Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32011R0626
Commission Delegated Regulation (EU) No 626/2011 of 4 May 2011 supplementing Directive 2010/30/EU of the European Parliament and of the Council with regard to energy labelling of air conditioners
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 626/2011 z dne 4. maja 2011 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem klimatskih naprav
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 626/2011 z dne 4. maja 2011 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem klimatskih naprav
UL L 178, 6.7.2011, str. 1–72
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 30/09/2023
6.7.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 178/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 626/2011
z dne 4. maja 2011
o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem klimatskih naprav
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU z dne 19. maja 2010 Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (1) ter zlasti člena 10 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2010/30/EU zahteva, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi z označevanjem izdelkov, povezanih z energijo, pri katerih obstaja velik potencial za prihranke energije in so med njimi velike razlike med ravnmi učinkovitosti pri enakovrednem delovanju. |
(2) |
Predpisi o energijskem označevanju klimatskih naprav so bili določeni z Direktivo Komisije 2002/31/ES z dne 22. marca 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav (2). Direktiva o izvajanju določa različne lestvice za označevanje klimatskih naprav, ki uporabljajo različne tehnologije, določitev energetske učinkovitosti pa temelji izključno na delovanju pri polni obremenitvi. |
(3) |
Električna energija, ki jo porabijo klimatske naprave, pomeni pomemben del skupnega povpraševanja gospodinjstev in poslovnih objektov po električni energiji v Uniji. Poleg že doseženih izboljšav glede energetske učinkovitosti so možnosti za nadaljnje zmanjšanje porabe energije klimatskih naprav precejšnje. |
(4) |
Direktivo 2002/31/ES bi bilo treba razveljaviti in v to uredbo vključiti nove določbe, da se proizvajalcem prek uporabe energijske nalepke zagotovijo dinamične spodbude za nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti klimatskih naprav in pospeševanje preoblikovanja trga v smeri energetsko učinkovitih tehnologij. |
(5) |
Določbe te uredbe bi bilo treba uporabljati za klimatske naprave zrak-zrak, pri katerih izhodna moč hlajenja dosega največ 12 kW (ali izhodna moč ogrevanja, če je na voljo samo funkcija ogrevanja). |
(6) |
Tehnološki razvoj na področju izboljšav energetske učinkovitosti klimatskih naprav je bil v zadnjih letih zelo hiter. To je mnogim tretjim državam omogočilo uvedbo strogih zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti in vodilo do uvajanja novih sistemov energijskega označevanja, ki temeljijo na sezonski učinkovitosti. Današnje naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ki dosegajo najvišje ravni učinkovitosti, so precej presegle ravni učinkovitosti A, določene z Direktivo 2002/31/ES. |
(7) |
Ta uredba uvaja dve lestvici energetske učinkovitosti, ki temeljita na osnovni funkciji in posebnih vidikih, pomembnih za kupca. Glede na to, da se klimatske naprave večinoma uporabljajo pod pogoji delne obremenitve, bi bilo treba testiranje učinkovitosti spremeniti tako, da se bo uporabljala metoda merjenja sezonske učinkovitosti, z izjemo eno- in dvokanalnih klimatskih naprav. Metoda sezonskega merjenja bolje upošteva prednosti tehnologije, ki uporablja pretvornik, in pogoje, pod katerimi se te naprave uporabljajo. Nova metoda izračunavanja učinkovitosti skupaj z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti, ki so v izvedbenem ukrepu o okoljsko primerni zasnovi izdelkov določeni višje od obstoječe ravni A, bodo vodili k prerazporeditvi teh naprav. Posledično bi morala za deljene, okenske in stenske klimatske naprave veljati nova lestvica razredov učinkovitosti A–G z dodajanjem „+“ na vrhu lestvice vsaki dve leti, dokler ne bo dosežen razred A+++. |
(8) |
Za dvo- in enokanalne klimatske naprave bi bilo treba še naprej uporabljati kazalnike učinkovitosti povprečne energetske učinkovitosti, saj trenutno na trgu ni enot s pretvorniki. Ker prerazporeditev teh naprav ni primerna, bi bilo treba za eno- in dvokanalne klimatske naprave uporabljati lestvico A+++–D. Medtem ko lahko te naprave, ki so po naravi manj učinkovite od deljenih naprav, na lestvici A+++–D dosežejo največ razred energetske učinkovitosti A+, lahko učinkovitejše deljene naprave dosežejo razred energetske učinkovitosti A+++. |
(9) |
Namen te uredbe je kupcem zagotoviti natančnejše primerljive informacije o učinkovitosti klimatskih naprav. |
(10) |
Skupni učinek energijskega označevanja, določenega s to uredbo in Uredbo o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav (3), naj bi po pričakovanjih v primerjavi s stanjem, če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi, do leta 2020 omogočil letne prihranke električne energije v višini 11 TWh. |
(11) |
Raven hrupa klimatske naprave je lahko za končnega uporabnika pomemben vidik. Da bi jim omogočili, da so pri sprejemanju odločitev dobro obveščeni, bi bilo treba na nalepko dodati tudi podatke o emisijah hrupa klimatskih naprav. |
(12) |
Podatki na nalepki bi morali biti pridobljeni z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi postopki merjenja, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne metode, vključno z, kjer so na voljo, harmoniziranimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (4). |
