EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32024R0795

Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241

PE/11/2024/REV/1

UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/795

29.2.2024

UREDBA (EU) 2024/795 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. februarja 2024

o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 164 in 173, člena 175, tretji odstavek, členov 176, 177 in 178 ter člena 182(1) in člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva z zeleno in digitalno preobrazbo je v zadnjih letih vodilo Unije. Zeleni in digitalni prehod, ki temeljita na evropskem zelenem dogovoru, določenem v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, in na programu politike Digitalno desetletje do leta 2030, vzpostavljenem s Sklepom (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (4), spodbujata rast in modernizacijo gospodarstva Unije, odpirata nove poslovne priložnosti in pomagata Uniji pridobiti konkurenčno prednost na svetovnih trgih. Evropski zeleni dogovor določa časovni načrt za pravično in vključujoče, podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo Unije ter rešuje podnebne in okoljske izzive. Program politike Digitalno desetletje do leta 2030 določa jasno usmeritev za digitalno preobrazbo Unije in uresničitev digitalnih ciljev na ravni Unije do leta 2030, zlasti glede digitalnih znanj in spretnosti, digitalnih infrastruktur, digitalizacije podjetij in javnih storitev.

(2)

Industrija Unije je dokazala svojo inherentno odpornost, vendar je treba v prihodnosti zagotoviti tudi njeno konkurenčnost. Visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile, motnje v dobavnih verigah po pandemiji COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini, vse višje obrestne mere ter povišanje stroškov energije in vhodnih cen vplivajo na konkurenčnost industrije Unije in kažejo, kako pomembno je, da Unija zagotovi svojo odprto strateško avtonomijo in zmanjša svojo strateško odvisnost od tretjih držav v različnih sektorjih. Te pritiske na industrijo Unije spremlja še močna, vendar ne vedno lojalna konkurenca na razdrobljenem svetovnem trgu. Unija je že začela izvajati več pobud v podporo svoji industriji, kot so industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, določen v sporočilu Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom „Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo“, uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: akt o kritičnih surovinah), uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: akt o neto ničelni industriji), novi začasni okvir za krizne razmere, določen v sporočilu Komisije z dne 17. marca 2023 z naslovom „Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini“, Instrument Evropske unije za okrevanje, vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (5), in Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Čeprav te rešitve zagotavljajo hitro, ciljno usmerjeno in v nekaterih primerih začasno podporo, Unija potrebuje bolj strukturiran odgovor na naložbene potrebe svoje industrije, da bi zaščitila kohezijo, ustvarila kakovostna delovna mesta in ohranila enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, obenem pa olajšala dostop do financiranja. Unija bi si morala prizadevati za preprečevanje selitev, vračanje obratov za proizvodnjo kritičnih tehnologij iz tretjih držav in privabljanje novih obratov, da bi preprečila strateške odvisnosti.

(3)

Notranji trg je celotni Uniji, tudi njenim državljanom in podjetjem, prinesel znatne gospodarske, socialne in politične koristi. Čeprav so te koristi splošno prepoznane, je nujno treba še naprej iskati rešitve, da bi še bolj izkoristili njegov neizkoriščen potencial za družbo. Glede na spreminjajočo se geopolitično dinamiko, tehnološki napredek ter zeleni in digitalni prehod mora notranji trg ostati prilagodljiv, hkrati pa krepiti odpornost zdravstvenih sistemov v luči starajočega se prebivalstva ter prispevati k povečanju dolgoročne konkurenčnosti in produktivnosti Unije.

(4)

Za zmanjšanje strateških odvisnosti Unije ter izkoriščanje priložnosti in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter s tem zagotavljanje suverenosti in strateške avtonomije Unije ter spodbujanje konkurenčnosti in trajnostnosti industrije Unije bosta v Uniji bistvenega pomena uvajanje in razširitev digitalnih tehnologij in globokotehnoloških inovacij, čistih in z viri gospodarnih tehnologij in biotehnologij. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje, da se v Uniji podpre razvoj in proizvodnja kritičnih tehnologij, ki tvorijo njene glavne strateške pomanjkljivosti. Razvoj in proizvodnja kritičnih tehnologij se opirata na vrednostne verige medsebojno povezanih gospodarskih akterjev, ki delujejo med podjetji različnih velikosti, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), in sektorji ter čez meje. Zato bi morala Unija tudi zaščititi in okrepiti vrednostne verige tistih kritičnih tehnologij in z njimi povezanih storitev, ki so kritične in specifične za dejavnosti razvoja ali proizvodnje teh kritičnih tehnologij, ter s tem zmanjšati strateške odvisnosti Unije in ohraniti celovitost notranjega trga ter bi morala obravnavati obstoječe pomanjkanje delovne sile in spretnosti v teh sektorjih z vseživljenjskim učenjem, izobraževanjem, projekti usposabljanja ter vajeništvi in ustvarjanjem privlačnih in kakovostnih delovnih mest, dostopnih vsem.

(5)

Da bi se tehnologije štele za kritične, bi morale bodisi vsebovati inovativni element z velikim potencialom za notranji trg bodisi prispevati k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Unije. Pri ocenjevanju gospodarskega potenciala kritičnih tehnologij za notranji trg bi bilo treba upoštevati dejstvo, da imajo lahko ukrepi, ki se izvajajo v eni državi članici, učinke prelivanja v drugih državah članicah. Pri ocenjevanju, ali tehnologija prispeva k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Unije, bi bilo treba upoštevati analizo, ki se izvede na ravni Unije in s katero se prepoznajo tveganja, ki bi lahko vplivala na vso Unijo. Komisija bi morala izdati smernice o tem, kako bi se lahko tehnologije v treh sektorjih s področja uporabe te uredbe, štele za kritične, ter o pogojih, na podlagi katerih se te tehnologije lahko uvrstijo med kritične, da bi spodbudila skupno razlago projektov, podjetij in sektorjev, ki bodo podprti v okviru ustreznih programov glede na skupne strateške cilje ustreznih programov in te uredbe. V navedenih smernicah bi morala Komisija dodatno pojasniti tudi pojem vrednostne verige in povezanih storitev, ki so nepogrešljive in specifične za razvoj ali proizvodnjo končnih izdelkov. Navedene smernice ne bi smele posegati v druge smernice o posebnih programih.

(6)

Podpirati je treba kritične tehnologije v naslednjih sektorjih: digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije. Globokotehnološke inovacije bi bilo treba razumeti kot inovacije, ki imajo potencial za zagotavljanje preobrazbenih rešitev, ki temeljijo na vrhunski znanosti, tehnologiji in inženirstvu, vključno z inovacijami, ki združujejo napredek na fizičnem, biološkem in digitalnem področju. Digitalne tehnologije bi morale vključevati zlasti tehnologije, ki prispevajo k ciljem in smotrom programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, ter večdržavne projekte, kot so opredeljeni v Sklepu (EU) 2022/2481. Čiste in z viri gospodarne tehnologije bi morale vključevati zlasti neto ničelne tehnologije, kot so opredeljene v aktu o neto ničelni industriji. Biotehnologije bi bilo treba razumeti kot uporabo znanosti in tehnologije na živih organizmih ter njihovih delih, proizvodih in modelih, z namenom spreminjanja živih ali neživih materialov za proizvodnjo znanja, blaga in storitev, vključno s tehnologijami iz statistične opredelitve biotehnologije, ki jo je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ter zdravili s seznama kritičnih zdravil Unije iz sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2023 z naslovom „Odpravljanje pomanjkanja zdravil v EU“ in njihovimi sestavinami. Za projekte, ki se priznavajo kot strateški na podlagi akta o neto ničelni industriji, kadar ti projekti izpolnjujejo merila za odpornost in konkurenčnost, opredeljena v aktu o neto ničelni industriji, ter na podlagi akta o kritičnih surovinah, bi se moralo samodejno šteti, da prispevajo k ciljem te uredbe. Digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije, ki so predmet pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki ga je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba šteti za ključne, posamezni projekti v okviru takega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa pa bi morali biti upravičeni do financiranja v skladu s pravili ustreznega programa, v kolikor opredeljena vrzel v financiranju in upravičeni stroški še niso v celoti kriti.

