Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32024R1620
Regulation (EU) 2024/1620 of the European Parliament and of the Council of 31 May 2024 establishing the Authority for Anti-Money Laundering and Countering the Financing of Terrorism and amending Regulations (EU) No 1093/2010, (EU) No 1094/2010 and (EU) No 1095/2010 (Text with EEA relevance)
Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (Besedilo velja za EGP)
Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (Besedilo velja za EGP)
PE/35/2024/INIT
UL L, 2024/1620, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
Uradni list |
SL Serija L |
2024/1620 |
19.6.2024 |
UREDBA (EU) 2024/1620 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 31. maja 2024
o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izkušnje s sedanjim okvirom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT), ki je močno odvisen od nacionalnega izvajanja ukrepov za PPDFT, razkrivajo pomanjkljivosti ne le v zvezi z učinkovitim delovanjem tega okvira Unije, ampak tudi v zvezi z vključevanjem mednarodnih priporočil. Te pomanjkljivosti so pripeljale do nastanka novih ovir za pravilno delovanje notranjega trga zaradi tveganj na notranjem trgu in zunanjih groženj na njem. |
(2) |
Čezmejna narava kriminala in kaznivih dejanj ogroža prizadevanja finančnega sistema Unije glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma. Ta prizadevanja je treba povečati na ravni Unije, in sicer z ustanovitvijo organa, ki bo odgovoren za prispevanje k izvajanju usklajenih pravil na tem področju. Poleg tega bi si moral organ prizadevati za usklajen pristop h krepitvi obstoječega preventivnega okvira Unije za PPDFT ter zlasti nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami (FIU). S takim pristopom bi se morale zmanjšati razlike v nacionalni zakonodaji in nadzornih praksah ter uvesti strukture, ki pozitivno vplivajo na nemoteno delovanje notranjega trga, pristop pa bi moral posledično temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
(3) |
Zato bi bilo treba ustanoviti organ Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: Organ). Ustanovitev Organa je ključna za zagotovitev učinkovitega in ustreznega nadzora nad zavezanci z visokim tveganjem, povezanim s pranjem denarja in financiranjem terorizma (PDFT), ki bi okrepil skupne nadzorne pristope za vse druge zavezance ter olajšal skupne analize in sodelovanje med FIU. |
(4) |
Ta uredba je del celovitega svežnja, katerega namen je okrepiti okvir Unije za PPDFT. Ta uredba bo skupaj z Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredbo (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sestavljala pravni okvir, ki bo urejal zahteve glede PPDFT, ki jih bodo morali izpolnjevati zavezanci, in podpirala institucionalni okvir Unije za PPDFT. |
(5) |
Za doseganje učinkovite in enotne ravni nadzora na področju PPDFT po vsej Uniji je treba Organu podeliti pooblastila za: neposredni nadzor nad določenim številom izbranih zavezancev iz finančnega sektorja, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi; spremljanje, analizo in izmenjavo informacij v zvezi s tveganji PDFT, ki vplivajo na notranji trg; usklajevanje nadzornikov za PPDFT iz finančnega sektorja in nadzor nad njimi; usklajevanje nadzornikov za PPDFT iz nefinančnega sektorja, vključno s samoregulativnimi organi, in nadzor nad njimi; ter usklajevanje in podporo FIU. |
(6) |
Združevanje pristojnosti za neposredni in posredni nadzor v zvezi z zavezanci ter nudenje podpornega in usklajevalnega mehanizma za FIU je najustreznejši način za vzpostavitev nadzora PPDFT in sodelovanja med FIU na ravni Unije. Organ zato mora združevati neodvisnost in visoko raven strokovnega znanja ter je ustanovljen v skladu s skupno izjavo in skupnim pristopom Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 k decentraliziranim agencijam. |
