Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32018R0968
Commission Delegated Regulation (EU) 2018/968 of 30 April 2018 supplementing Regulation (EU) No 1143/2014 of the European Parliament and of the Council with regard to risk assessments in relation to invasive alien species
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami
C/2018/2526
UL L 174, 10.7.2018, str. 5–11
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
10.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 174/5 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/968
z dne 30. aprila 2018
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe;
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1143/2014 sprejela seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), ki se redno posodablja. Predpogoj za uvrstitev nove vrste na seznam Unije je opravljena ocena tveganja iz člena 5 navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja). Člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014 v točkah od (a) do (h) določa skupne elemente, ki jih je treba upoštevati pri oceni tveganja (v nadaljnjem besedilu: skupni elementi). |
(2) |
Države članice lahko v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 predložijo zahtevke za uvrstitev invazivnih tujerodnih vrst na seznam Unije. Navedenim zahtevkom mora biti priložena ocena tveganja. Obstaja že več metod in protokolov za izvedbo ocene tveganja, ki se uporabljajo in upoštevajo znotraj znanstvene skupnosti na področju bioloških invazij. Treba bi bilo priznati vrednost in zanesljivosti takih metod in protokolov. Da bi učinkovito uporabili obstoječe znanje, bi bilo treba za pripravo ocene tveganja sprejeti katero koli metodo ali protokol, ki vključuje skupne elemente. Vendar pa je treba določiti podroben opis skupnih elementov in metodologijo, ki se uporabi pri oceni tveganja in s katero se morajo uskladiti vse obstoječe metode in protokoli, ter tako zagotoviti, da vse odločitve o uvrstitvi vrst na seznam temeljijo na ocenah tveganja podobne kakovosti in zanesljivosti ter da se ocenjevalcem tveganja dajo na razpolago smernice, kako zajamčiti ustrezno upoštevanje skupnih elementov. |
(3) |
Da bi bila ocena tveganja v pomoč pri odločanju na ravni Unije, bi morala biti relevantna za celotno Unijo z izjemo najbolj oddaljenih regij (v nadaljnjem besedilu: območje ocene tveganja). |
(4) |
Da bi ocena tveganja nudila zanesljivo znanstveno osnovo in trdne dokaze, ki bi bili v pomoč pri odločanju, bi morale vse informacije iz te ocene, tudi v zvezi z zmožnostjo vrste za naselitev in širjenje v okolju v skladu s členom 4(3)(b) Uredbe (EU) št. 1143/2014, temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih. Ta vidik bi moral biti vključen v metodologijo, ki se uporablja pri oceni tveganja. |
(5) |
Invazivne tujerodne vrste resno ogrožajo okolje, vendar posamezne vrste niso enako dobro proučene. Če vrsta ni prisotna na območju ocene tveganja ali je prisotna le v majhnem številu, je lahko poznavanje te vrste nepopolno ali ga sploh ni. Ko se poznavanje vrste izpopolni, je morda že prišlo do njenega vnosa ali širjenja znotraj območja ocene tveganja. Zato bi pri oceni tveganja morala obstajati možnost, da se upoštevajo takšno pomanjkljivo poznavanje in nezadostne informacije ter obravnava visoka stopnja negotovosti glede posledic vnosa ali širjenja zadevnih vrst. |
(6) |
Da bi bila ocena tveganja dobra osnova za odločanje, bi se morala njena kakovost strogo nadzirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uporaba skupnih elementov
Podroben opis uporabe skupnih elementov iz točk od (a) do (h) člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014 (v nadaljnjem besedilu: skupni elementi) je določen v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Metodologija, ki se uporablja pri oceni tveganja
1. Ocena tveganja vključuje skupne elemente, kot so določeni v Prilogi k tej uredbi, in upošteva metodologijo iz tega člena. Ocena tveganja lahko temelji na katerem koli protokolu ali metodi, pod pogojem da so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1143/2014.
