1.

„prezračevalna enota“ (PE) pomeni napravo na električni pogon z vsaj enim propelerjem, enim motorjem in ohišjem, namenjeno za zamenjavo uporabljenega zraka z zunanjim zrakom v stavbi ali delu stavbe;

2.

„stanovanjska prezračevalna enota“ (SPE) pomeni prezračevalno enoto, kjer:

3.

„največja stopnja pretoka“ je navedena največja stopnja pretoka zraka, ki se lahko doseže z vgrajenim ali ločenim priloženim krmiljem pri običajnih pogojih zraka (20 °C) in 101 325 Pa, če je enota nameščena v celoti (npr. vključno s čistimi filtri) in v skladu z navodili proizvajalca, pri čemer je za SPE s kanalskim razvodom največji pretok povezan z zračnim pretokom pri 100 Pa zunanje razlike statičnega tlaka in za SPE brez kanalskega razvoda z zračnim pretokom pri najmanjši možni skupni tlačni razliki, ki se izbere iz skupine vrednosti 10 (najmanjša)-20-50-100-150-200-250 Pa, in sicer tista, ki je enaka izmerjeni vrednosti tlačne razlike ali je tik pod njo;

4.

„enosmerna prezračevalna enota“ (EPE) pomeni prezračevalno enoto, ki proizvaja pretok zraka le v eno smer, in sicer iz notranjega prostora v zunanjega (odvodna) ali iz zunanjega prostora v notranjega (dovodna), kjer je mehansko proizveden pretok zraka uravnotežen z naravnim dovodom zraka ali odvodom;

5.

„dvosmerna prezračevalna enota“ (DPE) pomeni prezračevalno enoto, ki proizvaja pretok zraka med notranjim in zunanjim prostorom ter je opremljena z ventilatorji za odvajanje in dovajanje;

6.

„enakovredni model prezračevalne enote“ pomeni prezračevalno enoto z enakimi tehničnimi značilnostmi iz veljavnih zahtev za navajanje podatkov o izdelku, vendar ga isti proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik da na trg kot drugačen model prezračevalne enote.

(a)

je na prodajnem mestu vsaka stanovanjska prezračevalna enota na zunanjosti sprednje strani ali na vrhu naprave opremljena z nalepko v skladu s členom 3(1)(a) na tak način, da je ta jasno vidna;

(b)

so stanovanjske prezračevalne enote, kadar se jih ponuja za prodajo, najem ali nakup na obroke in ko ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabniki videli razstavljeni izdelek, tržijo z informacijami, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s Prilogo VI, razen kadar so ponujene na internetu, pri čemer veljajo določbe iz Priloge VII;

(c)

vsi oglasi za določen model stanovanjske prezračevalne enote, v katerih so navedene informacije v zvezi s porabo energije ali ceno, vključujejo razred specifične porabe energije enote;

(d)

tehnično promocijsko gradivo o določenem modelu stanovanjske prezračevalne enote, ki opisuje njegove tehnične parametre, vključuje razred porabe energije modela in navodila za uporabo, ki jih zagotovi dobavitelj.

1.

„specifična poraba energije (SEC)“ (izražena v kWh/(m2.a)) pomeni koeficient za izražanje energije, porabljene za prezračevanje na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine, izračunane za SPE v skladu s Prilogo VIII;

2.

„nivo zvokovne moči (LWA)“ pomeni A-vrednoten nivo zvokovne moči ohišja, izražen v decibelih (dB), glede na zvokovno moč enega pikovata (1 pW), ki ga prenaša zrak z referenčnim zračnim tokom;

3.

„večhitrostni pogon“ pomeni motor ventilatorja, ki lahko deluje s tremi določenimi hitrostmi ali več, vključno z ničelno („izključeno“);

4.

„pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ pomeni elektronski regulator, ki je integriran ali deluje kot en sistem ali pa je ločeno priložen motorju in ventilatorju ter nenehno prilagaja električno moč, ki napaja motor, z namenom reguliranja stopnje pretoka;

5.