(7) |
Ureditve glede sedeža Organa bi morale biti določene v sporazumu o sedežu med Organom in državo članico, kjer se nahaja njegov sedež. Sporazum o sedežu bi moral določati pogoje ustanovitve sedeža ter ugodnosti, ki jih Organu in njegovemu osebju podeli država članica. Sporazum o sedežu bi bilo treba skleniti pravočasno, preden Organ začne delovati. |
(8) |
Pri izbiranju sedeža Organa morata Evropski parlament in Svet zagotoviti, da Organu glede na njegovo naravo njegova lokacija omogoča, da v celoti izvaja svoje naloge in pooblastila, zaposluje visoko usposobljeno in specializirano osebje, nudi ustrezne priložnosti za usposabljanje za dejavnosti PPDFT in da, kadar je ustrezno, tesno sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, ter, da bi se izognili tveganju izgube ugleda, Evropski parlament in Svet na podlagi javno dostopnih, ustreznih in primerljivih informacij, kot so poročila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), preučita, kako se tveganja PDFT ustrezno obravnavajo v državi članici, v kateri bo sedež. Poleg tega morata Evropski parlament in Svet pri izbiri sedeža Organa upoštevati naslednja merila: zagotovilo, da je Organ mogoče ustanoviti na izbrani lokaciji, ko ta uredba začne veljati; dostopnost lokacije; obstoj izobraževalnih ustanov za otroke osebja; ustrezen dostop do trga dela, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za otroke in zakonce osebja ter geografsko uravnoteženost. Ob upoštevanju teh meril bi moral imeti Organ sedež v Frankfurtu na Majni, Nemčija. |
(9) |
Pooblastila bi morala Organu omogočati, da na različne načine izboljša nadzor na področju PPDFT v Uniji. V zvezi z izbranimi zavezanci bi moral Organ zagotoviti, da celotna skupina izpolnjuje zahteve, določene v okviru za PPDFT in v vseh drugih pravno zavezujočih aktih Unije, ki finančnim institucijam nalagajo obveznosti, povezane z PPDFT. Organ bi moral zlasti izvajati redne preglede v zvezi s finančnimi nadzorniki, da bi zagotovil, da vsi finančni nadzorniki ustrezno opravljajo svoje naloge. Prav tako bi moral preiskati sistematične pomanjkljivosti v nadzoru, ki so posledica kršitev ali neuporabe ali nepravilne uporabe prava Unije. V zvezi z nefinančnimi nadzorniki, vključno s samoregulativnimi organi, kjer je to primerno, bi moral Organ usklajevati medsebojne strokovne preglede nadzornih standardov in praks ter zahtevati od nefinančnih nadzornikov, naj na svojem področju pristojnosti zagotovijo upoštevanje zahtev glede PPDFT. Organ bi moral imeti možnost, da ukrepa v primeru morebitnih kršitev ali neuporabe prava Unije s strani nefinančnih nadzornikov, kadar pa se take kršitve ne odpravijo v skladu s priporočili Organa, bi moral zadevnim nasprotnim strankam nefinančnih nadzornikov izdati opozorila. Organ bi moral olajšati delovanje nadzornih kolegijev za PPDFT v finančnem in nefinančnem sektorju. Organ bi moral na splošno prispevati k zbliževanju nadzornih praks in spodbujanju visokih nadzornih standardov. Poleg tega bi moral Organ usklajevati in podpirati izvajanje skupnih analiz FIU ali zahtevati začetek skupnih analiz ter dati FIU na voljo storitve in orodja informacijske tehnologije in umetne inteligence, da bi izboljšali njihove zmogljivosti za analizo podatkov, pa tudi orodja za varno izmenjavo informacij, vključno z gostovanjem mreže FIU.net, namenskim informacijskim sistemom, ki FIU omogoča medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij ter po potrebi z ustreznimi organi iz tretjih držav in tretjih strani. |
(10) |