(7)

Krepitev zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo tehnologij v Uniji ne bo mogoča brez znatne usposobljene delovne sile. Vendar pa se pričakuje, da se bo pomanjkanje delovne sile in spretnosti, ki se je povečalo v vseh sektorjih, vključno s tistimi, ki veljajo za ključne za zeleni in digitalni prehod, zaradi demografskih sprememb še naprej povečevalo in da bo ogrožalo razvoj tehnologij v ustreznih sektorjih, ki jih obravnava ta uredba. Zato je treba spodbuditi sodelovanje večjega števila ljudi na trgu dela v ustreznih sektorjih, zlasti z naložbami v učenje in vseživljenjsko učenje, izboljšanjem ustreznih veščin ter ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in vajeništev za mlade in prikrajšane osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Taka podpora bo dopolnjevala številne druge ukrepe, ki so namenjeni zadovoljevanju potreb po spretnostih, ki izhajajo iz zelenega in digitalnega prehoda, opisane v programu znanj in spretnosti za Evropo, določenega v sporočilu Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom „Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost“. Ti ukrepi imajo pomembno vlogo pri spodbujanju miselnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja ter povečanju konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, ter prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, pri čemer je treba uresničiti celotni potencial zelenega in digitalnega prehoda na socialno pravičen, vključujoč in pošten način.

(8)

Obseg naložbe, potrebne za zeleni in digitalni prehod, zahteva popolno mobilizacijo sredstev, ki so na voljo v okviru obstoječih programov Unije, vključno s tistimi, ki zagotavljajo proračunsko jamstvo za financiranje in naložbe ter izvajanje finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja. Tako financiranje bi se moralo uporabljati prožneje, da bi se zagotovila pravočasna in ciljno usmerjena podpora kritičnim tehnologijam v strateških sektorjih. Zato bi bilo treba vzpostaviti platformo za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP), da bi prispevali k oblikovanju odgovora na naložbene potrebe Unije, saj bi pomagala bolje usmerjati obstoječa sredstva Unije v kritične naložbe, tudi v projekte po vsej Uniji in čezmejne projekte, ki so namenjene podpori razvoju ali proizvodnji kritičnih tehnologij v strateških sektorjih, ob istočasnem ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, s čimer bi se ohranjala kohezija, in ki so namenjene doseganju geografsko uravnotežene razdelitve projektov, financiranih v okviru platforme STEP, v skladu z ustreznimi mandati programov.

(9)

Komisijo in države članice se spodbuja, da pri izvajanju programov in dejavnosti iz te uredbe spodbujajo in prednostno obravnavajo projekte v pospeševalnih dolinah neto ničelne industrije, kot so opredeljene v aktu o neto ničelni industriji, projekte na območjih, vključenih v območne načrte za pravični prehod iz Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter v manj razvitih regijah in regijah v prehodu in v bolj razvitih regijah v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

(10)

Platforma STEP bi morala mobilizirati sredstva v okviru obstoječih programov Unije, kot so InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (8), program Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in sklad za inovacije, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Evropski socialni sklad plus (ESS+), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (13),

Sklad za pravični prehod (SSP), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (15), Program EU za zdravje, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (16), in program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Sredstva mobilizirana s temi programi Unije bi bilo treba podpreti z dodatnimi sredstvi Evropskemu obrambnemu skladu v višini 1,5 milijarde EUR za projekte, ki prispevajo k ciljem platforme STEP.

(11)

Projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, bi bilo treba podeliti pečat suverenosti pod pogojem, da je projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisih za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa, Evropskega obrambnega sklada, sklada za inovacije, Programa EU za zdravje ali programa Digitalna Evropa, ne glede na to, ali je projekt prejel sredstva v okviru enega od navedenih instrumentov. Te minimalne zahteve glede kakovosti so določene, da se prepoznajo visokokakovostni projekti. Pečat suverenosti bi se moral dodeliti v skladu s posebnimi pogoji za upravičenost, opredeljenimi v razpisih za zbiranje predlogov v okviru zadevnih programov, ki lahko vključujejo geografske omejitve, če je to primerno in predvideno v ustreznih zakonodajnih aktih, ki urejajo te programe. Komisija bi morala pri pripravi obsega razpisov za zbiranje predlogov, ki bi se jim lahko podelil pečat suverenosti, kadar je primerno, vključiti zahtevo, da je treba v predlogih projektov navesti, kako naj bi prispevali h krepitvi in strukturiranju lokalnih mrež industrijskih akterjev in ustvarjanju delovnih mest. Ti razpisi bi morali biti stalno odprti, kadar je to mogoče in primerno. Pečat suverenosti bi bilo treba uporabljati kot znak kakovosti, ki bi projektom pomagal pritegniti javne in zasebne naložbe s potrditvijo njihovega prispevka k ciljem platforme STEP. Poleg tega bi moral pečat suverenosti spodbujati boljši dostop do sredstev Unije, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije. Države članice bi bilo tudi treba spodbujati, naj pri dodeljevanju finančne podpore prek lastnih programov upoštevajo pečat suverenosti.

(12)

V ta namen bi moralo biti mogoče uporabiti ocene, pripravljene za namene drugih programov Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (18), da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije in spodbudijo naložbe v prednostne tehnologije. Če so projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, v skladu z določbami Uredbe (EU) 2021/241, bi morale države članice razmisliti o njihovi vključitvi v svoje načrte za okrevanje in odpornost, ko te načrte revidirajo, ter bi morale imeti to možnost, da razmislijo o vključitvi projektov, ko se odločajo o naložbenih projektih, ki se bodo financirali iz njihovega deleža sklada za modernizacijo, vzpostavljenega na podlagi Direktive 2003/87/ES. Komisija bi morala upoštevati pečat suverenosti tudi v okviru postopka iz člena 19 Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: statut EIB) in pregleda politike iz Uredbe (EU) 2021/523. Poleg tega bi bilo treba od izvajalskih partnerjev zahtevati, da pregledajo projekte, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, kadar spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost v skladu z navedeno uredbo. Organi, pristojni za programe s področja uporabe te uredbe, bi morali razmisliti o podpori strateškim projektom, priznanim v skladu z aktom o neto ničelni industriji in aktom o kritičnih surovinah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in za katere bi se lahko uporabljala pravila o kumulativnem financiranju.

(13)

Platformo STEP bi bilo treba izvajati uspešno, učinkovito, pravično in pregledno. Zato bi morala biti Komisija zadolžena za podeljevanje in promocijo pečata suverenosti, za upravljanje novega javno dostopnega spletnega mesta (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost) ter za sodelovanje s pristojnimi organi in deležniki, ki so pomembni za doseganje ciljev platforme STEP. Komisija bi morala tudi spodbujati doslednost, skladnost, sinergijo in dopolnjevanje med programi Unije za podporo projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP.

(14)

Komisija bi morala vzpostaviti portal za suverenost, ki bi zagotavljal informacije o razpoložljivi podpori projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP. Da bi se obravnavale potrebe podjetij in nosilcev projektov, ki iščejo sredstva za projekte STEP v okviru programov Unije za financiranje, bi moral portal za suverenost dostopno in uporabniku prijazno prikazovati možnosti financiranja za naložbe v okviru platforme STEP, ki so na voljo v okviru proračuna Unije. To bi moralo vključevati informacije o programih Unije pod neposrednim upravljanjem, kot so Obzorje Evropa, Evropski obrambni sklad, sklad za inovacije, Program EU za zdravje, program Digitalna Evropa, ter o drugih finančnih virih Unije, kot so InvestEU, Mehanizem za okrevanje in odpornost, ESRR, Kohezijski sklad, ESS + in SSP. Poleg tega naj bi portal za suverenost pomagal povečati prepoznavnost naložb v okviru platforme STEP pri vlagateljih, saj bo na njem objavljen seznam projektov, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti. Na portalu za suverenost bi morali biti navedeni tudi pristojni nacionalni organi, odgovorni za delovanje kot kontaktne točke za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni. Komisija bi morala zagotoviti, da se portal za suverenost dopolnjuje s podobnimi platformami, in se izogniti pretirani regulaciji in upravnemu bremenu.

(15)

Komisija bi morala spremljati izvajanje ciljev platforme STEP ter tako slediti napredku pri doseganju ciljev politike Unije. To spremljanje bi moralo biti ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru platforme STEP, da bi se izognili pretirani regulaciji in upravnemu bremenu, zlasti za upravičence do sredstev. Zaradi odgovornosti do državljanov Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku pri izvajanju ciljev platforme STEP v okviru ustreznih programov, o skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, razčlenjenih po programih, ter o uspešnosti platforme STEP na podlagi kazalnikov smotrnosti, določenih v teh programih. Kadar so na voljo, bi bilo treba zagotoviti informacije o kvalitativnem in kvantitativnem prispevku platforme STEP k čezmejnim projektom in projektom po državah članicah.