(13) |
Ta uredba bi morala določiti enotno obliko in zahteve glede vsebine nalepk za klimatske naprave. |
(14) |
Ta uredba bi morala določiti tudi zahteve v zvezi s tehnično dokumentacijo in podatkovno kartico izdelka za klimatske naprave. |
(15) |
Poleg tega bi morala ta uredba določiti tudi zahteve v zvezi s podatki, ki jih je treba zagotoviti za katero koli obliko prodaje na daljavo, oglase in tehnično promocijsko gradivo klimatskih naprav. |
(16) |
Primerno je predvideti pregled določb te uredbe, pri katerem se upošteva tehnični napredek. |
(17) |
Za olajšanje prehoda z Direktive 2002/31/ES na to uredbo bi bilo treba klimatske naprave, ki so označene v skladu s to uredbo, šteti kot skladne z Direktivo 2002/31/ES. |
(18) |
Dobaviteljem, ki želijo dati na trg klimatske naprave, ki lahko izpolnjujejo zahteve razredov višje energetske učinkovitosti, bi bilo treba dopustiti, da uporabijo nalepke, ki prikazujejo teh razredov, pred datumom za obvezno označevanje izdelkov z njimi. |
(19) |
Direktivo 2002/31/ES bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa zahteve za označevanje in zagotavljanje dodatnih informacij o proizvodih za klimatske naprave, ki se napajajo iz električnega omrežja, z nazivno zmogljivostjo ≤ 12 kW za hlajenje ali, če izdelek nima funkcije hlajenja, ogrevanje.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
a) |
naprave, ki uporabljajo neelektrične vire energije; |
b) |
klimatske naprave, pri katerih kondenzator ali uparjalnik ali oba za prenos toplote ne uporabljata zraka. |
Člen 2
Opredelitve pojmov
Poleg ustreznih opredelitev iz člena 2 Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) se uporabljajo naslednje opredelitve:
(1) |
„klimatska naprava“ pomeni napravo, ki je sposobna hladiti ali ogrevati zrak v zaprtih prostorih ali oboje z uporabo cikla s kompresijo pare, ki ga poganja električni kompresor, vključno s klimatskimi napravami, ki omogočajo dodatne funkcije, na primer zmanjševanje vlažnosti zraka, čiščenje zraka, prezračevanje ali dodatno ogrevanje zraka z električno upornostjo ter napravami, ki lahko uporabljajo vodo (bodisi kondenzacijsko vodo, ki nastane na strani uparjalnika, ali vodo, dodano od zunaj) za izparevanje na strani kondenzatorja, pod pogojem, da lahko naprava deluje le z uporabo zraka, brez uporabe dodatne vode; |
(2) |
„dvokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja ali uparjalnika iz zunanjega okolja med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja v enoto skozi kanal, v zunanje okolje pa se odvaja skozi drugi kanal, ter je v celoti nameščena blizu stene v prostoru, ki ga je treba klimatizirati; |
(3) |
„enokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja ali uparjalnika med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja iz prostora, v katerem je nameščena enota, odvaja pa se iz tega prostora; |
(4) |
„nazivna zmogljivost“(Prated) pomeni zmogljivost hlajenja ali ogrevanja cikla s kompresijo pare, ki jo ima enota pri standardnih nazivnih pogojih; |
(5) |
„končni uporabnik“ pomeni kupca, ki kupuje ali naj bi po pričakovanjih kupil klimatsko napravo; |
(6) |
„prodajno mesto“ pomeni lokacijo, kjer so klimatske naprave razstavljene ali ponujene v prodajo, najem ali nakup na obroke. |
Dodatne opredelitve pojmov za priloge od II do VIII so določene v Prilogi I.
Člen 3
Obveznosti dobaviteljev
1. Dobavitelji izvedejo dejanja, kot so opisana v točkah od (a) do (g):
(a) |
za vsako klimatsko napravo je na voljo tiskana nalepka v skladu z razredi energetske učinkovitosti, ki so določeni v Prilogi II. Nalepka ustreza določbam glede oblike in vsebine informacij iz Priloge III. Za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, mora biti nalepka na voljo vsaj v embalaži zunanje enote za vsaj eno kombinacijo notranje in zunanje enote pri razmerju zmogljivosti 1. Za druge kombinacije so lahko informacije navedene tudi na prosto dostopni spletni strani; |
(b) |
za vsako klimatsko napravo je na voljo podatkovna kartica izdelka v skladu s Prilogo IV. Za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, mora biti podatkovna kartica na voljo vsaj v embalaži zunanje enote za vsaj eno kombinacijo notranje in zunanje enote pri razmerju zmogljivosti 1. Za druge kombinacije so lahko informacije navedene tudi na prosto dostopni spletni strani; |
(c) |
organom držav članic in Komisiji je na zahtevo v elektronski obliki dana na voljo tehnična dokumentacija v skladu s Prilogo V; |
(d) |
v vsakem oglasu za določen model klimatske naprave, če vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno, je naveden razred energetske učinkovitosti. Kadar je možnih več razredov učinkovitosti, navede dobavitelj oziroma proizvajalec razred energetske učinkovitosti za ogrevanje vsaj za „povprečno“ sezono ogrevanja. V primerih, ko se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljen izdelek, je treba zagotoviti informacije v skladu s Prilogo VI; |
(e) |
vse tehnično promocijsko gradivo o določenem modelu klimatske naprave, ki opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje razred energetske učinkovitosti tega modela v skladu s Prilogo II; |
(f) |
na voljo so navodila za uporabo; |
(g) |
enokanalne klimatske naprave so na embalaži, v dokumentaciji izdelka in v kakršnem koli oglaševalskem materialu, v elektronski ali papirni obliki, označene kot „lokalne klimatske naprave“. |