S ciljem okrepiti pravila glede PPDFT na ravni Unije ter izboljšati njihovo jasnost ob zagotavljanju skladnosti z mednarodnimi standardi in drugo zakonodajo, in da bi se povečala učinkovitost izvajanja ukrepov za PPDFT, tudi v nefinančnem sektorju, je treba vzpostaviti usklajevalno vlogo Organa na ravni Unije v zvezi z zavezanci za zagotavljanje pomoči nacionalnim nadzornikom in spodbujanje konvergence nadzora. Posledično bi bilo treba Organ pooblastiti za pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter sprejemanje smernic, priporočil in mnenj s ciljem, da se v primeru, če se nadzor še vedno izvaja na nacionalni ravni, enake nadzorne prakse in standardi načeloma uporabljajo za vse primerljive subjekte. Poleg tega bi moral biti Organ zadolžen za spremljanje in merjenje stopnje konvergence ter dosledne uporabe pravnih zahtev in visokih nadzornih standardov s strani nadzornih organov in zavezancev. Ker je Organ strokovno visoko specializiran, bi mu bilo treba zaupati razvoj metodologije nadzora, v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Nekateri vidiki metodologije, ki lahko vključujejo usklajena kvantitativna referenčna merila, kot so pristopi k razvrščanju profila tveganja zavezancev, vključno z njihovimi profili inherentnega in preostalega tveganja, bi morali biti podrobno opredeljeni v regulativnih ukrepih, ki se neposredno uporabljajo – v regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih –, ob upoštevanju tveganj PDFT pri bonitetnem nadzoru, da se zagotovi učinkovito vzajemno delovanje nadzora na področju PPDFT in bonitetnega nadzora. Drugi vidiki metodologije, ki zahtevajo širšo nadzorno diskrecijsko pravico, kot so pristopi k ocenjevanju notranjih kontrol pooblaščenih organov, bi morali biti zajeti z nezavezujočimi smernicami, priporočili in mnenji Organa. Usklajena metodologija nadzora bi morala ustrezno upoštevati in po potrebi izboljšati obstoječe metodologije nadzora v zvezi z drugimi vidiki nadzora nad zavezanci iz finančnega sektorja, zlasti v primeru vzajemnih učinkov nadzora na področju PPDFT in bonitetnega nadzora. Natančneje, metodologija nadzora, ki bi jo razvil Organ, bi morala dopolnjevati smernice in druge instrumente, ki jih je razvil evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ)(EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, (6) pri čemer bi bili natančno opredeljeni pristopi bonitetnih nadzornih organov v zvezi z upoštevanjem tveganj PDFT pri bonitetnem nadzoru, da bi se zagotovilo učinkovito vzajemno delovanje nadzora na področju PPDFT in bonitetnega nadzora. Usklajena metodologija nadzora bi omogočila tudi razvoj skupnih nadzornih orodij za interakcijo z zavezanci in zahtevke za podatke s strani zavezancev v celotnem nadzornem sistemu. Organ bi moral imeti možnost, da usklajuje razvoj takih orodij v obliki strukturiranih spletnih ali nespletnih vprašalnikov, ki so vključeni v enotno platformo za interakcijo z zavezanci in nadzorniki v sistemu. Taka platforma ne bi le olajšala nadzornih postopkov in usklajenih nadzornih pristopov, temveč bi se z njo tudi izognili podvajanju zahtev glede poročanja in nalaganju prevelikega bremena nadzorovanim zavezancem na ravni Unije ali nacionalni ravni. |
(11) |
Razširitev predhodnih kaznivih dejanj pranja denarja na neizvrševanje ciljno usmerjenih finančnih sankcij in izogibanje takim sankcijam zahteva boljše razumevanje groženj in ranljivosti na tem področju na ravni zavezancev, nadzornikov in Unije. Organ bi zato moral pri izvajanju svojih nadzornih nalog v zvezi z izbranimi zavezanci zagotoviti, da imajo ti subjekti vzpostavljene ustrezne sisteme za izvajanje zahtev v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami. Podobno bi moral Organ glede na svojo osrednjo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega nadzornega sistema na celotnem notranjem trgu podpirati konvergenco nadzora na tem področju, da se zagotovi ustrezen nadzor nad skladnostjo kreditnih institucij in finančnih institucij z zahtevami v zvezi z izvajanjem ciljno usmerjenih finančnih sankcij. Informacije, zbrane v okviru nadzornih in konvergenčnih nalog Organa, Uniji omogočajo razumevanje tveganj v zvezi z neizvrševanjem ciljno usmerjenih finančnih sankcij in izogibanjem takim sankcijam s strani Unije ter lahko prispevajo k opredelitvi učinkovitih blažilnih ukrepov. V ta namen bi moral Organ z izkušnjami in znanjem prispevati k razvoju ocene tveganja na ravni Unije v zvezi z neizvrševanjem ciljno usmerjenih finančnih sankcij in izogibanjem tem sankcijam. |
