uradnem listu Evropske unije po datumu začetka uporabe te uredbe.

    5.   Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za postopke v zvezi s tradicionalnimi izrazi, za katere vloga za zaščito ali zahtevek za preklic na datum začetka uporabe te uredbe še nista rešena.

    6.   Člena 20 in 72 Uredbe (ES) št. 607/2009 v zvezi s spremembami specifikacij proizvoda in začasnim označevanjem se še naprej uporabljata za vloge za spremembo specifikacije proizvoda, ki so bile na datum začetka uporabe te uredbe že objavljene v Uradnem listu Evropske unije, in za vloge za manjše spremembe ali spremembe, ki niso manjše, za katere so države članice navedle, da izpolnjujejo zahteve za spremembo na ravni Unije.

    Kar zadeva še nerešene vloge za spremembo, ki niso zajete v pododstavku 1, se odločitve držav članic, da predložijo take vloge za spremembo Komisiji, štejejo za odobritev standardne spremembe v skladu s členom 17(2) te uredbe.

    Države članice v treh mesecih po datumu začetka uporabe te uredbe po elektronski pošti pošljejo Komisiji seznam še nerešenih vlog za spremembo. Ta seznam je razdeljen na naslednji dve skupini:

    (a)

    spremembe, za katere se šteje, da izpolnjujejo zahteve za spremembo na ravni Unije;

    (b)

    spremembe, za katere se šteje, da izpolnjujejo zahteve za standardno spremembo.

    Komisija v treh mesecih po prejetju popolnega seznama posameznih držav članic objavi seznam standardnih sprememb po državah članicah v Uradnem listu Evropske unije, serija C, ter objavi vloge in enotne dokumente, povezane z zadevnimi standardnimi spremembami.

    7.   Določbe Uredbe (ES) št. 607/2009 se še naprej uporabljajo za vloge za spremembo tradicionalnega izraza, ki na datum začetka uporabe te uredbe še niso rešene.

    8.   Vloge za spremembo specifikacije proizvoda, ki so bile pristojnim organom države članice predložene 1. avgusta 2009 ali pozneje in so jih ti organi posredovali Komisiji pred 30. junijem 2014 v skladu s členom 73(2) Uredbe (ES) št. 607/2009, se štejejo za odobrene, če je Komisija potrdila, da se z njimi zagotavlja skladnost specifikacije proizvoda s členom 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007.

    Vloge za spremembo, za katere Komisija ni potrdila, da se z njimi zagotavlja skladnost specifikacije proizvoda s členom 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007, se štejejo za vloge za standardno spremembo, zanje pa veljajo prehodna pravila iz odstavka 6 tega člena.

    9.   Proizvodi vinske trte, ki so dani na trg ali označeni v skladu z Uredbo (ES) št. 607/2009, se lahko tržijo do izčrpanja zalog.

    10.   Postopek iz člena 118s Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporablja za vse vloge za spremembo specifikacije proizvoda, ki so bile državi članici predložene 1. avgusta 2009 ali pozneje in jih je zadevna država članica poslala Komisiji pred 31. decembrom 2011.

    Člen 62

    Začetek veljavnosti in uporaba

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 17. oktobra 2018

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER


    (1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

    (2)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

    (3)  Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60).

    (4)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343 14.12.2012, str. 1).

    (5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili (UL L 179, 19.6.2014, str. 17).

    (6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

    (7)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

    (8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, spremembami specifikacij proizvoda, registrom zaščitenih imen, preklicem zaščite in uporabo simbolov ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ustreznim sistemom pregledov (glej stran 46 tega Uradnega lista).

    (9)  Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

    (10)  Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (prenovitev) (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).

    (11)  Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

    (12)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

    (13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).

    (14)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).


    PRILOGA I

    DEL A

    Izrazi iz člena 41(1)

    Jezik

    Izrazi za sulfite

    Izrazi za jajca in proizvode iz jajc

    Izrazi za mleko in proizvode iz mleka

    v bolgarščini

    „сулфити“ ali „серен диоксид“

    „яйце“, „яйчен протеин“, „яйчен продукт“, „яйчен лизозим“ ali „яйчен албумин“

    „мляко“, „млечни продукти“, „млечен казеин“ ali „млечен протеин“

    v španščini

    „sulfitos“ ali „dióxido de azufre“

    „huevo“, „proteína de huevo“, „ovoproducto“, „lisozima de huevo“ ali „ovoalbúmina“

    „leche“, „productos lácteos“, „caseína de leche“ ali „proteína de leche“

    v češčini

    „siřičitany“ ali „oxid siřičitý“

    „vejce“, „vaječná bílkovina“, „výrobky z vajec“, „vaječný lysozym“ ali „vaječný albumin“