2. Razred energetske učinkovitosti bo določen v skladu s Prilogo VII.
3. Oblika nalepke za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, je v skladu s Prilogo III.
4. Za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, se oblika nalepke v skladu s Prilogo III uporablja ob upoštevanju naslednje časovnice:
(a) |
za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2013, so nalepke z razredi energetske učinkovitosti A, B, C, D, E, F, G v skladu s točko 1.1 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 2.1 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 3.1 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju; |
(b) |
za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2015, so nalepke z razredi energetske učinkovitosti A+, A, B, C, D, E, F v skladu s točko 1.2 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 2.2 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 3.2 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju; |
(c) |
za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2017, so nalepke z razredi energetske učinkovitosti A++, A+, A, B, C, D, E v skladu s točko 1.3 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 2.3 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 3.3 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju; |
(d) |
za klimatske naprave, razen za eno- in dvokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2019, so nalepke z razredi energetske učinkovitosti A+++, A++, A+, A, B, C, D v skladu s točko 1.4 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 2.4 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 3.4 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju. |
5 Oblika nalepke za dvokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2013, z razredi energetske učinkovitosti A+++, A++, A+, A, B, C, D je v skladu s točko 4.1 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 4.3 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 4.5 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju.
6 Oblika nalepke za enokanalne klimatske naprave, dane na trg po 1. januarju 2013, z razredi energetske učinkovitosti A+++, A++, A+, A, B, C, D je v skladu s točko 5.1 Priloge III za hladilno-grelne klimatske naprave, točko 5.3 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno hlajenju, in točko 5.5 Priloge III za klimatske naprave, ki so namenjene izključno ogrevanju.
Člen 4
Obveznosti trgovcev
Trgovci zagotovijo, da:
(a) |
so na prodajnem mestu vse klimatske naprave na zunanji sprednji strani ali na vrhu naprave opremljene z nalepko, ki jo v skladu s členom 3(1) zagotovijo dobavitelji, na tak način, da je ta jasno vidna; |
(b) |
se klimatske naprave, ponujene v prodajo, najem ali nakup na obroke, pri katerih se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljen izdelek, tržijo z informacijami, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s prilogama V in IV; |
(c) |
vsak oglas za določen model klimatske naprave, če vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno, navaja razred energetske učinkovitosti. Kadar je možnih več razredov učinkovitosti, navede dobavitelj/proizvajalec razred energetske učinkovitosti vsaj za območje „povprečne“ sezone; |
(d) |
vse tehnično promocijsko gradivo o določenem modelu klimatske naprave, ki opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje razred(e) energetske učinkovitosti modela in navodila za uporabo, ki jih zagotovi dobavitelj. Kadar je možnih več razredov učinkovitosti, navede dobavitelj/proizvajalec razred energetske učinkovitosti vsaj za območje „povprečne“ sezone; |
(e) |
enokanalne klimatske naprave so v dokumentaciji, v embalaži proizvoda in kakršnem koli promocijskem ali oglaševalskem materialu, v elektronski ali papirni obliki, označene kot „lokalne klimatske naprave“. |
Člen 5
Merilne metode
Podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 3, se pridobijo z uporabo zanesljivih, natančnih in ponovljivih postopkov merjenja, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode za izračunavanje in merjenje, v skladu s Prilogo VII.
Člen 6
Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora
Kadar države članice ocenjujejo skladnost deklariranega razreda energetske učinkovitosti, porabo energije na letni ravni oziroma na uro in emisije hrupa, uporabijo postopek, ki je določen v Prilogi VIII.
Člen 7
Revizija
Komisija to uredbo pregleda najpozneje pet let po začetku njene veljavnosti, pri čemer upošteva tehnološki napredek. Še zlasti bo pozornost namenila kakršnim koli pomembnim spremembam v tržnih deležih različnih vrst naprav.
Člen 8
Razveljavitev
Direktiva 2002/31/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2013.
Člen 9
Prehodne določbe
1. Klimatske naprave, dane na trg pred 1. januarjem 2013, so v skladu z določbami Direktive 2002/31/ES.
Člen 10
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 1. januarja 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. maja 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 153, 18.6.2010, str. 1.
(2) UL L 86, 3.4.2002, str. 26.
(3) Še ni sprejeta.
(4) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
(5) UL L 153, 18.6.2010, str. 1.