(12) |
Organu bi bilo treba zaupati razvoj osnutkov regulativnih tehničnih standardov za dopolnitev usklajenih pravil, določenih v Uredbi (EU) 2023/1113, Uredbi (EU) 2024/1624 in Direktivi (EU) 2024/1640. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za potrditev osnutkov regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek. |
(13) |
Organu bi bilo treba zaupati razvoj osnutkov regulativnih tehničnih standardov, kadar je to potrebno za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe. Komisiji bi bilo treba dodeliti pristojnosti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU. |
(14) |
Osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov bi bilo treba spreminjati le v zelo omejenem obsegu in v izrednih okoliščinah, saj je Organ v najtesnejšem stiku z okvirom za PPDFT in ga najbolje pozna. Za zagotovitev nemotenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov bi bilo treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o potrditvi osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov. |
(15) |
Pri pripravi osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, naslovljenih na zavezance, nadzornike ali FIU, bi moral Organ praviloma izvesti odprta javna posvetovanja, razen če so ta posvetovanja in analize zelo nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih ukrepov ali glede na specifično nujnost zadeve. Izvesti bi bilo treba javna posvetovanja, da bi se analizirali morebitni s tem povezani stroški in koristi novih ukrepov in zahtev, ki jih ti ukrepi uvajajo, ter da bi se zagotovilo, da so imeli vsi deležniki, vključno z drugimi organi Unije, katerih področje pristojnosti bi to lahko zadevalo, možnost, da predložijo svoje informacije in nasvete. Vloga civilne družbe, vključno z akademskimi krogi, preiskovalnimi novinarji in nevladnimi organizacijami, se je z leti izkazala za ključno pri prepoznavanju vzorcev kaznivih dejanj in možnosti za okrepitev okvira Unije za PPDFT za preprečevanje kriminalne zlorabe notranjega trga, zato bi moral Organ posebno pozornost nameniti informacijam civilne družbe. Zagotoviti bi moral ustrezno sodelovanje civilne družbe in dejavno pridobivanje njenih stališč v procesu oblikovanja politik. |
(16) |
Ker ni vzpostavljenih dovolj učinkovitih ureditev za obravnavanje incidentov na področju PPDFT, ki vključujejo čezmejne vidike, je treba vzpostaviti celovit nadzorni sistem za PPDFT na ravni Unije, ki bo zagotavljal dosledno visokokakovostno uporabo metodologije nadzora na področju PPDFT ter spodbujal učinkovito sodelovanje med vsemi zadevnimi pristojnimi organi. Zato bi morali Organ in nacionalni nadzorni organi na področju PPDFT skupaj predstavljati nadzorni sistem za PPDFT. Nadzorni sistem PPDFT bi moral temeljiti na medsebojnem zaupanju in sodelovanju v dobri veri, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, povezanih z nadzorom, da se Organu in nadzornim organom omogoči učinkovito izvajanje njihovih nalog. Nadzorni sistem za PPDFT bi koristil nadzornim organom pri spoprijemanju s posebnimi izzivi, na primer v zvezi s povečanim tveganjem za PDFT ali zaradi pomanjkanja virov, saj bi bila v okviru takega sistema na voljo medsebojna pomoč na zahtevo. Ta medsebojna pomoč bi lahko vključevala tudi izmenjavo in napotitve osebja, dejavnosti usposabljanja in izmenjave najboljših praks. Poleg tega bi lahko Komisija državam članicam zagotavljala tehnično podporo na podlagi Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za spodbujanje reform, namenjenih okrepitvi boja proti pranju denarja. |