    „mléko“, „výrobky z mléka“, „mléčný kasein“ ali „mléčná bílkovina“

    v danščini

    „sulfitter“ ali „svovldioxid“

    „æg“, „ægprotein“, „ægprodukt“, „æglysozym“, ali „ægalbumin“

    „mælk“, „mælkeprodukt“, „mælkecasein“ ali „mælkeprotein“

    v nemščini

    „Sulfite“ ali „Schwefeldioxid“

    „Ei“, „Eiprotein“, „Eiprodukt“, „Lysozym aus Ei“ ali „Albumin aus Ei“

    „Milch“, „Milcherzeugnis“, „Kasein aus Milch“ ali „Milchprotein“

    v estonščini

    „sulfitid“ ali „vääveldioksiid“

    „muna“, „munaproteiin“, „munatooted“, „munalüsosüüm“ ali „munaalbumiin“

    „piim“, „piimatooted“, „piimakaseiin“ ali „piimaproteiin“

    v grščini

    „θειώδη“, „διοξείδιο του θείου“ ali „ανυδρίτης του θειώδους οξέος“

    „αυγό“, „πρωτεΐνη αυγού“, „προϊόν αυγού“, „λυσοζύμη αυγού“ ali „αλβουμίνη αυγού“

    „γάλα“, „προϊόντα γάλακτος“, „καζεΐνη γάλακτος“ ali „πρωτεΐνη γάλακτος“

    v angleščini

    „sulphites“, „sulfites“, „sulphur dioxide“ ali „sulfur dioxide“

    „egg“, „egg protein“, „egg product“, „egg lysozyme“ ali „egg albumin“

    „milk“, „milk products“, „milk casein“ ali „milk protein“

    v francoščini

    „sulfites“ ali „anhydride sulfureux“

    „œuf“, „protéine de l'œuf“, „produit de l'œuf“, „lysozyme de l'œuf“ ali „albumine de l'œuf“

    „lait“, „produits du lait“, „caséine du lait“ ali „protéine du lait“

    v hrvaščini

    „sulfiti“ ali „sumporov dioksid“

    „jaje“, „bjelančevine iz jaja“, „proizvodi od jaja“, „lizozim iz jaja“ ali „albumin iz jaja“;

    „mlijeko“, „mliječni proizvodi“, „kazein iz mlijeka“ ali „mliječne bjelančevine“

    v italijanščini

    „solfiti“ ali „anidride solforosa“

    „uovo“, „proteina dell'uovo“, „derivati dell'uovo“, „lisozima da uovo“ ali „ovoalbumina“

    „latte“, „derivati del latte“, „caseina del latte“ ali „proteina del latte“

    v latvijščini

    „sulfīti“ ali „sēra dioksīds“

    „olas“, „olu olbaltumviela“, „olu produkts“, „olu lizocīms“ ali „olu albumīns“

    „piens“, „piena produkts“, „piena kazeīns“ ali „piena olbaltumviela“

    v litovščini

    „sulfitai“ ali „sieros dioksidas“

    „kiaušiniai“, „kiaušinių baltymai“, „kiaušinių produktai“, „kiaušinių lizocimas“ ali „kiaušinių albuminas“

    „pienas“, „pieno produktai“, „pieno kazeinas“ ali „pieno baltymai“

    v madžarščini

    „szulfitok“ ali „kén-dioxid“

    „tojás“, „tojásból származó fehérje“, „tojástermék“, „tojásból származó lizozim“ ali „tojásból származó albumin“

    „tej“, „tejtermékek“, „tejkazein“ ali „tejfehérje“

    v malteščini

    „sulfiti“ ali „diossidu tal-kubrit“

    „bajd“, „proteina tal-bajd“, „prodott tal-bajd“, „liżożima tal-bajd“ ali „albumina tal-bajd“

    „ħalib“, „prodotti tal-ħalib“, „kaseina tal-ħalib“ ali „proteina tal-ħalib“

    v nizozemščini

    „sulfieten“ ali „zwaveldioxide“

    „ei“, „eiproteïne“, „eiderivaat“, „eilysozym“ ali „eialbumine“

    „melk“, „melkderivaat“, „melkcaseïne“ ali „melkproteïnen“

    v poljščini

    „siarczyny“, „dwutlenek siarki“ ali „ditlenek siarki“

    „jajo“, „białko jaja“, „produkty z jaj“, „lizozym z jaja“ ali „albuminę z jaja“

    „mleko“, „produkty mleczne“, „kazeinę z mleka“ ali „białko mleka“

    v portugalščini

    „sulfitos“ ali „dióxido de enxofre“

    „ovo“, „proteína de ovo“, „produto de ovo“, „lisozima de ovo“ ali „albumina de ovo“