(16)

Čeprav platforma STEP temelji na reprogramiranju in krepitvi obstoječih programov za podporo strateškim naložbam in zmanjšanju strateških odvisnosti Unije, je tudi pomemben element za preizkušanje izvedljivosti in pripravo morebitnih novih ukrepov za podporo suverenosti in konkurenčnosti strateških sektorjev ter krepitev industrijske politike Unije. Platforma STEP bi morala biti zlasti podlaga za razmislek o morebitnih podobnih ukrepih, kot je Evropski sklad za suverenost.

(17)

Komisija bi morala opraviti vmesno oceno te uredbe, v kateri bi morala oceniti ustreznost ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, za zmanjšanje strateških odvisnosti Unije in krepitev njene avtonomije. Prav tako bi morala oceniti izvedljivost razširitve portala za suverenost, da bi združila vsa obstoječa javno dostopna spletna mesta in zagotovila informacije o programih Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja na enem portalu, ter izvedljivost vzpostavitve simulatorja, ki bi nosilcem projektov zagotavljal smernice o programih ali skladih Unije, do katerih bi bil lahko upravičen njihov konkreten projekt.

(18)

Sklad za inovacije podpira naložbe v inovativne nizkoogljične tehnologije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Zato bo sklad za inovacije ključnega pomena pri podpiranju razvoja ali proizvodnje kritičnih čistih in z viri gospodarnih tehnologij v Uniji. Komisija bi morala pri oblikovanju in izvajanju razpisov za zbiranje predlogov ali konkurenčnih dražb v okviru sklada za inovacije upoštevati projekte, ki so v skladu z aktom o neto ničelni industriji priznani kot strateški in za katere se šteje, da prispevajo k ciljem platforme STEP.

(19)

Da bi se razširile možnosti podpore za naložbe, ki so namenjene krepitvi industrijskega razvoja in vrednostnih verig v strateških sektorjih, bi bilo treba obseg podpore iz ESRR razširiti z določitvijo novih specifičnih ciljev v okviru ESRR, in sicer brez poseganja v pravila o upravičenosti odhodkov in porabi sredstev za podnebje, določena v Uredbi (EU) 2021/1058 in Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (19). V strateških sektorjih bi moralo biti mogoče ob nadaljnjem osredotočanju na MSP podpreti tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kar bi lahko znatno prispevalo k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, pa tudi razvitejših regij držav članic, v katerih BDP na prebivalca ne dosega povprečja EU-27. Organe upravljanja se spodbuja, naj spodbujajo sodelovanje med velikimi podjetji in lokalnimi MSP, dobavnimi verigami ter inovacijskimi in tehnološkimi ekosistemi. To bi omogočilo, da Unija okrepi svojo splošno zmogljivost za okrepitev svojega položaja v navedenih sektorjih z zagotavljanjem dostopa do takih naložb vsem državam članicam, s čimer bi se preprečilo tveganje za povečanje razlik. Sredstva, načrtovana za te nove specifične cilje, bi morala biti omejena na največ 20 % prvotno dodeljenih nacionalnih sredstev ESRR v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060.

(20)

Da bi ohranili visoko raven ambicioznosti pri doseganju podnebnih ciljev kohezijske politike, hkrati pa omogočili prožnost med Kohezijskim skladom in ESRR, bi se moralo omogočiti, da se lahko po eni strani pri izračunu podnebnega prispevka ESRR upošteva znesek podnebnega prispevka Kohezijskega sklada, ki presega 37 % njegovih skupnih dodeljenih sredstev, in moralo bi se omogočiti, da se lahko po drugi strani znesek podnebnega prispevka ESRR, ki presega 30 % njegovih skupnih dodeljenih sredstev, upošteva pri izračunu podnebnega prispevka Kohezijskega sklada.

(21)

Področje uporabe podpore Sklada za pravični prehod bi bilo treba ob nadaljnjem osredotočanju na MSP razširiti tudi na naložbe velikih podjetij v tehnologije, ki jih zajema ta uredba, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, če so take naložbe združljive s pričakovanim prispevkom k prehodu na podnebno nevtralnost, kot je določeno v območnih načrtih za pravični prehod v skladu z Uredbo (EU) 2021/1056, in na obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so potrebne za uresničitev teh naložb. Podpora, zagotovljena tem naložbam, ne bi smela zahtevati revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija izključno povezana z analizo vrzeli, ki upravičuje naložbo z vidika ustvarjanja delovnih mest. V okviru podpore podjetjem, ki niso MSP, bi bilo treba razmisliti tudi o naložbah, ki bodo prispevale k ustvarjanju vajeništev in delovnih mest ali izvajanju izobraževanj ali usposabljanj za nova znanja in spretnosti.

(22)

ESS + , ki je glavni sklad Unije za naložbe v ljudi, ključno prispeva k spodbujanju razvoja spretnosti. Da bi se olajšala uporaba ESS + za cilje platforme STEP, bi bilo treba omogočiti uporabo ESS + za kritje naložb, katerih cilj je doseganje usposobljene in odporne delovne sile, ki bo pripravljena na prihodnji svet dela.

(23)

Da bi se naložbe pospešile in zagotovila takojšnja likvidnost za naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP v okviru ESRR, ESS + in Sklada za pravični prehod, bi bilo treba zagotoviti dodatni znesek izrednega predhodnega financiranja v obliki enkratnega plačila glede na prednostne naloge, namenjene naložbam, ki podpirajo cilje platforme STEP. Dodatno predhodno financiranje bi moralo veljati za celotno dodelitev iz Sklada za pravični prehod, saj je treba pospešiti njegovo izvajanje, Sklad za pravični prehod pa je močno povezan s podporo državam članicam pri doseganju ciljev platforme STEP. Pravila, ki se uporabljajo za te zneske izrednega predhodnega financiranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predhodno financiranje iz Uredbe (EU) 2021/1060. Poleg tega bi bilo treba za nadaljnje spodbujanje teh naložb in zagotavljanje njihovega hitrejšega izvajanja omogočiti zvišanje najvišje stopnje sofinanciranja Unije v višini 100 % za prednostne naloge platforme STEP. Organe upravljanja bi se moralo spodbujati, da pri izvajanju ciljev platforme STEP uporabljajo nekatera socialna merila in spodbujajo pozitivne socialne rezultate, kot so ustvarjanje pripravništev in kakovostnih delovnih mest za mlade prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pri čemer uporabijo socialna merila, določena v direktivah 2014/23/EU (20), 2014/24/EU (21) in 2014/25/EU (22) Evropskega parlamenta in Sveta, kadar projekt izvaja organ, za katerega veljajo navedene direktive, in izplačujejo ustrezne plače, dogovorjene s kolektivnimi pogajanji.

(24)

Uredbo (EU) 2021/1060 bi bilo treba spremeniti, da se projektom, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, omogoči boljši dostop do sredstev Unije, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije. V ta namen bi morali imeti organi upravljanja možnost, da za operacije, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, neposredno dodelijo podporo iz ESRR ali ESS + .

(25)

Da bi zmanjšali upravno breme in omogočili pravočasno uvedbo platforme STEP, bi moralo biti mogoče, z odstopanjem od veljavnih pravil, izključiti iz vmesnega pregleda ESRR, ESS + , Kohezijskega sklada in SSP iz Uredbe (EU) 2021/1060 prednostne naloge, ki so bile vključene za obravnavanje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP. S takimi spremembami programa bi moralo biti mogoče, da se dokončno dodeli tudi celoten znesek za prožnost ali njegov del za leti 2026 in 2027. Komisija bi morala odobriti spremembe programov, ki se nanašajo izključno na uvedbo prednostnih nalog, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, in so predložene do 31. avgusta 2024, v dveh mesecih od njihove predložitve s strani države članice. Poleg tega bi moralo biti mogoče uvesti ustrezne spremembe k sporazumom o partnerstvu iz Uredbe (EU) 2021/1060, ki bi jih Komisija nato odobrila po hitrem postopku.

(26)

Regulativni okvir za izvajanje programov za obdobje 2014–2020 je bil v preteklih letih prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede izvajanja ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in ruske vojne agresije proti Ukrajini. Za te ukrepe, ki so bili uvedeni ob koncu programskega obdobja, je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli, zlasti takrat, ko države članice sredstva usmerijo v revizijo operativnih programov, povezanih s cilji platforme STEP, za obdobje 2021–2027. Da bi se zmanjšalo upravno breme za organe, pristojne za program, in preprečila morebitna izguba sredstev ob zaključku iz izključno upravnih razlogov, bi bilo treba v uredbah (EU) št. 1303/2013 (23) in (EU) št. 223/2014 (24) Evropskega parlamenta in Sveta podaljšati roke za upravni zaključek programov v obdobju 2014–2020. Natančneje, rok za predložitev zahtevka za končno plačilo bi bilo treba podaljšati za 12 mesecev. Poleg tega bi bilo treba za 12 mesecev podaljšati tudi rok za predložitev dokumentov o zaključku. V okviru teh sprememb je primerno pojasniti, da bi bilo treba omogočiti, da se razdeljevanje hrane in materiala, kupljenega do konca obdobja upravičenosti (konec leta 2023), lahko nadaljuje tudi po tem datumu.