PRILOGA I
Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do VII
Za priloge II do VII se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„hladilno-grelna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, ki ima sposobnost hlajenja in ogrevanja; |
(2) |
„standardni nazivni pogoji“ pomenijo kombinacijo notranjih (Tin) in zunanjih temperatur (Tj), ki opisujejo delovne pogoje z določitvijo ravni zvočne moči, nazivne zmogljivosti, nazivne stopnje pretoka zraka, nazivnega razmerja energetske učinkovitosti (EERrated ) in/ali nazivnega koeficienta učinkovitosti (COPrated ) za hlajenje ali ogrevanje, kot je določeno v razpredelnici 2 Priloge VII; |
(3) |
„notranja temperatura“ (Tin) pomeni notranjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra); |
(4) |
„zunanja temperatura“ (Tj) pomeni zunanjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra); |
(5) |
„nazivno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERrated ) pomeni prijavljeno zmogljivost za hlajenje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za hlajenje [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih; |
(6) |
„nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPrated ) pomeni prijavljeno zmogljivost za ogrevanje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za ogrevanje [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih; |
(7) |
„potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni, v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženem v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih, upoštevane bodo vrednosti GWP, ki so določene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1), za fluorirana hladilna sredstva veljajo vrednosti GWP, objavljene v tretjem ocenjevalnem poročilu, ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe (2) (vrednosti IPCC GWP 2001 za obdobje 100 let), za nefluorirane pline veljajo vrednosti GWP, objavljene v prvem ocenjevalnem poročilu IPCC (3) za obdobje 100 let, skupne vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na enačbi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006, za hladilna sredstva, ki niso navedena zgoraj, se kot referenca uporabi poročilo IPCC UNEP 2010 o hlajenju, klimatizaciji in toplotnih črpalkah iz februarja 2011 ali novejše poročilo; |
(8) |
„stanje izključenosti“ je stanje, ko je klimatska naprava ali sobni ventilator povezan z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot stanje izključenosti se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz stanja izključenosti, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne kompatibilnosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4); |
(9) |
„stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je oprema priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa; |
(10) |
„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo; |
(11) |
„prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa; |
(12) |
„raven zvočne moči“ pomeni notranjo in/ali zunanjo raven zvočne moči po lestvici A [dB(A)], izmerjeno pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja); |
(13) |
„pogoji referenčne zasnove“ pomenijo kombinacijo zahtev glede temperature referenčne zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določeno v razpredelnici 3 Priloge VII; |
(14) |
„temperatura referenčne zasnove“ pomeni zunanjo temperaturo [°C] bodisi za hlajenje (Tdesignc) ali ogrevanje (Tdesignh), kot je opisano v razpredelnici 3 Priloge I, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1 in ki se razlikuje glede na prijavljeno sezono hlajenja ali ogrevanja; |
(15) |
„razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni zunanjo temperaturo, minus 16 °C, deljeno s temperaturo referenčne zasnove, minus 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje; |
(16) |
„sezona“ pomeni enega od štirih nizov pogojev delovanja (na voljo za štiri sezone: eno sezono hlajenja, tri sezone ogrevanja: povprečno/hladnejšo/toplejšo), ki glede na bin opisujejo kombinacijo med zunanjimi temperaturami in številom ur pojava teh temperatur na sezono, v kateri enota ustreza svojemu namenu; |
(17) |
„temperaturni interval–bin“ (z indeksom „j“) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v razpredelnici 1 Priloge VII; |
(18) |
„binske ure“ so ure na sezono (hj), v kateri se zunanja temperatura pojavi za vsak bin, kot je določeno v razpredelnici 1 Priloge VII; |
(19) |
„razmerje sezonske energetske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energetske učinkovitosti enote za celotno sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z letno porabo električne energije za hlajenje; |
(20) |
„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC) pomeni referenčno potrebo po hlajenju [kWh/a], ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za hlajenje (Pdesignc) pomnoži z ekvivalentom ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE); |
(21) |
„ekvivalent ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja“(HCE) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ki jih mora enota opraviti za zagotovitev nazivne obremenitve za hlajenje (Pdesignc), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po hlajenju, kot je določeno v razpredelnici 4 Priloge VII; |
(22) |
„letna poraba električne energije za hlajenje“(QCE) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev referenčne letne potrebe po hlajenju in se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z razmerjem sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelca ohišja med sezono hlajenja; |
(23) |
„razmerje sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energetske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz razmerja delne obremenitve in razmerja energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) ter ovrednoteno z binskimi urami v stanju bin; |
(24) |