    „leite“, „produtos de leite“, „caseína de leite“ ali „proteína de leite“

    v romunščini

    „sulfiți“ ali „dioxid de sulf“

    „ouă“, „proteine din ouă“, „produse din ouă“, „lizozimă din ouă“ ali „albumină din ouă“

    „lapte“, „produse din lapte“, „cazeină din lapte“ ali „proteine din lapte“

    v slovaščini

    „siričitany“ ali „oxid siričitý“

    „vajce“, „vaječná bielkovina“, „výrobok z vajec“, „vaječný lyzozým“ ali „vaječný albumín“

    „mlieko“, „výrobky z mlieka“, „mliečne výrobky“, „mliečny kazeín“ ali „mliečna bielkovina“

    v slovenščini

    „sulfiti“ ali „žveplov dioksid“

    „jajce“, „jajčne beljakovine“, „proizvod iz jajc“, „jajčni lizocim“ ali „jajčni albumin“

    „mleko“, „proizvod iz mleka“, „mlečni kazein“ ali „mlečne beljakovine“

    v finščini

    „sulfiittia“, „sulfiitteja“ ali „rikkidioksidia“

    „kananmunaa“, „kananmunaproteiinia“, „kananmunatuotetta“, „lysotsyymiä (kananmunasta)“ ali „kananmuna-albumiinia“

    „maitoa“, „maitotuotteita“, „kaseiinia (maidosta)“ ali „maitoproteiinia“

    v švedščini

    „sulfiter“ ali „svaveldioxid“

    „ägg“, „äggprotein“, „äggprodukt“, „ägglysozym“ ali „äggalbumin“

    „mjölk“, „mjölkprodukter“, „mjölkkasein“ ali „mjölkprotein“

    DEL B

    Piktogrami iz člena 41(2)

    Image

    Image

    Image

    Image


    PRILOGA II

    Izrazi iz točke (b) drugega pododstavka člena 46(3)

    Jezik

    Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvajalec“

    Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvaja“

    BG

    „преработвател“

    „преработено от“

    ES

    „elaborador“

    „“elaborado por

    CS

    „zpracovatel“ ali „vinař“

    „zpracováno v“ ali „vyrobeno v“

    DA

    „forarbejdningsvirksomhed“ ali „vinproducent“

    „forarbejdet af“

    DE

    „Verarbeiter“

    „verarbeitet von“ ali „versektet durch“

    „Sektkellerei“

    ET

    „töötleja“

    „töödelnud“

    EL

    „οινοποιός“

    „οινοποιήθηκε από“,

    EN

    „processor“ ali „winemaker“

    „processed by“ ali „made by“

    FR

    „élaborateur“

    „élaboré par“

    IT

    „elaboratore“ ali „spumantizzatore“

    „elaborato da“ ali „spumantizzato da“

    LV

    „izgatavotājs“

    „vīndaris“ ali „ražojis“

    LT

    „perdirbėjas“

    „perdirbo“

    HU

    „feldolgozó:“

    „feldolgozta:“

    MT

    „proċessur“

    „ipproċessat minn“

    NL

    „verwerker“ ali „bereider“

    „verwerkt door“ ali „bereid door“

    PL

    „przetwórca“ ali „wytwórca“

    „przetworzone przez“ ali „wytworzone przez“

    PT

    „elaborador“ ali„preparador“

    „elaborado por“ ali „preparado por“

    RO

    „elaborator“

    „elaborat de“

    SI

    „pridelovalec“

    „prideluje“

    SK

    „spracovateľ“

    „spracúva“

    FI

    „valmistaja“

    „valmistanut“

    SV

    „bearbetningsföretag“

    „bearbetat av“


    PRILOGA III

    DEL A

    Seznam izrazov iz člena 47(1), ki se uporabljajo za peneče vino, gazirano peneče vino, kakovostno peneče vino ali kakovostno aromatično peneče vino.