Da se zagotovita dobro izvrševanje proračuna Unije in spoštovanje zgornjih mej plačil, bi bilo treba plačila, ki jih je treba izvesti v letu 2025, omejiti na program na 1 % finančnih sredstev iz virov v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (25). Zapadli zneski, ki presegajo zgornjo mejo 1 % odobrenih proračunskih sredstev za posamezen program na sklad za leto 2025, ne bi smeli biti izplačani v letu 2025 ali v naslednjih letih, temveč bodo uporabljeni le za potrditev predhodnega financiranja. Neporabljeni zneski bi se morali sprostiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 ob zaključku. Da bodo lahko najbolj oddaljene regije v celoti izkoristile podporo iz skladov, ki jih zajema ta uredba, bi bilo treba pojasniti, da bi bilo treba za namene prožnosti iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 dodatna posebej dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije šteti za del dodeljenih sredstev ESRR za kategorijo regij, iz katere je tudi zadevna najbolj oddaljena regija. Kljub različnim pravilom o upravičenosti, ki se uporabljajo za dodatno posebno dodelitev, bi moralo biti mogoče to prožnost uporabiti tudi med dodatnimi posebnimi dodelitvami in drugimi dodelitvami ESRR za isto kategorijo regij v okviru programa.

(27)

Prožnosti, predvidene za programsko obdobje 2014–2020, so državam članicam pomagale pri prizadevanjih za odzivanje na krize in okrevanje ter so jim pomagale pri soočanju z dodatnim pritiskom na javne proračune, ki ga povzroča ruska vojaška agresija proti Ukrajini. Da bi se državam članicam omogočilo spoprijetje s stalnim proračunskim pritiskom, bi bilo treba v skladu z možnostjo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 retroaktivno omogočiti razširitev možnosti uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja Unije za kohezijske programe na zadnje obračunsko leto od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, kadar država članica obvesti Komisijo pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.

(28)

InvestEU je vodilni program Unije za spodbujanje naložb, zlasti v zeleni in digitalni prehod, z zagotavljanjem financiranja, ki temelji na povpraševanju, tudi z mehanizmi mešanega financiranja, in tehnične pomoči. Ta pristop prispeva k privabljanju dodatnega javnega in zasebnega kapitala v okviru obstoječih sklopov politike. Da bi zagotovila črpanje vseh razpoložljivih sredstev in pod pogojem, da izvajalski partnerji nimajo zadostnih zmogljivosti za črpanje 25 % jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523, ki jim je namenjeno, bi morala imeti Komisija možnost, da skupini EIB odobri več kot 75 % jamstva EU. V zvezi s tem bi morala Komisija spodbujati izvajalske partnerje, ki niso skupina EIB, in jim pomagati, da v celoti črpajo sredstva, ki so jim na voljo. Države članice se spodbuja, naj prispevajo k oddelku InvestEU za države članice za podporo finančnim produktom v skladu s cilji platforme STEP in v okviru obstoječih sklopov politike, brez poseganja v veljavna pravila o državni pomoči. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost kot ukrep vključijo denarni prispevek za namen oddelka InvestEU za države članice za podporo ciljem platforme STEP v okviru obstoječih sklopov politike. Temu dodatnemu prispevku za podporo ciljem platforme STEP bi bilo treba omogočiti, da bi lahko znašal do 6 % celotne finančne dodelitve iz njihovega načrta za okrevanje in odpornost oddelku InvestEU za države članice. Uvesti bi bilo treba tudi dodatno prožnost in pojasnila za boljše uresničevanje ciljev platforme STEP. Za projekte, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, bi bilo treba storiti vse, kar je mogoče, da bi na koncu naložbenega obdobja zajeli veliko število sektorjev in regij ter pri tem preprečili prekomerno sektorsko ali geografsko koncentracijo.

(29)

Obzorje Evropa je ključni program Unije za financiranje raziskav in inovacij, Evropski svet za inovacije pa zagotavlja podporo zlasti naprednim in prodornim inovacijam s potencialom za širjenje, ki so za zasebne vlagatelje morda preveč tvegane. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost, da bo lahko pospeševalec Evropskega sveta za inovacije zagotovil podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja in izvajajo inovacije, zlasti tista s področja tehnologij, podprtih v okviru platforme STEP, ne glede na to, ali so predhodno prejela druge vrste podpore iz pospeševalca Evropskega sveta za inovacije. Izvajanje finančnega instrumenta, ki je del pospeševalca Evropskega sveta za inovacije in zagotavlja naložbe preko kapitala ali v kakšni drugi obliki sredstev, ki se povrnejo (v nadaljnjem besedilu: sklad Evropskega sveta za inovacije), je trenutno omejeno na najvišji znesek naložb v višini 15 milijonov EUR, razen v izjemnih primerih, in ne omogoča nadaljnjih krogov financiranja ali višjih zneskov naložb. Z omogočanjem podpore izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, bi se odpravila obstoječa tržna vrzel, zlasti za naložbene potrebe v razponu od 15 do 50 milijonov EUR. Poleg tega so izkušnje pokazale, da se zneski, namenjeni pilotnemu projektu Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26), ne porabijo v celoti. Uredbo (EU) 2021/695 bi bilo tudi treba spremeniti, da bi se upoštevala povečana sredstva za Evropski obrambni sklad.

(30)

Evropski svet za inovacije ima ključno vlogo pri nudenju začetnega financiranja hitro rastočim zagonskim podjetjem in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. S svojim specializiranim znanjem je ta Evropski svet za inovacije v idealnem položaju, da poveča možnosti financiranja za podjetja, ki iščejo kapital za širitev onkraj začetne faze inovacij. Ker ima sklad Evropskega sveta za inovacije ključno vlogo pri uspehu platforme STEP, bi bilo treba pojasniti zakonodajne določbe o njegovem delovanju.

(31)

Evropski obrambni sklad je vodilni program za povečanje konkurenčnosti, inovativnosti, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije. Razvoj obrambnih zmogljivosti je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost industrije Unije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Zato bi morala biti dodatna sredstva na voljo za podporo projektom, ki prispevajo k razvoju obrambnih aplikacij s področja uporabe te uredbe.

(32)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve suverenosti in varnosti Unije, pospešitve njenega zelenega in digitalnega prehoda, povečanja njene konkurenčnosti ter zmanjšanja njenih strateških odvisnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Platforma STEP

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba vzpostavlja platformo za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) za podporo kritičnim in nastajajočim strateških tehnologijam in njihovim vrednostnim verigam v ustreznih sektorjih.

2.   Ta uredba določa cilje platforme STEP, znesek finančne podpore, ki je na voljo v okviru platforme STEP, ter pravila za izvajanje pečata suverenosti in portala za suverenost ter za poročanje o ciljih platforme STEP.

Člen 2

Cilji platforme STEP

1.   Da bi se zagotovili suverenost in varnost Unije, zmanjšale strateške odvisnosti Unije v strateških sektorjih, okrepila konkurenčnost Unije s povečanjem njene odpornosti in produktivnosti ter mobilizacijo financiranja, spodbujali enaki konkurenčni pogoji za naložbe na notranjem trgu, spodbujala čezmejna udeležba, vključno z MSP, krepila ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter solidarnost med državami članicami in regijami ter spodbujal vključujoč dostop do privlačnih in kakovostnih delovnih mest z vlaganjem v spretnosti prihodnosti ter tako, da se gospodarsko, industrijsko in tehnološko bazo pripravi na zeleni in digitalni prehod, so glavni cilji platforme STEP naslednji:

(a)

podpiranje razvoja ali proizvodnje kritičnih tehnologij po vsej Uniji ali zaščita in okrepitev njihovih dobavnih verig iz odstavka 3 v naslednjih sektorjih:

(i)

digitalne tehnologije, vključno s tistimi, ki prispevajo k ciljem in namenom programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, večdržavni projekti, kot so opredeljeni v členu 2, točka 2, Sklepa (EU) 2022/2481, ter globokotehnološke inovacije;

(ii)

čiste in z viri gospodarne tehnologije, vključno z neto ničelnimi tehnologijami, kot so opredeljene v aktu o neto ničelni industriji;

(iii)

biotehnologije, vključno z zdravili s seznama kritičnih zdravil Unije in njihovimi sestavinami;

(b)

obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so ključnega pomena za vse vrste kakovostnih delovnih mest, v podporo cilju iz točke (a), zlasti s projekti vseživljenjskega učenja, izobraževanja in usposabljanja, vključno z evropskimi akademijami za neto ničelno industrijo, vzpostavljenimi na podlagi ustrezne določbe akta o neto ničelni industriji, in v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji ter že vzpostavljenimi pobudami za izobraževanje in usposabljanje.