(17) |
Glede na pomembno vlogo tematskih pregledov pri nadzoru na področju PPDFT po vsej Uniji, ki omogočajo opredelitev in primerjavo ravni izpostavljenosti tveganjem v zvezi z nadzorovanimi zavezanci, ter glede na to, da nadzorniki v različnih državah članicah trenutno nimajo koristi od teh pregledov, mora Organ opredeliti nacionalne tematske preglede, ki imajo podoben obseg in časovni okvir, ter zagotoviti njihovo usklajevanje na ravni Unije. Da bi se preprečili primeri morebitnih nasprotujočih si komunikacij z nadzorovanimi subjekti, bi morala biti usklajevalna vloga Organa omejena na stike z ustreznimi nadzornimi organi in ne bi smela vključevati nikakršnih neposrednih stikov z neizbranimi zavezanci. Iz istega razloga bi moral Organ preučiti možnost prilagajanja ali usklajevanja časovnega okvira nacionalnih tematskih pregledov in olajšati vse dejavnosti, ki jih ustrezni nadzorni organi morda želijo opravljati skupaj ali kako drugače. |
(18) |
Učinkovita uporaba podatkov vodi do boljšega spremljanja in skladnosti zavezancev. Zato bi morala neposredni in posredni nadzor Organa in nadzornih organov nad vsemi zavezanci v nadzornem sistemu za PPDFT temeljiti na primernem dostopu do ustreznih podatkov in informacij o samih zavezancih ter o nadzornih dejavnostih in ukrepih, sprejetimi glede njih, ob upoštevanju omejenih obdobij hrambe v skladu z veljavnim okvirom varstva podatkov. V ta namen in ob upoštevanju zaupnosti in občutljivosti informacij bi moral Organ vzpostaviti osrednjo podatkovno zbirko PPDFT z informacijami, pridobljenimi od vseh nadzornih organov, ter po potrebi dati take informacije zaupno in na podlagi potrebe po seznanitvi na voljo vsem nadzornim organom in organom, ki niso pristojni za PPDFT, v sistemu. Zbrani podatki bi morali zajemati tudi ustrezne vidike postopkov za odvzem dovoljenj ter ocene sposobnosti in primernosti delničarjev ali članov upravljalnega organa posameznih zavezancev, saj bi to nadzornim organom in organom, ki niso pristojni za PDFT, omogočilo, da bi ustrezno obravnavali morebitne pomanjkljivosti posameznih subjektov in posameznikov, ki so se morda uresničile v drugih državah članicah. Podatkovna zbirka bi morala vključevati tudi statistične informacije o nadzornih organih in FIU. Vsi zbrani podatki in informacije bi omogočali učinkovit nadzor Organa nad pravilnim delovanjem in učinkovitostjo nadzornega sistema za PPDFT. Informacije iz podatkovne zbirke bi Organu omogočale, da se pravočasno odzove na morebitne pomanjkljivosti in primere neizpolnjevanja zahtev s strani neizbranih zavezancev. Za zagotovitev, da podatkovna zbirka vsebuje vse ustrezne informacije, ki so na voljo v nadzornem sistemu za PPDFT, bi morali imeti nadzorni organi možnost, da poleg tistih, ki so neposredno predvidene v tej uredbi, predložijo druge kategorije podatkov. Prav tako bi bil Organ med upravljanjem podatkovne zbirke in analizo predloženih podatkov najprimernejši za ugotavljanje, katere dodatne podatkovne točke ali kategorije podatkov bi se lahko zahtevale od nadzornih organov, da bi se povečala učinkovitost podatkovne zbirke. Za pomoč pri zbiranju, shranjevanju in uporabi skladne in strukturirane podatkovne zbirke je treba podrobneje opredeliti obliko, postopke, roke in druge podrobnosti v zvezi z obsegom in naravo podatkov, ki se prenesejo v podatkovno zbirko. V ta namen bi moral Organ pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih predložiti Komisiji. Specifikacije iz regulativnih tehničnih standardov bi določale ustrezno raven podrobnosti za posebne kategorije