„delna obremenitev“ pomeni obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali ogrevanja (Ph(Tj)) [kW] pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve; |
(25) |
„razmerje energetske učinkovitosti glede na bin“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega razmerja energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) glede na posamezne bine (j), za druge bine pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije; |
(26) |
„koeficient sezonske učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti enote za celotno sezono ogrevanja (vrednost SCOP se nanaša na določeno sezono ogrevanja), izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo električne energije za ogrevanje; |
(27) |
„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju [kWh/a], ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot osnova za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje (Pdesignh) pomnoži s sezonskim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja (H HE ); |
(28) |
„ekvivalent ur ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (H HE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ki jih mora enota opraviti za zagotovitev nazivne obremenitve za ogrevanje (Pdesignh), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po ogrevanju, kot je določeno v razpredelnici 4 Priloge VII; |
(29) |
„letna poraba električne energije za ogrevanje“ (QHE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev določene referenčne letne potrebe po ogrevanju in se nanaša na določeno sezono ogrevanja; izračuna se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli s koeficientom sezonske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelca ohišja med sezono ogrevanja; |
(30) |
„koeficient sezonske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za določeno sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj)), ovrednoten pa je z binskimi urami v stanju bin; |
(31) |
„rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je zmogljivost ogrevanja [kW] dejanskega ali predvidenega rezervnega električnega grelca s COP 1, ki dopolnjuje prijavljeno zmogljivost za ogrevanje (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj); |
(32) |
„koeficient učinkovitosti glede na bin“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)) za določene bine (j), za druge bine pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi s koeficientom degradacije; |
(33) |
„prijavljena zmogljivost“ [kW] je zmogljivost cikla s kompresijo pare enote za hlajenje (Pdc(Tj)) ali ogrevanje (Pdh(Tj)), ki se nanaša na zunanjo temperaturo Tj in notranjo temperaturo (Tin), ki jo je prijavil proizvajalec; |
(34) |
„funkcija“ pomeni, ali je enota sposobna hlajenja zraka v zaprtih prostorih, ogrevanja zraka v zaprtih prostorih ali obojega; |
(35) |
„nazivna obremenitev“ pomeni prijavljeno obremenitev zaradi hlajenja (Pdesignc) in/ali ogrevanja (Pdesignh) [kW] pri temperaturi referenčne zasnove, pri čemer velja:
|
(36) |
„prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec; |
(37) |
„prijavljen koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec; |
(38) |
„bivalentna temperatura“ (Tbiv) pomeni zunanjo temperaturo (Tj) [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pri čemer je prijavljena zmogljivost enaka delni obremenitvi, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost pod to temperaturo dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje; |
(39) |
„mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni zunanjo temperaturo [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pod katero klimatska naprava ne bo mogla zagotoviti zmogljivosti ogrevanja. Pod to temperaturo je prijavljena zmogljivost enaka nič; |
(40) |
„način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru; |
(41) |
„stanje izključenosti termostata“ pomeni način, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja enote vklopljena, vendar enota ne deluje, ker ni obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja. To stanje se zato nanaša na zunanje temperature in ne na notranje obremenitve. Vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata; |
(42) |
„način delovanja grelca ohišja“ pomeni stanje, v katerem enota aktivira napravo za ogrevanje, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja; |
(43) |
„ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO) pomenijo število ur na leto [h/a], ko se za enoto šteje, da je v stanju izključenosti termostata, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije; |
(44) |
„ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB) pomenijo število ur na leto [h/a], ko se za enoto šteje, da je v stanju pripravljenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije; |
(45) |
„ure v stanju izključenosti“ (HOFF) pomenijo število ur na leto [h/a], ko se za enoto šteje, da je v stanju izključenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije; |
(46) |
„ure delovanja v načinu grelca ohišja“ (HCK) pomenijo število ur na leto [h/a], ko se za enoto šteje, da je v načinu delovanja grelca ohišja, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije; |
(47) |
„poraba električne energije eno- in dvokanalnih naprav“ (QSD oziroma QDD) pomeni porabo energije eno- ali dvokanalnih klimatskih naprav v načinu hlajenja in/ali ogrevanja (kateri koli se uporablja) [za enokanalne v kWh/h, za dvokanalne v kWh/a]; |
(48) |
„razmerje zmogljivosti“ pomeni razmerje med prijavljeno skupno zmogljivostjo hlajenja ali ogrevanja vseh delujočih notranjih enot in prijavljeno zmogljivostjo hlajenja ali ogrevanja zunanje enote pri standardnih nazivnih pogojih. |
(1) UL L 161, 14.6.2006, str. 1.
(2) IPCC Third Assessment Report: Climate Change 2001. Poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe: http://www.ipcc.ch/publications_and_data/publications_and_data_reports.shtml
(3) Climate Change: The IPCC Scientific Assessment, J.T. Houghton, G.J. Jenkins, J.J. Ephraums (ur.) Cambridge University Press, Cambridge (UK) 1990.