2.   Tehnologije iz odstavka 1, točka (a), se štejejo za kritične, kadar izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a)

na notranji trg prinašajo inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom;

(b)

prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Unije.

3.   Vrednostna veriga za razvoj ali proizvodnjo tehnologij iz odstavka 1, točka (a), tega člena se nanaša na končne izdelke ter na posebne sestavne dele in posebne stroje, ki se primarno uporabljajo za izdelavo končnih izdelkov, in kritične surovine iz priloge k aktu o kritičnih surovinah ter s tem povezane storitve, ki so nepogrešljive in specifične za razvoj ali za proizvodnjo teh končnih izdelkov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se vrednostna veriga za razvoj ali proizvodnjo tehnologij, ki spadajo na področje uporabe akta o ničeni industriji, in so tehnologije iz odstavka 1, točka (a)(ii), te uredbe, nanaša na končne izdelke ter na posebne sestavne dele in posebne stroje, ki se primarno uporabljajo za izdelavo končnih izdelkov, kot so opredeljeni v aktu o neto ničelni industriji, ter s tem povezane storitve, ki so nepogrešljive in značilne za razvoj ali proizvodnjo teh končnih izdelkov.

4.   Za strateške projekte, priznane v skladu z ustrezno določbo akta o neto ničelni industriji, ki izpolnjujejo merila o odpornosti ali merila o konkurenčnosti akta o neto ničelni industriji, se šteje, da prispevajo k cilju platforme STEP iz odstavka 1, točka (a)(ii).

5.   Za strateške projekte, priznane v skladu z ustrezno določbo akta o kritičnih surovinah, se šteje, da prispevajo k cilju platforme STEP iz odstavka 1, točka (a).

6.   Kadar se pomemben projekt skupnega evropskega interesa, ki ga Komisija odobri na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU, nanaša na katero koli tehnologijo iz odstavka 1, točka (a), tega člena, se zadevne tehnologije štejejo za kritične.

7.   Komisija do 2. maja 2024 izda smernice o tem, kako se tehnologije v sektorjih iz odstavka 1, točka (a), tega člena lahko štejejo za kritične, in o tem, kako izpolniti pogoje iz odstavka 2 tega člena. Komisija v teh smernicah pojasni pojem vrednostne verige in z njo povezanih storitev, ki so nepogrešljive in značilne za razvoj ali proizvodnjo končnih proizvodov iz odstavka 3 tega člena. Te smernice se, kadar je ustrezno, pregledajo glede na vmesno poročilo o oceni iz člena 8.

Člen 3

Finančna podpora

1.   Finančna podpora za izvajanje platforme STEP se zagotovi iz obstoječih programov Unije.

2.   Da se poveča zmožnost za dosego ciljev platforme STEP, se izvajanje platforme STEP podpre z zneskom v višini 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/697. Navedeni znesek se izvede v skladu z navedeno Uredbo in se uporabi za doseganje ciljev platforme STEP.

Člen 4

Pečat suverenosti ter kombinirano in kumulativno financiranje

1.   Komisija podeli pečat suverenosti vsakem projektu, ki prispeva h kateremu koli cilju platforme STEP, če je bil ta projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi Uredbe (EU) 2021/522, (EU) 2021/694, (EU) 2021/695 ali (EU) 2021/697 ali na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 (27).

2.   Razpis za zbiranje predlogov iz odstavka 1 lahko vsebuje geografske omejitve in, kadar je primerno, v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije vključuje obveznosti spoštovanja delovnih in zaposlitvenih pogojev v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, konvencijami Mednarodne organizacije dela in kolektivnimi pogodbami.

3.   Pečat suverenosti se uporablja kot znak kakovosti, zlasti za:

(a)

prejemanje podpore za projekt v okviru drugega programa Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedeni program, ali

(b)

financiranje projekta prek kumulativnega ali kombiniranega financiranja z drugim instrumentom Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za te instrumente.

4.   Države članice pri reviziji svojih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, brez poseganja v določbe navedene uredbe, kot prednostne projekte obravnavajo tiste projekte, katerim je bi podeljen pečat suverenosti na podlagi odstavka 1 tega člena.

5.   Države članice lahko pri odločanju o naložbenih projektih, ki jih bodo financirale iz svojih deležev sklada za modernizacijo v skladu s členom 10d Direktive 2003/87/ES, kot prednostne projekte za kritične čiste in z viri gospodarne tehnologije štejejo tiste projekte, katerim je bil podeljen pečat suverenosti v skladu z odstavkom 1 tega člena. Poleg tega se lahko države članice odločijo, da dodelijo nacionalno podporo projektom, katerim je bil podeljen pečat suverenosti in ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), te uredbe.

6.   V skladu z Uredbo (EU) 2021/523 se pečat suverenosti upošteva v okviru postopka iz člena 19 Statuta EIB in pregleda politike, določenega v členu 23(3) navedene uredbe. Poleg tega izvajalski partnerji pravočasno preverijo projekte, katerim je bil podeljen pečat suverenosti, kadar spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnosti, kot je določeno v členu 26(5) Uredbe (EU) 2021/523.

7.   Strateški projekti, priznani v skladu z ustreznimi določbami akta o neto ničelni industriji in aktom o kritičnih surovinah, ki spadajo na področje uporabe člena 2 te uredbe in ki prejmejo prispevek v okviru programov iz člena 3 te uredbe, lahko prejmejo tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k strateškemu projektu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov strateškega projekta. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.

8.   Podelitev pečata suverenosti in zagotovitev kumulativnega financiranja ne posegata v veljavna pravila o državni pomoči in mednarodne obveznosti Unije.

9.   Pečat suverenosti velja za obdobje izvajanja projekta, kateremu je bil podeljen, in preneha veljati, če se ta projekt v petih letih od podelitve pečata ni začel ali če je bil preseljen iz Unije.

Člen 5

Izvajanje platforme STEP

Za izvajanje platforme STEP Komisija zlasti:

(a)

promovira pečat suverenosti iz člena 4(1), zlasti, da bi povečali prepoznavnost projektov, katerim je bil dodeljen pečat suverenosti, in projektov, ki so prejeli sredstva v okviru ESRR, Kohezijskega sklada, ESS + ali SSP;

(b)

vzpostavi in upravlja portal za suverenost iz člena 6, zlasti s približevanjem vseh možnosti financiranja Unije morebitnim upravičencem in izboljšanjem preglednosti za državljane Unije;

(c)

se poveže s pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 6(4), in drugimi ustreznimi deležniki, da bi usklajevali in izmenjali informacije o finančnih potrebah, obstoječih ozkih grlih in dobrih praksah pri dostopu do financiranja v okviru področja uporabe te uredbe;

(d)

spodbuja stike med sektorji tehnologij iz člena 2, pri čemer se zlasti poslužuje obstoječih industrijskih zavezništev, mrež in struktur, vključno s platformo za neto ničelne tehnologije v Evropi, vzpostavljeno z aktom o neto ničelni industriji, in odborom za kritične surovine, vzpostavljenim z aktom o kritičnih surovinah;

(e)

spodbuja doslednost, skladnost, sinergijo in dopolnjevanje med programi Unije za podporo projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP.

Člen 6

Portal za suverenost

1.   Komisija vzpostavi namensko javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost), ki zagotavlja informacije o možnostih financiranja projektov, povezanih s cilji platforme STEP, in omogoča prepoznavnost teh projektov, zlasti s prikazom informacij o:

(a)

programih Unije na področju uporabe te uredbe ter o tekočih in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme STEP, v okviru teh programov;

(b)

podrobnostih o projektih, katerim jim je bil podeljen pečat suverenosti v skladu s členom 4;

(c)

podrobnostih o projektih, ki so bili priznani kot strateški projekti na podlagi akta o neto ničelni industriji in akta o kritičnih surovinah, če spadajo na področje uporabe člena 2 te uredbe;

(d)

podrobnostih o projektih, ki podpirajo cilje platforme STEP in so bili izbrani za podporo v okviru ESRR, Kohezijskega sklada, ESS + ali SSP, v kolikor so bili sporočeni Komisiji v skladu z odstavkom 5 tega člena;

(e)

kontaktnih podatkih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 4.