    Izrazi

    Pogoji uporabe

    brut nature, naturherb, bruto natural, pas dosé, dosage zéro, natūralusis briutas, īsts bruts, přírodně tvrdé, popolnoma suho, dosaggio zero, брют натюр, brut natur

    Če je vsebnost sladkorja nižja od 3 gramov na liter; ti izrazi se lahko uporabljajo le za proizvode, ki jim po sekundarnem vrenju ni bil dodan sladkor.

    extra brut, extra herb, ekstra briutas, ekstra brut, ekstra bruts, zvláště tvrdé, extra bruto, izredno suho, ekstra wytrawne, екстра брют

    Če je vsebnost sladkorja od 0 do 6 gramov na liter.

    brut, herb, briutas, bruts, tvrdé, bruto, zelo suho, bardzo wytrawne, брют

    Če je vsebnost sladkorja nižja od 12 gramov na liter.

    extra dry, extra trocken, extra seco, labai sausas, ekstra kuiv, ekstra sausais, különlegesen száraz, wytrawne, suho, zvláště suché, extra suché, екстра сухо, extra sec, ekstra tør, vrlo suho

    Če je vsebnost sladkorja od 12 do 17 gramov na liter.

    sec, trocken, secco, asciutto, dry, tør, ξηρός, seco, torr, kuiva, sausas, kuiv, sausais, száraz, półwytrawne, polsuho, suché, сухо, suho

    Če je vsebnost sladkorja od 17 do 32 gramov na liter.

    demi-sec, halbtrocken, abboccato, medium dry, halvtør, ημίξηρος, semi seco, meio seco, halvtorr, puolikuiva, pusiau sausas, poolkuiv, pussausais, félszáraz, półsłodkie, polsladko, polosuché, polosladké, полусухо, polusuho

    Če je vsebnost sladkorja od 32 do 50 gramov na liter.

    doux, mild, dolce, sweet, sød, γλυκός, dulce, doce, söt, makea, saldus, magus, édes, ħelu, słodkie, sladko, sladké, сладко, dulce, saldais, slatko

    Če je vsebnost sladkorja višja od 50 gramov na liter.

    DEL B

    Seznam izrazov iz člena 52(1), ki se uporabljajo za proizvode, ki niso našteti v delu A

    Izrazi

    Pogoji uporabe

    сухо, seco, suché, tør, trocken, kuiv, ξηρός, dry, sec, secco, asciuttto, sausais, sausas, száraz, droog, wytrawne, seco, sec, suho, kuiva

    Če vsebnost sladkorja ne presega:

    4 gramov na liter ali

    9 gramov na liter, če vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama nižja od ostanka sladkorja.

    полусухо, semiseco, polosuché, halvtør, halbtrocken, poolkuiv, ημίξηρος, medium dry, demi-sec, abboccato, pussausais, pusiau sausas, félszáraz, halfdroog, półwytrawne, meio seco, adamado, demisec, polsuho, puolikuiva, halvtorrt, polusuho

    Če je vsebnost sladkorja višja od najvišje dovoljene, vendar ne presega:

    12 gramov na liter ali

    18 gramov na liter, če vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 10 grama nižja od ostanka sladkorja.

    полусладко, semidulce, polosladké, halvsød, lieblich, poolmagus, ημίγλυκος, medium, medium sweet, moelleux, amabile, pussaldais, pusiau saldus, félédes, halfzoet, półsłodkie, meio doce, demidulce, polsladko, puolimakea, halvsött, poluslatko

    Če je vsebnost sladkorja višja od najvišje dovoljene, vendar ne presega 45 gramov na liter.

    сладко, dulce, sladké, sød, süss, magus, γλυκός, sweet, doux, dolce, saldais, saldus, édes, ħelu, zoet, słodkie, doce, dulce, sladko, makea, sött, slatko.

    Če je vsebnost sladkorja najmanj 45 gramov na liter.


    PRILOGA IV

    SEZNAM SORT VINSKE TRTE IN NJIHOVIH SOPOMENK, KI SE LAHKO UPORABIJO NA ETIKETAH VINA (1)

    DEL A

    Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina v skladu s členom 50(3)

     

    Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

    Ime sorte ali njena sopomenka

    Države, ki lahko uporabljajo ime sorte ali katero od njenih sopomenk (2)

    1

    Alba (IT)

    Albarossa

    Italijao

    2

    Alicante (ES)

    Alicante Bouschet

    Grčijao, Italijao, Portugalskao, Alžirijao, Tunizijao, Združene državeo, Ciper o, Južna Afrika, Hrvaška

    OPOMBA: Ime „Alicante“ se za označevanje vina ne uporablja samostojno.