„sistem za rekuperacijo toplote (HRS)“ pomeni del dvosmerne prezračevalne enote, opremljene z izmenjevalnikom toplote, ki je zasnovan za transfer toplote iz (onesnaženega) odvodnega zraka v (sveži) dovodni zrak;

6.

„toplotni izkoristek stanovanjskega HRS (ηt)“ pomeni razmerje med pridobljeno temperaturo dovodnega zraka in izgubljeno temperaturo odvodnega zraka, ki sta odvisni od zunanje temperature, merjeno v suhih pogojih sistema HRS in običajnih pogojih zraka z uravnoteženim masnim pretokom, pri referenčni stopnji pretoka, ter razliko med notranjo in zunanjo temperaturo 13 K ter brez korekcije za pridobljeno toploto od motorjev ventilatorja;

7.

„stopnja notranjega puščanja“ pomeni delež odvodnega zraka v dovodnem zraku prezračevalnih enot s sistemom HRS, ki je posledica puščanja med odvodnim in dovodnim zračnim tokom v ohišju, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka, merjenim v kanalih, preskus pa se opravi pri 100 Pa;

8.

„prenos“ pomeni odstotek odvodnega zraka, ki se glede na referenčni pretok vrne v dovodni zrak za regenerativni izmenjevalnik toplote;

9.

„stopnja zunanjega puščanja“ pomeni delež puščanja referenčnega pretoka zraka iz ohišja enote v okoliški zrak ali obratno, pri tlačnem preskusu; preskus se opravi pri 250 Pa, pri podtlaku in nadtlaku;

10.

„mešanje“ pomeni neposredno vračanje ali kratek stik zračnih tokov med odprtinami za izpuh in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispevajo k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčno stopnjo pretoka zraka;

11.

„stopnja mešanja“ pomeni delež odvodnega zračnega toka, ki je del skupnega referenčnega pretoka zraka, ki se vrača v obtok med odprtinami za odvod in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispeva k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka (merjenim na razdalji 1 m od notranjega dovodnega kanala), od katerega se odšteje stopnja notranjega puščanja;

12.

„efektivna vhodna moč“ (izražena v W) pomeni električno vhodno moč pri referenčni stopnji pretoka in ustrezni zunanji skupni tlačni razliki ter vključuje električne potrebe ventilatorjev, krmilja (vključno z daljinskimi upravljalniki) in toplotne črpalke (če je vgrajena);

13.

„specifična vhodna moč (SPI)“ (izražena v W/(m3/h)) pomeni razmerje med efektivno vhodno močjo (v W) in referenčno stopnjo pretoka (v m3/h);

14.

„diagram stopnja pretoka/tlak“ pomeni sklop krivulj, ki prikazujejo stopnjo pretoka (vodoravna os) in tlačno razliko v enosmerni SPE ali dovodni strani dvosmerne SPE, kjer vsaka krivulja predstavlja eno hitrost ventilatorja z vsaj osmimi enako oddaljenimi točkami preskusa, število krivulj pa je podano s številom ločenih možnosti za hitrost ventilatorja (ena, dve ali tri) ali pa, v primeru pogona ventilatorja s spremenljivo hitrostjo, vključuje vsaj najmanjšo, največjo in ustrezno srednjo krivuljo, ki je blizu referenčnemu pretoku zraka in tlačno razliko za preskušanje SPI;

15.

„referenčna stopnja pretoka“ (izražena v m3/s) pomeni vrednost na abscisni osi do točke na krivulji diagrama stopnja pretoka/tlak, ki je na referenčni točki ali najbliže referenčni točki na 70 % vsaj največje stopnje pretoka in 50 Pa za enote s kanalskim razvodom ter na najnižjem tlaku za enote brez kanalskega razvoda. Pri dvosmernih prezračevalnih enotah se referenčna stopnja pretoka zraka nanaša na izhod odvodnega zraka;

16.

„regulacijski faktor (CTRL)“ pomeni korekcijski faktor za izračun SEC glede na vrsto krmiljenja, ki je del prezračevalne enote v skladu z opisom iz tabele 1 v Prilogi VIII;

17.