2.   Na portalu za suverenost so prikazane tudi informacije o izvajanju platforme STEP in informacije v zvezi z odhodki iz proračuna Unije, kot je navedeno v členu 7, ter informacije o kazalnikih smotrnosti, opredeljenih na podlagi zadevnih programov.

3.   Portal za suverenost se začne uporabljati 1. marca 2024, Komisija pa ga redno posodablja.

4.   Vsaka država članica do 2. junija 2024 imenuje en pristojni nacionalni organ, ki deluje kot njena glavna kontaktna točka za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

5.   Kadar obstajajo, pristojni nacionalni organi iz odstavka 4 tega člena Komisiji sporočijo podrobnosti o projektih, ki podpirajo cilje platforme STEP in so bili izbrani za podporo v okviru ESRR, Kohezijskega sklada, ESS + ali SSP, da se jih prikaže na portalu za suverenost.

Člen 7

Spremljanje in letno poročanje

1.   Komisija spremlja izvajanje platforme STEP in meri doseganje ciljev platforme STEP na podlagi okvirov za spremljanje programov Unije iz člena 3. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v na podlagi platforme STEP.

2.   Komisija zagotovi, da so podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti v okviru platforme STEP zbrani uspešno, učinkovito in pravočasno. Zato prejemniki sredstev Unije na podlagi obstoječih zahtev glede poročanja po potrebi in sorazmerno prispevajo podatke za spremljanje.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju platforme STEP in to poročilo javno objavi.

4.   Letno poročilo vključuje konsolidirane informacije o napredku pri izvajanju ciljev platforme STEP v okviru vsakega od programov iz člena 3, pa tudi, kadar so na voljo, kvalitativne in kvantitativne informacije o podpori platforme STEP projektom po državah članicah in pri čezmejnih projektih.

5.   Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije o:

(a)

skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, razčlenjenih po programih;

(b)

uspešnosti platforme STEP na podlagi kazalnikov smotrnosti, opredeljenih v zadevnih programih;

(c)

pregledu prispevka platforme STEP k strateškim ciljem Unije za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti;

(d)

analizi geografske in tehnološke porazdelitve projektov, ki so prejeli pečat suverenosti.

Člen 8

Ocena platforme STEP

1.   Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o oceni izvajanja platforme STEP, da bi prispevala k postopku odločanja v prihodnje.

2.   V vmesnem poročilu se zlasti oceni, v kolikšni meri so bili doseženi cilji platforme STEP, učinkovitost porabe sredstev in njena evropska dodana vrednost.

Vmesno poročilo o oceni prav tako:

(a)

zagotovi pregled regij Unije, za katere so bili kohezijski programi spremenjeni v skladu z načelom partnerstva;

(b)

preuči ustreznosti ciljev in ukrepov platforme STEP, vključno s kritičnimi tehnologijami, ki jih podpira platforma STEP;

(c)

oceni izvedljivost zagotavljanja informacij o programih Unije na enotnem portalu Unije, da bi približali vse možnosti financiranja Unije morebitnim upravičencem in izboljšali njihovo preglednost za državljane Unije, ter

(d)

oceni izvedljivost vzpostavitve simulatorja, ki bi nosilcem projektov, zlasti MSP, zagotavljal smernice o možnostih financiranja EU, do katerega bi lahko bil upravičen njihov projekt.

3.   Kadar je primerno, se vmesnemu poročilu o oceni priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi zmanjšali strateške odvisnosti Unije in okrepili industrijsko politiko Unije, obenem pa zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, preprečili izkrivljanje trga in ustvarili enake konkurenčne pogoje v Uniji, ali zakonodajne predloge za druge pobude s podobnimi cilji.

4.   Komisija ob zaključku izvajanja programov Unije, iz katerih platforma STEP prejema finančno podporo, vendar najpozneje do 31. decembra 2031, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži končno poročilo o oceni izvajanja platforme STEP, ki gradi na vseh elementih, vključenih v vmesno poročilo o oceni, in povzema elemente iz letnih poročil iz člena 7.

Poglavje 2

Spremembe

Člen 9

Sprememba Direktive 2003/87/ES

V členu 10a(8) Direktive 2003/87/ES se za petim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Komisija pri oblikovanju in izvajanju razpisov za zbiranje predlogov ali konkurenčnih dražb v okviru sklada za inovacije upošteva projekte, ki so v skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij, priznani kot strateški in za katere se šteje, da prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) v skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Države članice razmislijo o zagotavljanju podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, vzpostavljenima z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), in Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z uredbo (EU) 2021/1056, za projekte na njihovem ozemlju v okviru finančnih mehanizmov, ki so bili razviti v okviru sklada za inovacije, kot je shema „dražbe kot storitev“.

Člen 10

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1058

Uredba (EU) 2021/1058 se spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1, točka (a), se doda naslednja točka:

„(vi)

s podpiranjem naložb, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

(*3)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).;“ "

(b)

v odstavku 1, točka (b), se doda naslednja točka:

„(ix)

s podpiranjem naložb, ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe (EU) 2024/795.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Sredstva v okviru specifičnega cilja iz odstavka 1, točki (a)(vi) in (b)(ix), se načrtujejo v okviru namenskih prednostnih nalog, ki so skladne z ustreznim ciljem politike, in so omejena na največ 20 % začetne nacionalne dodelitve iz ESRR.

Komisija izplača 30 % dodelitve za prednostne naloge iz prvega pododstavka tega odstavka, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060 ali člena 51(2), (3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta (*4). To izredno predfinanciranje se izplača v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa, če se ta sprememba programa Komisiji predloži do 31. marca 2025.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 in členom 51(5) Uredbe (EU) 2021/1059 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se ESRR in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, znašajo 100 %.

(*4)  Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L 231, 30.6.2021, str. 94).“;"

(2)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(e)

kadar prispevajo k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), točka (a)(vi), ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz člena 3(1), točka (b)(ix), v manj razvitih regijah in regijah v prehodu ter bolj razvitih regijah v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27, on nadaljnjem osredotočanju na MSP.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Točka (e) se uporablja za programe Interreg, kadar je geografska pokritost programa v Uniji sestavljena izključno iz kategorij regij iz navedene točke.“;

(c)

vstavi se naslednji pododstavek:

„3a.   Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), točka (a)(vi), in k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(ix) navedenega pododstavka, podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja, preusposabljanja in izobraževanja.“

;

(3)

v Prilogi I, se tabela 1, spremeni:

(a)

v okviru cilja politike 1 se doda naslednja vrstica:

 

„(vi)

Podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795

Vsi RCO, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) RCO 125 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije RCO 126 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v čiste in z viri gospodarne tehnologije RCO 127 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v biotehnologije [O teh kazalnikih je treba poročati kot o podnizih RCO01–RCO04]

Vsi RCR, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv)“;

(b)

v okviru cilja politike 2 se doda naslednja vrstica:

 

„(ix)

Podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe (EU) 2024/795

Vsi RCO, navedeni za specifične cilje (i), (iii), (iv) in (vi) v okviru cilja politike 1 RCO 125 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije RCO 126 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v čiste in z viri gospodarne tehnologije RCO 127 Podjetja: podprta podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v biotehnologije [O teh kazalnikih je treba poročati kot o podnizih RCO01–RCO04]

Vsi RCR, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) v okviru cilja politike 1“;

(4)

v Prilogi II se tabela spremeni:

(a)

v okviru cilja politike 1 se doda naslednja vrstica:

 

„(vi)

Podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795

Vsi CCO, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) v okviru cilja politike 1

Vsi CCR, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) v okviru cilja politike 1“;

(b)

v okviru cilja politike 2 se doda naslednja vrstica:

 

„(ix)

Podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe (EU) 2024/795

Vsi CCO, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) v okviru cilja politike 1

Vsi CCR, navedeni za specifične cilje (i), (iii) in (iv) v okviru cilja politike 1“;

Člen 11

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1056

Uredba (EU) 2021/1056 se spremeni:

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Specifični cilj

V skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060 SPP prispeva k specifičnemu cilju omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma. SPP lahko tudi podpira naložbe, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*5)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“;"

(2)

v členu 8(2) se doda naslednji pododstavek:

„SPP lahko podpira tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, pri čemer pa ta ostajajo v središču pozornosti, in prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795. Navedena podpora se lahko zagotovi ne glede na to, ali je bila analiza vrzeli izvedena v skladu s točko (h) člena 11(2) te uredbe, in ne glede na njen rezultat. Take naložbe so upravičene le, kadar skladno s točko 27 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060 ne privedejo do premestitve. Zagotavljanje take podpore ne zahteva revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija povezana izključno z analizo vrzeli. V izbirnem postopku se upoštevajo vajeništva in delovna mesta, izobraževanje oz. usposabljanje za pridobitev novih znanj in spretnosti.“;

(3)

v členu 10 se doda naslednji odstavek:

„4.   Komisija izplača 30 % dodeljenih sredstev SPP, vključno z zneski, prenesenimi v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/1060, programu, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) navedene uredbe. To izredno predfinanciranje se izplača od 1. marca 2024.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se SPP in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, znašajo 100 %.“

Člen 12

Sprememba Uredbe (EU) 2021/1057

Naslednji člen se vstavi v Uredbo (EU) 2021/1057:

„Člen 12a

Podpora ciljem platforme STEP

1.   Države članice lahko ESS + uporabijo za zagotavljanje podpore ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2(1), točka (b), Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*6) v okviru ustreznih specifičnih ciljev iz člena 4(1) te uredbe, vključno s podpiranjem razvoja znanj in spretnosti na področju neto ničelnih tehnologij, med drugim tistih, ki temeljijo na učnih programih, ki so jih vzpostavile evropske akademije za znanja in spretnosti, in izobraževanjem mladih ter usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem delavcev na področju neto ničelnih tehnologij.