PRILOGA II
Razredi energetske učinkovitosti
1. |
Energetska učinkovitost klimatskih naprav se določi na osnovi meritev in izračunov, ki so določeni v Prilogi VII. SEER in SCOP upoštevata pogoje referenčne zasnove in ure delovanja v ustreznem načinu delovanja, SCOP pa je povezan s „povprečno“ sezono ogrevanja, ki je določena v Prilogi VII. Nazivno razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) in nazivni koeficient učinkovitosti (COPrated) sta povezana s standardnimi nazivnimi pogoji, ki so določeni v Prilogi VII. Razpredelnica 1 Razredi energetske učinkovitosti za klimatske naprave, razen za dvo- in enokanalne naprave
Razpredelnica 2 Razredi energetske učinkovitosti za dvo- in enokanalne klimatske naprave
|
PRILOGA III
Nalepka
1. NALEPKA ZA KLIMATSKE NAPRAVE, RAZEN ZA ENO- IN DVOKANALNE KLIMATSKE NAPRAVE
1.1 Hladilno-grelne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A do G
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 1.5. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1), velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
1.2 Hladilno-grelne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+ do F
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 1.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 1.5. |
1.3 Hladilno-grelne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A++ do E
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 1.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 1.5. |
1.4 Hladilno-grelne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 1.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 1.5. |
1.5 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 120 mm in visoka najmanj 210 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
2. NALEPKA ZA KLIMATSKE NAPRAVE, RAZEN ZA ENO- IN DVOKANALNE KLIMATSKE NAPRAVE
2.1 Klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A do G
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 2.5. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
2.2 Klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+ do F
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 2.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 2.5. |
2.3 Klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A++ do E
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 2.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 2.5. |
2.4 Klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 2.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 2.5. |
2.5 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
3. NALEPKA ZA KLIMATSKE NAPRAVE, RAZEN ZA ENO- IN DVOKANALNE KLIMATSKE NAPRAVE
3.1 Klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A do G
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 3.5. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
3.2 Klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+ do F
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 3.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 3.5. |
3.3 Klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A++ do E
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 3.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 3.5. |
3.4 Klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje podatke, ki so navedeni v točki 3.1. |
(b) |
Oblikovni vidiki nalepke so v skladu s točko 3.5. |
3.5 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
4. NALEPKA ZA DVOKANALNE KLIMATSKE NAPRAVE
4.1 Hladilno-grelne dvokanalne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 4.2. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
4.2 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
4.3 Dvokanalne klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 4.4. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
4.4 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
4.5 Dvokanalne klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 4.6. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
4.6 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
Nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam. |
(ii) |
Ozadje je belo. |
(iii) |
Barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna. |
(iv) |
Nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
5. NALEPKA ZA ENOKANALNE KLIMATSKE NAPRAVE
5.1 Hladilno-grelne enokanalne klimatske naprave, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 5.2. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
5.2 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
5.3 Enokanalne klimatske naprave, namenjene izključno hlajenju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 5.4. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
5.4 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
5.5 Enokanalne klimatske naprave, namenjene izključno ogrevanju, ki so uvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A+++ do D
(a) |
Nalepka vsebuje naslednje podatke:
|
(b) |
Oblika nalepke je v skladu s točko 5.6. Za modele, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, velja odstopanje v smislu, da se lahko nanje doda kopija podeljenega znaka. |
5.6 Oblika nalepke
Pri čemer velja:
(i) |
nalepka je široka najmanj 100 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam; |
(ii) |
ozadje je belo; |
(iii) |
barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna; |
(iv) |
nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):
|
PRILOGA IV
Podatkovna kartica izdelka
1. |
Podatki so na podatkovni kartici izdelka navedeni v spodaj določenem vrstnem redu:
|
2. |
Poleg tega podatkovna kartica klimatskih naprav glede načina hlajenja, kadar je učinkovitost določena na osnovi razmerja sezonske energetske učinkovitosti (SEER), vključuje naslednje podatke:
|
3. |
Poleg tega podatkovna kartica klimatskih naprav glede načina ogrevanja, kadar je učinkovitost določena na osnovi koeficienta sezonske učinkovitosti (SCOP), vsebuje naslednje podatke:
|
4. |
Poleg tega podatkovna kartica klimatskih naprav, kadar je učinkovitost določena na osnovi razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficienta učinkovitosti (COPrated), vsebuje naslednje podatke:
|
5. |
Ena podatkovna kartica lahko zajema več modelov naprave, ki jih dobavi isti dobavitelj. |
6. |
Podatki so na podatkovni kartici lahko podani v obliki barvne ali črno-bele kopije nalepke. V tem primeru se navedejo tudi podatki iz točk od 1 do 4, ki še niso prikazani na nalepki. |
PRILOGA V
Tehnična dokumentacija
Tehnična dokumentacija iz člena 3(1)(c) vključuje vsaj naslednje:
(a) |
naziv in naslov dobavitelja; |
(b) |
splošni opis modela naprave, ki zadostuje za njegovo nedvoumno in enostavno prepoznanje. Enokanalne klimatske naprave se opiše kot „lokalne klimatske naprave“; |
(c) |
po potrebi sklice na uporabljene usklajene standarde; |
(d) |
po potrebi druge uporabljene metode izračuna, meritvene standarde in specifikacije; |
(e) |
ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja; |
(f) |
po potrebi tehnične parametre za meritve, določene v skladu s Prilogo VII:
|
(g) |
rezultate izračunov, opravljenih v skladu s Prilogo VII. |
Dobavitelji lahko na koncu zgornjega seznama dodajo dodatne podatke.
Če so bili podatki, vključeni v dosje tehnične dokumentacije za določen model klimatske naprave, pridobljeni z izračunom na podlagi načrta in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih enakovrednih naprav, mora dokumentacija vsebovati podrobne podatke o takih izračunih in/ali ekstrapolacijah ter preskusih, ki so jih opravili dobavitelji za preverjanje točnosti opravljenih izračunov. Podatki obsegajo tudi seznam vseh drugih enakovrednih modelov naprave, pri katerih so bili podatki pridobljeni na enaki osnovi.