informacij, za katere se pričakuje, da bodo posredovane v zvezi z različnimi vrstami nadzornih dejavnosti ali kategorijami zavezancev. Pri podatkih, zbranih v zvezi z zavezanci iz nefinančnega sektorja, bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti in pooblastila Organa v nefinančnem sektorju. Poleg tega je treba glede na to, da bi Organ prvič uvedel nadzor na ravni Unije v nefinančnem sektorju in da Direktiva (EU) 2024/1640 zahteva prilagoditve nacionalnega institucionalnega okvira za nadzor, ki jih je treba prenesti, predvideti dovolj časa za pripravo vključitve informacij nadzornih organov v nefinančnem sektorju v podatkovno zbirko. Natančneje, podatke nefinančnega sektorja bi bilo treba v podatkovno zbirko predložiti v štirih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe, kar je eno leto po roku za prenos Direktive (EU) 2024/1640. Vendar bi morali imeti nadzorni organi v nefinančnem sektorju možnost, da te podatke prostovoljno predložijo pred tem datumom. Osebne podatke, ki se obdelujejo v okviru podatkovne zbirke, bi bilo treba hraniti največ deset let po datumu, ko jih je Organ zbral. To obdobje hrambe je nujno potrebno in sorazmerno za namene nadzornih dejavnosti, ki jih izvajajo Organ in nadzorni organi. Dolžina obdobja hrambe podatkov zagotavlja tudi, da Organ in nadzorni organi ohranijo dostop do potrebnih informacij o oceni tveganja, poslovnih dejavnostih, vzpostavljenih kontrolah in kršitvah posameznih zavezancev, da lahko opravljajo svoje naloge, zaradi česar morajo dlje časa dostopati do informacij, povezanih s posameznim primerom. To obdobje hrambe je zlasti potrebno, ker bi morali nadzorni organi pri določitvi ravni sankcij ali ukrepov, ki jih je treba uporabiti, med drugim upoštevati resnost, trajanje in ponavljanje kršitve, zaradi česar je treba analizirati informacije, povezane z zadevo, v daljšem referenčnem obdobju. Podobno je tako hramba podatkov potrebna tudi v zvezi z informacijami, ki izhajajo iz ocene ustreznosti in primernosti delničarjev ali članov upravljalnega organa, da se zagotovi, da imajo nadzorni organi dovolj informacij za oceno, ali imajo zavezanci dober ugled, ravnajo odkrito in pošteno ter imajo znanje in izkušnje, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog, ter da se zagotovi stalno spremljanje teh pogojev, kot zahteva Direktiva (EU) 2024/1640. Osebne podatke bi bilo treba izbrisati, kadar jih ni več treba hraniti. Glede na namen podatkovne zbirke in uporabo informacij v njej s strani različnih udeležencev nadzornega sistema za PPDFT zbirka ne bi smela vsebovati nobenih podatkov, za katere velja varovanje zaupnosti. |
(19) |
S ciljem zagotoviti učinkovitejšo in manj razdrobljeno zaščito finančnega okvira Unije bi moral Organ neposredno nadzorovati omejeno število najbolj tveganih zavezancev. Ker tveganja PDFT niso sorazmerna z velikostjo nadzorovanih subjektov, bi bilo treba za opredelitev najbolj tveganih subjektov uporabiti druga merila. Obravnavati bi bilo treba zlasti dve kategoriji: visoko tvegane čezmejne kreditne institucije in finančne institucije, ki opravljajo dejavnost v velikem številu držav članic in se redno izbirajo; v izjemnih primerih pa vsak subjekt, katerega bistvene kršitve veljavnih zahtev niso zadostno ali pravočasno obravnavane s strani nacionalnega nadzornika. V takih izjemnih primerih bi morali imeti Organ ali finančni nadzorniki možnost, da z ustrezno utemeljitvijo zahtevajo prenos nadzora z nacionalne ravni na raven Unije. Kadar Organ predloži take zahteve za prenos, bi jih morala Komisija preučiti in odobriti ali zavrniti z uradno odločbo, pri čemer se upošteva predložena utemeljitev. Kadar finančni nadzorniki take zahteve za prenos predložijo Organu in vključijo prostovoljni prenos nalog in pooblastil, bi moral Organ odločiti, ali je prenos potreben, in prevzeti neposredni nadzor nad zadevnim zavezancem ali skupino, kadar ugotovi, da to zahtevajo interesi Unije in integriteta sistema PPDFT. Vsi subjekti, v zvezi s katerimi bi Organ izvajal neposredna nadzorna pooblastila, spadajo v kategorijo „izbranih zavezancev“. |