    3

    Alicante Branco

    Portugalska o

    4

    Alicante Henri Bouschet

    Francijao, Srbija in Črna gora (6)

    5

    Alicante

    Italija o

    6

    Alikant Buse

    Srbija in Črna gora (4)

    7

    Avola (IT)

    Nero d'Avola

    Italija

    8

    Bohotin (RO)

    Busuioacă de Bohotin

    Romunija

    9

    Borba (PT)

    Borba

    Španija o

    10

    Bourgogne (FR)

    Blauburgunder

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (13–20–30), Avstrija (18–20), Kanada (20–30), Čile (20–30), Italija (20–30), Švica

    11

    Blauer Burgunder

    Avstrija (10–13), Srbija in Črna gora (17–30)

    12

    Blauer Frühburgunder

    Nemčija (24)

    13

    Blauer Spätburgunder

    Nemčija (30), nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10–20–30), Avstrija (10–11), Bolgarija (30), Kanada (10–30), Čile (10–30), Romunija (30), Italija (10–30)

    14

    Burgund Mare

    Romunija (35, 27, 39, 41)

    14a

    Borgonja istarska

    Hrvaška

    15

    Burgundac beli

    Srbija in Črna gora (34)

    15a

    Burgundac bijeli

    Hrvaška

    17

    Burgundac crni

    Srbija in Črna gora (11–30), Hrvaška

    18

    Burgundac sivi

    Hrvaškao, Srbija in Črna gora o

    19

    Burgundec bel

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija o

    20

    Burgundec crn

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10–13–30)

    21

    Burgundec siv

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija o

    22

    Early Burgundy

    Združene države o

    23

    Fehér Burgundi, Burgundi

    Madžarska (31)

    24

    Frühburgunder

    Nemčija (12), Nizozemska o

    25

    Grauburgunder

    Nemčija, Bolgarija, Madžarskao, Romunija (26)

    26

    Grauer Burgunder

    Kanada, Romunija (25), Nemčija, Avstrija

    27

    Grossburgunder

    Romunija (37, 14, 40, 42)

    28

    Kisburgundi kék

    Madžarska (30)

    29

    Nagyburgundi

    Madžarskao

    30

    Spätburgunder

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10–13–20), Srbija in Črna gora (11–17), Bolgarija (13), Kanada (10–13), Čile, Madžarska (29), Moldavijao, Romunija (13), Italija (10–13), Združeno kraljestvo, Nemčija (13)

    31

     

    Weißburgunder

    Južna Afrika (33), Kanada, Čile (32), Madžarska (23), Nemčija (32, 33), Avstrija (32), Združeno kraljestvoo, Italija

    32

     

    Weißer Burgunder

    Nemčija (31, 33), Avstrija (31), Čile (31), Slovenija, Italija

    33

     

    Weissburgunder

    Južna Afrika (31), Nemčija (31, 32), Združeno kraljestvo, Italija, Švica o

    34

     

    Weisser Burgunder

    Srbija in Črna gora (15)

    35

    Calabria (IT)

    Calabrese

    Italija

    36

    Cotnari (RO)

    Grasă de Cotnari

    Romunija

    37

    Franken (DE)

    Blaufränkisch

    Češka (39), Avstrijao, Nemčija, Slovenija (Modra frankinja, Frankinja), Madžarska, Romunija (14, 27, 39, 41)

    38

    Frâncușă

    Romunija

    39

    Frankovka

    Češka (37), Slovaška (40), Romunija (14, 27, 38, 41), Hrvaška,

    40

    Frankovka modrá

    Slovaška (39)

    41

    Kékfrankos

    Madžarska, Romunija (37, 14, 27, 39)

    42

    Friuli (IT)

    Friulano

    Italija

    43

    Graciosa (PT)

    Graciosa

    Portugalska o

    44

    Мелник (BU)

    Melnik

    Мелник

    Melnik

    Bolgarija

    45

    Montepulciano (IT)

    Montepulciano

    Italija o

    46

    Moravské (CZ)

    Cabernet Moravia

    Češka o

    47

    Moravia dulce

    Španija o

    48

    Moravia agria

    Španija o

    49

    Muškat moravský

    Češka o, Slovaška

    50

    Odobești (RO)

    Galbenă de Odobești

    Romunija

    51

    Porto (PT)

    Portoghese

    Italija o

    52

    Rioja (ES)

    Torrontés riojano

    Argentina o

    53

    Sardegna (IT)

    Barbera Sarda

    Italija

    54

    Sciacca (IT)

    Sciaccarello

    Francija

    55

    Teran (SI)

    Teran

    Hrvaška (3)

    DEL B

    Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina v skladu s členom 50(4)

     

    Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

    Ime sorte ali njena sopomenka

    Države, ki lahko uporabljajo ime sorte ali katero od njenih sopomenk  (4)

    1

    Mount Athos – Agioritikos (GR)

    Agiorgitiko

    Grčija, Cipero

    2

    Aglianico del Taburno (IT)

    Aglianico

    Italijao, Grčijao, Maltao, Združene države

    2a

    Aglianico del Taburno

    Aglianico crni

    Hrvaška

     

    Aglianico del Vulture (IT)

    Aglianicone

    Italija o

    4

    Aleatico di Gradoli (IT)

    Aleatico di Puglia (IT)