2. Ocena tveganja zajema ozemlje Unije z izjemo najbolj oddaljenih regij (v nadaljnjem besedilu: območje ocene tveganja).
3. Ocena tveganja temelji na najzanesljivejših razpoložljivih znanstvenih informacijah, osnovanih na strokovno pregledanih znanstvenih objavah, vključno z najnovejšimi rezultati mednarodnih raziskav. Če strokovno pregledane znanstvene objave ne obstajajo oziroma so informacije iz takšnih objav pomanjkljive ali za dopolnitev zbranih informacij, lahko znanstveni dokazi zajemajo tudi druge objave, strokovna mnenja, informacije, ki so jih zbrali organi držav članic, uradna obvestila in informacije iz podatkovnih zbirk, vključno z informacijami, zbranimi s pomočjo znanosti za državljane. Vse vire se potrdi in se navede sklic nanje.
4. Uporabljena metoda ali protokol omogoča zaključek ocene tveganja tudi v primeru odsotnosti informacij ali pomanjkljivih informacij o določeni vrsti. V primeru pomanjkljivih informacij se to v oceni tveganja izrecno navede, tako da nobeno vprašanje iz ocene tveganja ne ostane neodgovorjeno.
5. Vsak odgovor iz ocene tveganja vključuje oceno ravni negotovosti ali zaupanja, ki velja za ta odgovor in kaže na morebitno odsotnost informacij, potrebnih za odgovor, na njihovo pomanjkljivost ali pa na dejstvo, da si razpoložljivi dokazi nasprotujejo. Ocena ravni negotovosti ali zaupanja, ki velja za odgovor, temelji na dokumentirani metodi ali protokolu. Ocena tveganja vsebuje sklic na navedeno dokumentirano metodo ali protokol.
6. Ocena tveganja v jasni in dosledni obliki vsebuje povzetek svojih sestavnih delov in splošni sklep.
7. Postopek nadzora kakovosti je sestavni del ocene tveganja in zajema vsaj pregled ocene tveganja s strani dveh strokovnih ocenjevalcev. Ocena tveganja vključuje opis postopka nadzora kakovosti.
8. Avtorji ocene tveganja in strokovni ocenjevalci so neodvisni in imajo ustrezno strokovno znanje.
9. Avtorji ocene tveganja in strokovni ocenjevalci ne pripadajo isti instituciji.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
PRILOGA
Podroben opis skupnih elementov
Skupni elementi |
Podroben opis |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(a) – opis vrste z njeno taksonomsko opredelitvijo, njeno zgodovino ter njenim naravnim in potencialnim območjem razširjenosti |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(b) – opis vzorcev njenega razmnoževanja in širjenja ter dinamike, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, potrebne za razmnoževanje in širjenje |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(c) – opis potencialnih poti namernega in nenamernega vnosa in širjenja te vrste, po potrebi tudi proizvodov, s katerimi je ta vrsta na splošno povezana |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(d) – temeljita ocena možnosti vnosa, naselitve in širjenja v zadevnih biogeografskih regijah v sedanjih razmerah in razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(e) – opis sedanje razširjenosti te vrste, vključno z navedbo, ali je ta vrsta že navzoča v Uniji ali sosednjih državah, in projekcijo njene verjetne prihodnje razširjenosti |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(f) – opis škodljivih vplivov na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, tudi na domorodne vrste, zaščitena območja, ogrožene habitate, pa tudi človekovo zdravje in varnost ter gospodarstvo, vključno z oceno morebitnih prihodnjih vplivov glede na razpoložljivo znanstveno vedenje |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(g) – ocena morebitnih stroškov zaradi škode |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 5(1)(h) – opis znane uporabe za to vrsto ter družbenih in gospodarskih koristi te uporabe |
|
(1) UNEP/CBD/SBSTTA/18/9/Add.1. – Sklici na klasifikacijo poti, ki jo je pripravila Konvencija o biološki raznovrstnosti, se navedejo kot sklici na zadnjo spremenjeno različico navedene klasifikacije.
(2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(3) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).