2.   Kadar Komisija poleg predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060 odobri spremembo programa, ki vključuje eno ali več prednostnih nalog, namenjenih dejavnostim, ki jih podpira ESS + in prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795, izvede izredno predfinanciranje v višini 30 % na podlagi dodelitve sredstev za navedene prednostne naloge. To izredno predfinanciranje se izplača v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa, če se sprememba programa Komisiji predloži do 31. marca 2025.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se ESF + in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 so najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, 100 %.

Člen 13

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1060

Uredba (EU) 2021/1060 se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 45 nadomesti z naslednjim:

„(45)

‚pečat odličnosti‘ pomeni znak kakovosti, ki ga podeli Komisija v zvezi s predlogom, ki kaže, da se za predlog, ki je bil ocenjen na razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta Unije, šteje, da izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti navedenega instrumenta Unije, vendar ga zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis za zbiranje predlogov, ni bilo mogoče financirati in bi lahko prejel podporo iz drugih virov financiranja Unije ali nacionalnih virov financiranja; ali ‚pečat suverenosti‘ iz člena 4 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

(*7)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“;"

(2)

v členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar bi zaradi spremembe programa platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP), vzpostavljene z Uredbo (EU) 2024/795, podnebni prispevek Kohezijskega sklada presegel cilj 37 % vseh dodeljenih sredstev, se lahko znesek, ki presega navedeni cilj, upošteva pri izračunu podnebnega prispevka ESRR za doseganje cilja 30 % vseh dodeljenih sredstev. Pri izračunu podnebnega prispevka Kohezijskega sklada se lahko upoštevajo zneski, ki presegajo cilj podnebnih prispevkov ESRR v višini 30 % vseh dodeljenih sredstev.“;

(3)

v členu 13 se dodata naslednja odstavka:

„5.   Brez poseganja v možnost spremembe partnerskega sporazuma do 31. marca 2025 iz odstavka 1 tega člena lahko država članica Komisiji predloži spremenjeni partnerski sporazum, da se upošteva uvedba prednostnih nalog, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 tega člena Komisija odobri spremenjeni partnerski sporazum iz odstavka 5 najpozneje tri mesece po tem, ko ga je država članica prvič predložila.“

;

(4)

v členu 14(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar sporazum o jamstvu v skladu z drugim pododstavkom člena 10(4) Uredbe (EU) 2021/523 ni bil sklenjen v 12 mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.“;

(5)

v členu 24 se dodata naslednja odstavka:

„9.   Z odstopanjem od člena 18 te uredbe, kadar so prednostne naloge, namenjene naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795, vključene v program zaradi odobritve spremembe programa, ki jo je država članica predložila do 31. avgusta 2024, se te prednostne naloge ne upoštevajo pri vmesnem pregledu. Sklep o odobritvi takih sprememb programa lahko zajema dokončno dodelitev celotnega zneska prožnosti ali njegovega dela za leti 2026 in 2027 za obravnavanje prednostnih nalog, namenjenih naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme STEP. Kadar je celotni znesek prožnosti programa dokončno dodeljen takim prednostnim nalogam, se vmesni pregled za ta program ne izvede.

10.   Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena Komisija v dveh mesecih po tem, ko država članica predloži spremembo programa, sprejme sklep o njeni odobritvi, če je ta predložena do 31. avgusta 2024 in se nanaša izključno na uvedbo namenskih prednostnih nalog za naložbe, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795.“

;

(6)

v členu 49 se doda naslednji odstavek:

„7.   Kadar je podpora načrtovana za cilje platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 organ upravljanja zagotovi, da se vse informacije, ki jih je treba objaviti v skladu z odstavkom 2 tega člena, predložijo tudi Komisiji v obliki iz odstavka 4 tega člena, za objavo na portalu za suverenost, vzpostavljenem na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2024/795, vključno s časovnim razporedom načrtovanih razpisov za zbiranje predlogov, ki se posodablja vsaj trikrat letno, ter povezavo do razpisov za zbiranje predlogov na dan njihove objave.“

;

(7)

Priloga I se spremeni:

(a)

v razpredelnici 1, se dodajo naslednje vrstice:

„PODROČJE UKREPANJA

Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb

Koeficient za izračun podpore okoljskim ciljem

145a

Podpora za razvoj spretnosti ali dostop do zaposlitve na področju digitalnih tehnologij in globokotehnoloških inovacij ter biotehnologij

0  %

0  %

145b

Podpora za razvoj spretnosti ali dostop do zaposlitve na področju čistih in z viri gospodarnih tehnologij

100  %

40  %

188

Produktivne naložbe v velika podjetja, povezana predvsem s čistimi in z viri gospodarnimi tehnologijami

100  %

40  %

189

Produktivne naložbe v MSP, povezana predvsem s čistimi in z viri gospodarnimi tehnologijami

100  %

40  %

190

Produktivne naložbe v velika podjetja, povezana predvsem z biotehnologijami

0  %

0  %

191

Produktivne naložbe v MSP, povezana predvsem z biotehnologijami

0  %

0  %

192

Produktivne naložbe v velika podjetja, povezana predvsem z digitalnimi tehnologijami in globokotehnološkimi inovacijami

0  %

0  %

193

Produktivne naložbe v MSP, povezana predvsem z digitalnimi tehnologijami in globokotehnološkimi inovacijami

0  %

0  %“

(b)

v razpredelnici 6, se doda naslednja vrstica:

„11

Prispevanje k spretnostim ter delovnim mestom na področju digitalnih tehnologij in globokotehnoloških inovacij, čistih in z viri gospodarnih tehnologij ter biotehnologij.

0 %

0 %“

Člen 14

Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)

v členu 25a se vstavi naslednji odstavek:

„1b.   Z odstopanjem od člena 60(1) ter prvega in četrtega pododstavka člena 120(3) se lahko uporabi 100-odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2023 in konča 30. junija 2024, za eno ali več prednostnih osi v programu, ki ga podpira ESRR, ESS ali Kohezijski sklad.

Z odstopanjem od člena 30(1) in (2) ter člena 96(10) za uporabo 100-odstotne stopnje sofinanciranja ni potreben sklep Komisije o odobritvi spremembe programa. Država članica Komisijo uradno obvesti o revidiranih finančnih preglednicah, potem ko jih odobri odbor za spremljanje. 100-odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če je Komisija uradno obveščena o finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2023 in konča 30. junija 2024, v skladu s členom 135(2).“

;

(2)

v členu 130, odstavek 3, se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 2 prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij v končnem obračunskem letu ne presega za več kot 15 % prispevka iz skladov ali ESPR za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa. Za namene tega odstavka se dodatno posebno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 92(1), točka (e), šteje kot del dodeljenih sredstev ESRR kategoriji regij zadevne najbolj oddaljene regije. “;

(3)

v členu 135 se doda naslednji odstavek:

„6.   Z odstopanjem od odstavka 2 je rok za predložitev končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto 31. julij 2025. Zadnji zahtevek za vmesno plačilo, predložen do 31. julija 2025, se šteje za končni zahtevek za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto.