    Aleatico

    Italija, Avstralija, Združene države

    5

    Ansonica Costa dell'Argentario (IT)

    Ansonica

    Italija, Avstralija

    6

    Conca de Barbera (ES)

    Barbera Bianca

    Italija o

    7

    Barbera

    Južna Afrikao, Argentinao, Avstralijao, Hrvaškao, Mehikao, Slovenijao, Urugvajo, Združene državeo, Grčijao, Italijao, Maltao

    8

    Barbera Sarda

    Italija o

    9

    Malvasia di Castelnuovo Don Bosco (IT)

    Bosco Eliceo (IT)

    Bosco

    Italija o

    10

    Brachetto d'Acqui (IT)

    Brachetto

    Italija, Avstralija

    11

    Etyek-Buda (HU)

    Budai

    Madžarska o

    12

    Cesanese del Piglio (IT)

    Cesanese di Olevano Romano (IT)

    Cesanese di Affile (IT)

    Cesanese

    Italija, Avstralija

    13

    Cortese di Gavi (IT)

    Cortese dell'Alto Monferrato (IT)

    Cortese

    Italija, Avstralija, Združene države

    14

    Duna (HU)

    Duna gyöngye

    Madžarska

    15

    Dunajskostredský (SK)

    Dunaj

    Slovaška

    16

    Côte de Duras (FR)

    Durasa

    Italija

    17

    Korinthos-Korinthiakos (GR)

    Corinto Nero

    Italija o

    18

    Korinthiaki

    Grčija o

    19

    Fiano di Avellino (IT)

    Fiano

    Italija, Avstralija, Združene države

    20

    Fortana del Taro (IT)

    Fortana

    Italija, Avstralija

    21

    Freisa d'Asti (IT)

    Freisa di Chieri (IT)

    Freisa

    Italija, Avstralija, Združene države

    22

    Greco di Bianco (IT)

    Greco di Tufo (IT)

    Greco

    Italija, Avstralija

    23

    Grignolino d'Asti (IT)

    Grignolino del Monferrato Casalese (IT)

    Grignolino

    Italija, Avstralija, Združene države

    24

    Izsáki Arany Sárfehér (HU)

    Izsáki Sárfehér

    Madžarska

    25

    Lacrima di Morro d'Alba (IT)

    Lacrima

    Italija, Avstralija

    26

    Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

    Lambrusco grasparossa

    Italija

    27

    Lambrusco

    Italija, Avstralija  (5), Združene države

    28

    Lambrusco di Sorbara (IT)

    29

    Lambrusco Mantovano (IT)

    30

    Lambrusco Salamino di Santa Croce (IT)

    31

    Lambrusco Salamino

    Italija

    32

    Colli Maceratesi

    Maceratino

    Italija, Avstralija

    33

    Nebbiolo d'Alba (IT)

    Nebbiolo

    Italija, Avstralija, Združene države, Hrvaška

    34

    Colli Orientali del Friuli Picolit (IT)

    Picolit

    Italija

    35

    Pikolit

    Slovenija

    36

    Colli Bolognesi Classico Pignoletto (IT)

    Pignoletto

    Italija, Avstralija

    37

    Primitivo di Manduria

    Primitivo

    Italija, Avstralija, Združene države, Hrvaška

    38

    Rheingau (DE)

    Rajnai rizling

    Madžarska (41)

    39

    Rheinhessen (DE)

    Rajnski rizling

    Srbija in Črna gora (40–41–46), Hrvaška

    40

    Renski rizling

    Srbija in Črna gora (39–43–46), Slovenija o (45)

    41

    Rheinriesling

    Bolgarijao, Avstrija, Nemčija (43), Madžarska (38), Češka (49), Italija (43), Grčija, Portugalska, Slovenija

    42

    Rhine Riesling

    Južna Afrikao, Avstralijao, Čile (44), Moldavijao, Nova Zelandijao, Ciper, Madžarska o

    43

    Riesling renano

    Nemčija (41), Srbija in Črna gora (39–40–46), Italija (41)

    44

    Riesling Renano

    Čile (42), Malta o

    45

    Radgonska ranina

    Slovenija, Hrvaška

    46

    Rizling rajnski

    Srbija in Črna gora (39–40–43)

    47

    Rizling Rajnski

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonijao, Hrvaškao

    48

    Rizling rýnsky

    Slovaška o

    49

    Ryzlink rýnský

    Češka (41)

    50

    Rossese di Dolceacqua (IT)

    Rossese

    Italija, Avstralija

    51

    Sangiovese di Romagna (IT)

    Sangiovese

    Italija, Avstralija, Združene države, Hrvaška

    52

    Štajerska Slovenija (SI)