PRILOGA VI
Podatki, ki morajo biti zagotovljeni v primerih, ko se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljen izdelek
1. |
Podatki iz člena 4(b) se navedejo v naslednjem vrstnem redu:
|
2. |
Če so navedeni tudi drugi podatki s podatkovne kartice proizvoda, morajo ustrezati obliki in vrstnemu redu, ki sta določena v Prilogi IV. |
3. |
Velikost in oblika pisave, ki sta uporabljeni za natis ali prikaz vseh podatkov iz te priloge, morata biti čitljivi. |
PRILOGA VII
Meritve in izračuni
1. |
Zaradi skladnosti z zahtevami iz te uredbe in preverjanja te skladnosti se meritve in izračuni opravijo v skladu z usklajenimi standardi, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z drugo zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za zelo zanesljive. |
2. |
Pri določanju sezonske porabe energije ter razmerja sezonske energetske učinkovitosti (SEER) in koeficienta sezonske učinkovitosti (SCOP) je treba upoštevati:
|
3. |
Če so podatki v zvezi z določenim modelom, ki je kombinacija notranjih in zunanjih enot, pridobljeni z izračunom na osnovi sestave in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih kombiniranih modelov, mora dokumentacija vsebovati podrobnosti takšnih izračunov in/ali ekstrapolacij ter preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti opravljenih izračunov (vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takega kombiniranega modela ter o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela). |
4. |
Razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) in, kadar je ustrezno, koeficient učinkovitosti (COPrated) se za dvo- in enokanalne naprave določita pri standardnih nazivnih pogojih, kot so opredeljeni v razpredelnici 2 te priloge. |
5. |
Izračun porabe električne energije za hlajenje in/ali ogrevanje upošteva porabo električne energije vseh ustreznih načinov delovanja, kadar je to potrebno, glede na časovna obdobja, kot so opredeljena v razpredelnici 4 te priloge. |
Razpredelnica 1
Število bin (j), zunanja temperatura (Tj) v °C in število ur na bin (hj) za sezono hlajenja in za sezone ogrevanja „povprečna“, „toplejša“ in „hladnejša“. „db“ = temperatura suhega termometra
SEZONA HLAJENJA |
|
SEZONA OGREVANJA |
||||||
|
|
|
|
|
|
Povprečna |
Toplejša |
Hladnejša |
j # |
Tj °C |
hj h |
|
j # |
Tj °C |
hjA h |
hj W h |
hjC h |
|
db |
|
|
|
db |
|
|
|
1 |
17 |
205 |
|
od 1 do 8 |
od – 30 do – 23 |
0 |
0 |
0 |
2 |
18 |
227 |
|
9 |
–22 |
0 |
0 |
1 |
3 |
19 |
225 |
|
10 |
–21 |
0 |
0 |
6 |
4 |
20 |
225 |
|
11 |
–20 |
0 |
0 |
13 |
5 |
21 |
216 |
|
12 |
–19 |
0 |
0 |
17 |
6 |
22 |
215 |
|
13 |
–18 |
0 |
0 |
19 |
7 |
23 |
218 |
|
14 |
–17 |
0 |
0 |
26 |
8 |
24 |
197 |
|
15 |
–16 |
0 |
0 |
39 |
9 |
25 |
178 |
|
16 |
–15 |
0 |
0 |
41 |
10 |
26 |
158 |
|
17 |
–14 |
0 |
0 |
35 |
11 |
27 |
137 |
|
18 |
–13 |
0 |
0 |
52 |
12 |
28 |
109 |
|
19 |
–12 |
0 |
0 |
37 |
13 |
29 |
88 |
|
20 |
–11 |
0 |
0 |
41 |
14 |
30 |
63 |
|
21 |
–10 |
1 |
0 |
43 |
15 |
31 |
39 |
|
22 |
–9 |
25 |
0 |
54 |
16 |
32 |
31 |
|
23 |
–8 |
23 |
0 |
90 |
17 |
33 |
24 |
|
24 |
–7 |
24 |
0 |
125 |
18 |
34 |
17 |
|
25 |
–6 |
27 |
0 |
169 |
19 |
35 |
13 |
|
26 |
–5 |
68 |
0 |
195 |
20 |
36 |
9 |
|
27 |
–4 |
91 |
0 |
278 |
21 |
37 |
4 |
|
28 |
–3 |
89 |
0 |
306 |
22 |
38 |
3 |
|
29 |
–2 |
165 |
0 |
454 |
23 |
39 |
1 |
|
30 |
–1 |
173 |
0 |
385 |
24 |
40 |
0 |
|
31 |
0 |
240 |
0 |
490 |
|
|
|
|
32 |
1 |
280 |
0 |
533 |
|
|
|
|
33 |
2 |
320 |
3 |
380 |
|
|
|
|
34 |
3 |
357 |
22 |
228 |
|
|
|
|
35 |
4 |
356 |
63 |
261 |
|
|
|
|
36 |
5 |
303 |
63 |
279 |
|
|
|
|
37 |
6 |
330 |
175 |
229 |
|
|
|
|
38 |
7 |
326 |
162 |
269 |
|
|
|
|
39 |
8 |
348 |
259 |
233 |
|
|
|
|
40 |
9 |
335 |
360 |
230 |
|
|
|
|
41 |
10 |
315 |
428 |
243 |
|
|
|
|
42 |
11 |
215 |
430 |
191 |
|
|
|
|
43 |
12 |
169 |
503 |
146 |
|
|
|
|
44 |
13 |
151 |
444 |
150 |
|
|
|
|
45 |
14 |
105 |
384 |
97 |
|
|
|
|
46 |
15 |
74 |
294 |
61 |
Skupaj |
|
2 602 |
|
|
|
4 910 |
3 590 |
6 446 |
Razpredelnica 2
Standardni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih)
Naprava |
Funkcija |
Notranja temperatura zraka (°C) |
Zunanja temperatura zraka (°C) |
Klimatske naprave, razen enokanalnih |
hlajenje |
27 (19) |
35 (24) |
ogrevanje |
20 (maks. 15) |
7(6) |
|
Enokanalne naprave |
hlajenje |
35 (24) |
35 (24) (1) |
ogrevanje |
20 (12) |
20 (12) (1) |
Razpredelnica 3
Referenčni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih)
Funkcija / sezona |
Notranja temperatura zraka (°C) |
Zunanja temperatura zraka (°C) |
Bivalentna temperatura (°C) |
Delovna temperatura (°C) |
|
Tin |
Tdesignc/Tdesignh |
Tbiv |
Tol |
hlajenje |
27 (19) |
Tdesignc = 35 (24) |
n.r. |
n.r. |
ogrevanje / povprečna |
20 (15) |
Tdesignh = – 10 (– 11) |
maks. 2 |