„regulacijski parameter“ pomeni izmerljiv parameter ali skupino izmerljivih parametrov, ki naj bi bili reprezentativni za potrebe po prezračevanju, na primer stopnjo relativne vlažnosti (RV), ogljikov dioksid (CO2), hlapne organske spojine (HOS) ali druge pline, zaznavanje prisotnosti, gibanja ali zasedenosti na podlagi infrardeče telesne toplote ali odboja ultrazvočnih valov, električnih signalov zaradi človekovega upravljanja luči ali opreme;

18.

„ročna regulacija“ pomeni vsako vrsto regulacije, ki ni regulacija glede na potrebo;

19.

„regulacija glede na potrebo“ pomeni napravo ali skupino naprav, integrirano ali dobavljeno ločeno, ki meri regulacijski parameter ter na podlagi rezultatov samodejno regulirajo stopnjo pretoka enote in/ali stopnje pretokov kanalov;

20.

„časovna regulacija“ pomeni časovno pogojen uporabniški vmesnik za regulacijo hitrosti ventilatorja/stopnje pretoka prezračevalne enote in omogoča ročno nastavljanje za vsaj sedem dni v tednu za prilagajanje stopnje pretoka za vsaj dve obdobji upočasnitve, tj. obdobji, za kateri velja zmanjšana ali ničelna stopnja pretoka;

21.

„prezračevanje z regulacijo glede na potrebo (DCV)“ pomeni prezračevalno enoto, ki uporablja regulacijo glede na potrebo;

22.

„enota s kanalskim razvodom“ pomeni prezračevalno enoto, namenjeno za prezračevanje ene ali več sob ali zaprtih prostorov v stavbi z uporabo zračnih kanalov, ki naj bi bili opremljeni s kanalskimi povezavami;

23.

„enota brez kanalskega razvoda“ pomeni enoto za prezračevanje ene sobe ali zaprtega prostora v stavbi, za katero ni predvideno opremljanje s kanalskimi povezavami;

24.

„centralna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo prezračevalne enote s kanalskim razvodom, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnjo pretoka na podlagi enega senzorja za celotno prezračevano stavbo ali del stavbe na centralni ravni;

25.

„lokalna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo v prezračevalni enoti, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnje pretokov na podlagi več kot enega senzorja za prezračevalno enoto s kanalskim razvodom ali enega senzorja za enoto brez kanalskega razvoda;

26.

„statični tlak (psf)“ pomeni skupni tlak, od katerega je odštet dinamični tlak ventilatorjev;

27.

„skupni tlak (pf)“ pomeni razliko med tlakoma mirovanja pri izhodu in vhodu ventilatorja;

28.

„tlak mirovanja“ pomeni tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

29.

„dinamični tlak“ pomeni tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu enote;

30.

„rekuperacijski izmenjevalnik toplote“ pomeni izmenjevalnik toplote, namenjen za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega brez gibljivih delov, kot je ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote z vzporednim, navzkrižnim ali nasprotnim tokom ali kombinacijo tokov ali pa ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote s parno difuzijo;

31.

„regenerativni izmenjevalnik toplote“ pomeni rotacijski izmenjevalnik toplote, ki vključuje rotacijsko kolo za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega, vključno z materiali, ki omogočajo latenten transfer toplote, pogonskim mehanizmom, ohišjem ali okvirom ter tesnili za zmanjšanje obvoda ali puščanja zraka iz posameznega toka; taki izmenjevalniki toplote omogočajo različne stopnje rekuperacije vlage, odvisno od uporabljenega materiala;

32.

„občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe“ v SPE brez kanalskega razvoda je razmerje med največjim odklonom od največje stopnje pretoka SPE pri + 20 Pa in pri – 20 Pa skupne zunanje tlačne razlike;

33.

„notranja/zunanja zrakotesnost“ SPE brez kanalskega razvoda je stopnja pretoka (izražena v m3/h) med notranjostjo in zunanjostjo ob izklopljenih ventilatorjih.