    Štajerska belina

    Slovenija, Hrvaška

    52a

    Štajerska Slovenija (SI)

    Štajerka

    Hrvaška

    53

    Teroldego Rotaliano (IT)

    Teroldego

    Italija, Avstralija, Združene države

    54

    Vinho Verde (PT)

    Verdea

    Italija o

    55

    Verdeca

    Italija

    56

    Verdese

    Italija o

    57

    Verdicchio dei Castelli di Jesi (IT)

    Verdicchio di Matelica (IT)

    Verdicchio

    Italija, Avstralija

    58

    Vermentino di Gallura (IT)

    Vermentino di Sardegna (IT)

    Vermentino

    Italija, Avstralija, Združene države Amerike, Hrvaška

    59

    Vernaccia di San Gimignano (IT)

    Vernaccia di Oristano (IT)

    Vernaccia di Serrapetrona (IT)

    Vernaccia

    Italija, Avstralija

    60

    Zala (HU)

    Zalagyöngye

    Madžarska


    (1)  

    LEGENDA:

    :

    izrazi v poševnem tisku

    :

    sklic na sopomenko sorte vinske trte

    :

    o

    :

    ni sopomenke

    :

    izrazi v krepki pisavi

    :

    stolpec 3: ime sorte vinske trte

    stolpec 4: država, v kateri ime ustreza sorti in referenci sorte

    :

    izrazi, ki niso v krepki pisavi

    :

    stolpec 3: ime sopomenke sorte vinske trte

    stolpec 4: ime države, ki uporablja sopomenko sorte vinske trte

    (2)  Za zadevne države velja, da so odstopanja iz te priloge dovoljena samo za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, pridelana iz zadevnih sort.

    (3)  Samo za ZOP „Hrvatska Istra“ (PDO-HR-A1652), če sta „Hrvatska Istra“ in „teran“ v istem vidnem polju ter je ime „teran“ napisano z manjšimi črkami kot „Hrvatska Istra“.

    (4)  Za zadevne države velja, da so odstopanja iz te priloge dovoljena samo za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, pridelana iz zadevnih sort.

    (5)  Uporaba je dovoljena v skladu z določbami člena 22(4) Sporazuma z dne 1. decembra 2008 med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (UL L 28, 30.1.2009, str. 3).


    PRILOGA V

    Navedbe, ki se lahko uporabijo na etiketah vina v skladu s členom 53(2)

    vrenje v sodu barik

    zoreno v sodu barik

    starano v sodu barik

    vrenje v […] sodu

    [navedite vrsto lesa]

    zoreno v […] sodu

    [navedite vrsto lesa]

    starano v […] sodu

    [navedite vrsto lesa]

    vrenje v sodu

    zoreno v sodu

    starano v sodu

    Izraz „sod“ se lahko nadomesti z izrazom „barik“ ali „barrique“.


    PRILOGA VI

    Izrazi iz člena 54(1)

    Država članica

    Izrazi

    Avstrija

    Burg, Domäne, Eigenbau, Familie, Gutswein, Güterverwaltung, Hof, Hofgut, Kloster, Landgut, Schloss, Stadtgut, Stift, Weinbau, Weingut, Weingärtner, Winzer, Winzermeister

    Češka

    Sklep, vinařský dům, vinařství

    Nemčija

    Burg, Domäne, Kloster, Schloss, Stift, Weinbau, Weingärtner, Weingut, Winzer

    Francija

    Abbaye, Bastide, Campagne, Chapelle, Château, Clos, Commanderie, Cru, Domaine, Mas, Manoir, Mont, Monastère, Monopole, Moulin, Prieuré, Tour

    Grčija

    Αγρέπαυλη (Agrepavlis), Αμπελι (Ampeli), Αμπελώνας(-ες) (Ampelonas-(es)), Αρχοντικό (Archontiko), Κάστρο (Kastro), Κτήμα (Κtima), Μετόχι (Metochi), Μοναστήρι (Monastiri), Ορεινό Κτήμα (Orino Ktima), Πύργος (Pyrgos)

    Italija

    abbazia, abtei, ansitz, burg, castello, kloster, rocca, schlofl, stift, torre, villa

    Ciper

    Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es), Κτήμα (Ktima), Μοναστήρι (Monastiri), Μονή (Moni)

    Portugalska

    Casa, Herdade, Paço, Palácio, Quinta, Solar

    Slovenija

    Klet, kmetija, posestvo, vinska klet

    Slovaška

    Kaštieľ, Kúria, Pivnica, Vinárstvo, Usadlosť


    PRILOGA VII

    Omejitve uporabe nekaterih vrst steklenic iz člena 56

    1.