Zneski iz virov, ki niso sredstva REACT-EU, ki jih Komisija povrne kot vmesna plačila v letu 2025, ne presegajo 1 % skupnih odobrenih finančnih sredstev za zadevni program po skladih, razen sredstev REACT-EU. Zneski, ki bi jih Komisija morala izplačati v letu 2025 in presegajo ta odstotek, se ne izplačajo in se uporabijo izključno za obračun predplačila ob zaključku.“

;

(4)

v členu 138 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od roka iz prvega pododstavka lahko države članice dokumente iz točk (a), (b) in (c) za zadnje obračunsko leto predložijo do 15. februarja 2026.“;

Člen 15

Spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1)

v členu 13 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa skupaj z dokumenti o zaključku, kot je določeno v členu 52, predloži najpozneje do 15. februarja 2026.“

;

(2)

v členu 22 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   V primeru stroškov, povrnjenih v skladu s točkami (b) do (e) člena 26(2), se ustrezni ukrepi, za katere se povrnejo stroški, izvedejo do predložitve končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto v skladu s členom 45(6).“

;

(3)

v členu 45 se doda naslednji odstavek:

„6.   Z odstopanjem od odstavka 2 je rok za predložitev končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto 31. julij 2025. Zadnji zahtevek za vmesno plačilo, predložen do 31. julija 2025, se šteje za končni zahtevek za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto.

Zneski, ki jih Komisija povrne kot vmesna plačila v letu 2025, ne presegajo 1 % skupnih odobrenih finančnih sredstev za zadevni program. Zneski, ki bi jih Komisija morala izplačati v letu 2025 in presegajo ta odstotek, se ne izplačajo in se uporabijo izključno za obračun predplačila ob zaključku.“

;

(4)

v členu 48 se doda naslednji odstavek:

„Z odstopanjem od roka iz prvega odstavka lahko države članice dokumente iz točk (a), (b) in (c) za zadnje obračunsko leto predložijo do 15. februarja 2026.“

Člen 16

Spremembe Uredbe (EU) 2021/523

Uredba (EU) 2021/523 se spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(h)

podpiranju naložb, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*8).

(*8)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“;"

(2)

v členu 7(3) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar je podpora iz finančnih instrumentov združena v finančnem produktu, ki je v podrejenem položaju glede na jamstvo EU iz te uredbe in/ali jamstvo EU iz Uredbe (EU) 2015/1017, se lahko izgube, prihodki in vračila iz finančnih produktov iz odstavka 1 ter morebitne izterjave tudi na nesorazmerni podlagi dodelijo med finančnimi instrumenti in jamstvom EU iz te uredbe in/ali jamstvom EU iz Uredbe (EU) 2015/1017.“;

(3)

v členu 10(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar sporazum o jamstvu ni bil sklenjen v 12 mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša. Kadar znesek iz sporazuma o prispevku ni bil v celoti dodeljen na podlagi enega ali več sporazumov o jamstvu v 12 mesecih od sklenitve sporazuma o prispevku, se zadevni znesek ustrezno spremeni. Neporabljeni znesek rezervacij, ki ga je mogoče pripisati zneskom, ki jih države članice dodelijo v skladu z določbami o uporabi ESRR, ESS + , Kohezijskega sklada in ESPR v okviru programa InvestEU iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (*9) ali določbami o uporabi EKSRP v okviru programa InvestEU iz uredbe o strateških načrtih SKP, se ponovno uporabi v skladu z navedenimi zadevnimi uredbami. Neporabljeni znesek rezervacij, ki ga je mogoče pripisati zneskom, ki jih država članica dodeli v skladu členom 4(1), tretji pododstavek, te uredbe, se vrne državi članici.

(*9)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).“;"

(4)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Preostalih 25 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se odobri drugim izvajalskim partnerjem, ki prav tako zagotovijo finančni prispevek, ki se določi v sporazumih o jamstvu. Kadar Komisija ugotovi, da omenjeni drugi izvajalski partnerji ne izkoriščajo v celoti preostalih 25 % jamstva EU, ki je na voljo v oddelku za EU, se lahko neizkoriščeni zneski dodelijo skupini EIB. V tem primeru skupina EIB zagotovi dodatni ustrezni finančni prispevek v skladu z zahtevami iz tretjega stavka odstavka 4.“

;

(b)

v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 16(1), točka (a), v okviru jamstva EU iz prvega pododstavka člena 4(2) se podpišejo najpozneje do 31. avgusta 2026. V drugih primerih se pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 16(1), točka (a), podpišejo do 31. decembra 2028.“;

(5)

v členu 23 se doda naslednji odstavek:

„3.   V okviru postopkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija upošteva vsak pečat suverenosti, ki je projektu podeljen v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2024/795.“

;

(6)

v členu 26 se doda naslednji odstavek 5:

„5.   Poleg odstavka 4 izvajalski partnerji pregledajo tudi projekte, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2024/795, kadar navedeni projekti spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.“

Člen 17

Spremembe Uredbe (EU) 2021/695

Uredba (EU) 2021/695 se spremeni:

(1)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 86 123 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT ter 9 453 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (c) člena 1(2).“

;

(2)

v členu 48 se odstavek 1 spremeni:

(a)

v drugem pododstavku se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti pomoč bank, vključno z zagonskimi podjetji, ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije, za katere ne morejo pridobiti pomoči bank;

(d)

podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za širjenje za MSP, ki niso zmožna pridobiti pomoč bank, vključno z zagonskimi podjetji in malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti pomoč bank ter subjekti, ki so že prejeli podporo v skladu s točkami (a) do (c) ter izvajajo prebojne in prelomne inovacije na področju kritičnih tehnologij, za katere ne morejo pridobiti pomoči bank, iz člena 2(1)(a) Uredbe (EU) 2024/795 (*10).

(*10)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“;"

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Evropski svet za inovacije skuša pri zagotavljanju kapitalske podpore pritegniti tudi druge vlagatelje. Vendar se lahko za učinkovito podporo inovacijam, ki niso zmožne pridobiti pomoči bank, podpora lastniškega kapitala zagotovi brez privabljanja drugih vlagateljev, med drugim zlasti za prodorne in prelomne inovacije, ki niso zmožne pridobiti pomoči bank, na področju tehnologij iz člena 2(1), točka (a), Uredbe (EU) 2024/795.“

Člen 18

Sprememba Uredbe (EU) 2021/697

Člen 4 Uredbe (EU) 2021/697 se spremeni:

(1)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2021/695 finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 9 453 000 000 EUR v tekočih cenah.“

;

(2)

v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

3 151 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe in

(b)

6 302 000 000 EUR za razvojne ukrepe.“;

(3)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Znesek v višini 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah zneska iz odstavka 2 se dodeli za razpise za zbiranje predlogov ali dodelitev sredstev za podporo naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2(1), točka (a), Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*11).

(*11)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“ "

Člen 19

Spremembe Uredbe (EU) 2021/241

Uredba (EU) 2021/241 se spremeni:

(1)

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„3.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena lahko države članice predlagajo, da se v njihov načrt za okrevanje in odpornost kot ocenjeni stroški vključi tudi znesek denarnega prispevka za namen oddelka za države članice v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (*12), in sicer izključno za ukrepe za podporo naložbenim dejavnostim, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (*13). Navedeni stroški ne presegajo 6 % skupnih finančnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ustrezni ukrepi, kot so določeni v načrtu za okrevanje in odpornost, pa upoštevajo zahteve iz te uredbe.

(*12)  Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30)."

(*13)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).“;"

(2)

v členu 21 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Izključno za namene izkoriščanja možnosti iz člena 7(3) te uredbe in člena 4(4) Uredbe (EU) 2024/795 lahko države članice Komisiji podajo utemeljeno zahtevo, da predloži predlog za spremembo izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) in (3) te uredbe, za vključitev ukrepov, ki podpirajo cilje Uredbe (EU) 2024/795, brez poseganja v določbe te uredbe.“

;

(3)

v členu 29 se doda naslednji odstavek:

„6.   Države članice pred začetkom kakršnih koli razpisov za zbiranje predlogov ali razpisnih postopkov za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme STEP iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 na portalu za suverenost iz člena 6 navedene uredbe, dajo na voljo informacije o:

(a)

geografskem območju, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

(b)

zadevni naložbi;

(c)

vrsti upravičenih vložnikov;

(d)

skupnem znesku podpore za razpis;

(e)

začetnem in končnem datumu razpisa;

(f)

povezavi na spletno mesto, na katerem bo objavljen razpis.“

Poglavje 3

Končne določbe

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 29. februarja 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. MICHEL


(1)   UL C, C/2023/866, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/866/oj.

(2)   UL C, C/2023/1331, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1331/oj.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. februarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 28. februarja 2024.

(4)  Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(5)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23).

(6)  Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(9)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149).

(11)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(12)  Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(13)  Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(14)  Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

(15)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(16)  Uredba (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).

(17)  Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(18)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(19)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(20)  Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(21)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(22)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(23)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(24)  Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(25)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(26)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(27)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/856 z dne 26. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z delovanjem sklada za inovacije (UL L 140, 28.5.2019, str. 6).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Na vrh