maks. – 7 |
ogrevanje / toplejša |
Tdesignh = 2 (1) |
maks. 7 |
maks. 2 |
|
ogrevanje / hladnejša |
Tdesignh = – 22 (– 23) |
maks. – 7 |
maks. – 15 |
Razpredelnica 4
Ure delovanja glede na tip naprave in način delovanja, ki se uporablja za izračun porabe električne energije
Vrsta naprave / funkcija (če je na voljo) |
Enota |
Sezona ogrevanja |
Stanje vključenosti |
Stanje izključenosti termostata |
Stanje pripravljenosti |
Stanje izključenosti |
Način grelca ohišja |
|
|
|
|
hlajenje: HCE ogrevanje: HHE |
HTO |
HSB |
HOFF |
HCK |
|
Klimatske naprave, razen dvo- in enokanalnih |
||||||||
Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje |
h/annum |
|
350 |
221 |
2 142 |
5 088 |
7 760 |
|
Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina |
Način hlajenja |
h/annum |
|
350 |
221 |
2 142 |
0 |
2 672 |
Način ogrevanja |
h/annum |
Povprečna |
1 400 |
179 |
0 |
0 |
179 |
|
Toplejša |
1 400 |
755 |
0 |
0 |
755 |
|||
Hladnejša |
2 100 |
131 |
0 |
0 |
131 |
|||
Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje |
h/annum |
Povprečna |
1 400 |
179 |
0 |
3 672 |
3 851 |
|
Toplejša |
1 400 |
755 |
0 |
4 345 |
4 476 |
|||
Hladnejša |
2 100 |
131 |
0 |
2 189 |
2 944 |
|||
Dvokanalna klimatska naprava |
|
|
hlajenje: HCE ogrevanje: HHE |
HTO |
HSB |
HOFF |
HCK |
|
Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
|
Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina |
Način hlajenja |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
Način ogrevanja |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
|
Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
|
Enokanalna klimatska naprava |
|
|
hlajenje: HCE ogrevanje: HHE |
|
|
|
|
|
Način hlajenja |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
|
Način ogrevanja |
h/60 min |
|
1 |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
n.r. |
(1) Pri enokanalnih klimatskih napravah v kondenzator (uparjalnik) pri hlajenju (ogrevanju) ne doteka zunanji zrak, ampak notranji.
PRILOGA VIII
Postopekpreverjanja zaradi tržnega nadzora
Med opravljanjem tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi države članice za zahteve iz Priloge II uporabijo naslednji postopek preverjanja.
1. |
Organi države članice testirajo le eno samostojno enoto. |
2. |
Model klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih naprav, je v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če razmerje sezonske energetske učinkovitosti (SEER) oziroma koeficient sezonske učinkovitosti (SCOP) nista za več kot 8 % manjša od prijavljene vrednosti. Vrednosti SEER in SCOP sta določeni v skladu s Prilogo II. Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje rezultatov za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 10 % in če razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) oziroma koeficient učinkovitosti (COPrated) nista za več kot 10 % manjša od prijavljene vrednosti. Vrednosti EER in COP sta določeni v skladu s Prilogo II. Model klimatske naprave je v skladu z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če najvišja raven zvočne moči ne presega prijavljene vrednosti za več kot 2 dB(A). |
3. |
Če rezultat iz točke 2 ni dosežen, organ za tržni nadzor za testiranje naključno izbere tri dodatne enote istega modela. |
4. |
Model klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih naprav, je v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje treh enot za razmerje sezonske energetske učinkovitosti (SEER) oziroma koeficient sezonske učinkovitosti (SCOP) nista za več kot 8 % manjša od prijavljene vrednosti. Vrednosti SEER in SCOP sta določeni v skladu s Prilogo II. Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje rezultatov treh enot za pogoje stanja izključenosti in pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 10 % in če povprečje razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficient učinkovitosti (COPrated) nista za več kot 10 % manjša od prijavljene vrednosti. Vrednosti EER in COP sta določeni v skladu s Prilogo II. Model klimatske naprave je v skladu z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če povprečje rezultatov treh enot za raven zvočne moči ne presega prijavljene vrednosti za več kot 2 dB(A). |
5. |
Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, model ni v skladu s to uredbo. |
Zaradi skladnosti z zahtevami iz te uredbe in preverjanja te skladnosti države članice uporabijo postopke, navedene v Prilogi II, in usklajene standarde, referenčne številke katerih so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali druge zanesljive, točne in ponovljive metode za izračunavanje in merjenje, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode na zadevnem področju.