    „Flûte d'Alsace“:

    (a)

    vrsta: steklenica z ravnim cilindričnim telesom in dolgim vratom, s približno naslednjimi razmerji:

    celotna višina/premer dna = 5: 1;

    višina cilindričnega telesa = celotna višina/3;

    (b)

    vina, za katera je ta vrsta steklenice namenjena, ko gre za vina, pridelana iz grozdja, potrganega na francoskem ozemlju, so vina z naslednjimi zaščitenimi označbami porekla:

    „Alsace“ ali „vin d'Alsace“, „Alsace Grand Cru“,

    „Crépy“,

    „Château-Grillet“,

    „Côtes de Provence“, rdeče in rosé,

    „Cassis“,

    „Jurançon“, „Jurançon sec“,

    „Béarn“, „Béarn-Bellocq“, rosé,

    „Tavel“, rosé.

    Vendar omejitev glede uporabe te vrste steklenic velja le za vina, pridelana iz grozdja, potrganega na francoskem ozemlju.

    2.

    „Bocksbeutel“ ali „Cantil“:

    (a)

    vrsta: steklenica s kratkim vratom in trebušastim, vendar hkrati ploščatim telesom; dno in prerez steklenice na točki največje konveksnosti sta elipsoidna:

    razmerje med dolgo in kratko osjo elipsoidnega prereza = 2: 1,

    razmerje med višino konveksnega telesa in cilindričnim vratom steklenice = 2,5: 1;

    (b)

    vina, za katera je namenjena ta vrsta steklenice:

    (i)

    nemška vina z naslednjimi zaščitenimi označbami porekla:

    Franken,

    Baden:

    s poreklom iz Taubertala in Schüpfergrunda,

    s poreklom iz naslednjih delov lokalnega upravnega območja Baden-Baden: Neuweier, Steinbach, Umweg in Varnhalt;

    (ii)

    italijanska vina z naslednjimi zaščitenimi označbami porekla:

    Santa Maddalena (St. Magdalener),

    Valle Isarco (Eisacktaler) iz sort sylvaner in müller-thurgau,

    Terlaner iz sorte pinot bianco,

    Bozner Leiten,

    Alto Adige (Südtiroler) iz sort riesling, müller-thurgau, pinot nero, moscato giallo, sylvaner, lagrein, pinot bianco (weissburgunder) in moscato rosa (rosenmuskateller),

    Greco di Bianco,

    Trentino iz sorte moscato;

    (iii)

    grška vina:

    Agiorgitiko,

    Rombola Kephalonias,

    vina z otoka Kefalonia,

    vina z otoka Paros,

    vina z zaščiteno geografsko označbo s Peloponeza;

    (iv)

    portugalska vina:

    vina rosé in ostala vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, za katera je mogoče dokazati, da so že bila pravilno in tradicionalno polnjena v steklenice vrste „cantil“, preden so bila uvrščena med vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

    3.

    „Clavelin“:

    (a)

    vrsta: steklenica s prostornino 0,62 l, s kratkim vratom in cilindričnim telesom, ki ima široka ramena, kar daje steklenici debelušast videz, s približno naslednjimi razmerji:

    celotna višina/premer dna = 2,75,

    višina cilindričnega telesa = celotna višina/2;

    (b)

    vina, za katera je namenjena ta vrsta steklenice:

    francoska vina z naslednjimi zaščitenimi označbami porekla:

    Côte du Jura,

    Arbois,

    L'Etoile,

    Château Chalón.

    4.

    „Tokaj“:

    (a)

    vrsta: ravna, brezbarvna steklenica z dolgim vratom, cilindričnim telesom in približno naslednjimi razmerji:

    višina cilindričnega telesa/celotna višina = 1: 2,7,

    celotna višina/premer dna = 1: 3,6,

    prostornina: 500 ml; 375 ml, 250 ml, 100 ml ali 187,5 ml (pri izvozu v tretje države),

    na steklenici je lahko žig iz materiala steklenice, ki se nanaša na vinorodni okoliš ali pridelovalca;

    (b)

    vina, za katera je namenjena ta vrsta steklenice:

     

    madžarska in slovaška vina z naslednjima zaščitenima označbama porekla:

    Tokaj,

    Vinohradnícka oblasť Tokaj,

     

    dopolnjenima z enim od naslednjih zaščitenih tradicionalnih izrazov:

    aszú/výber,

    aszúeszencia/výberová esencia,

    eszencia/esencia,

    máslas/mášláš,

    fordítás/forditáš,

    szamorodni/samorodné.

    Vendar omejitev glede uporabe te vrste steklenic velja le za vina, pridelana iz grozdja, potrganega na madžarskem ali slovaškem ozemlju.


    Na vrh