(20) |
Prvo kategorijo, tj. kreditne institucije in finančne institucije ali skupine takih institucij, bi bilo treba oceniti vsaka tri leta, na podlagi kombinacije objektivnih meril v zvezi z njihovo čezmejno prisotnostjo in dejavnostjo ter meril v zvezi z njihovim profilom tveganja PDFT. V izbirni postopek bi bilo treba vključiti samo kreditne institucije ali finančne institucije ali skupine kreditnih institucij ali finančnih institucij, ki so prisotne v večjem številu držav članic, ne glede na to, ali delujejo prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev v državah članicah in za katere bi bil nadzor na ravni Unije zato ustreznejši. |
(21) |
Redno ocenjevanje profila tveganja kreditnih institucij in finančnih institucij za namene izbire za neposredni nadzor bi moralo temeljiti na podatkih, ki jih zagotovijo finančni nadzorniki ali, za že izbrane zavezance, Organ. Poleg tega bi moral Organ zagotoviti usklajeno uporabo metodologije s strani finančnih nadzornikov in usklajevanje ocenjevanja profila tveganja subjektov na ravni skupine. V izvedbenem tehničnem standardu bi bilo treba opredeliti vloge Organa in finančnih nadzornikov v postopku ocenjevanja. Organ bi moral, kadar je to ustrezno, zagotoviti usklajenost med metodologijo za ocenjevanje profila tveganja za namene izbirnega postopka na podlagi te uredbe in metodologijo za uskladitev ocenjevanja profila inherentnega in preostalega tveganja zavezancev na nacionalni ravni, ki se pripravi v regulativnih tehničnih standardih, sprejetih na podlagi člena 40(2) Direktive (EU) 2024/1640. |
(22) |
Glede na obstoječo veliko raznolikost pristopov, ki so jih nacionalni organi sprejeli za oceno profila preostalega tveganja zavezancev, se proces regulativnega razvoja izpopolnjene in podrobne usklajene metodologije, ki omogoča oceno preostalega tveganja s primerljivimi rezultati, razvija in bi ga bilo treba začeti čim prej na podlagi dela, ki ga opravi EBA. Zato bi morala biti metodologija za kategorizacijo preostalega tveganja, ki jo je treba sprejeti za prvo opredelitev izbranih zavezancev, enostavnejša, z njo pa bi se morali uskladiti tudi različni pristopi, ki se uporabljajo na nacionalni ravni. Organ bi moral pregledati svojo metodologijo vsaka tri leta, pri tem pa upoštevati razvoj ustreznega znanja. |
(23) |
Merilo za končni izbor bi moralo zagotavljati enake konkurenčne pogoje med neposredno nadzorovanimi zavezanci, v ta namen pa Organu ali nadzornim organom ne bi smela biti prepuščena prosta presoja pri odločanju o seznamu zavezancev, ki jih je treba neposredno nadzorovati. Zato bi se moral posamezni ocenjeni zavezanec, ki deluje čezmejno in na podlagi usklajene metodologije spada v kategorijo visokega tveganja, šteti za izbranega zavezanca. |
(24) |
Za zagotovitev preglednosti in jasnosti bi moral Organ objaviti seznam izbranih zavezancev v šestih mesecih od začetka obdobja izbora, po preverjanju, da so informacije, ki so jih predložili finančni nadzorniki, primerne za merila za čezmejne dejavnosti in metodologijo profila tveganja. Zato je pomembno, da ustrezni finančni nadzorniki in po potrebi sami zavezanci na začetku vsakega obdobja izbora Organu zagotovijo posodobljene statistične informacije za določitev seznama finančnih institucij, upravičenih do ocenjevanja v skladu z merili za vključitev v ocenjevanje, ki se nanašajo na čezmejne dejavnosti. V tem okviru bi morali finančni nadzorniki obvestiti Organ o kategoriji profila tveganja, v katero spada finančna institucija v njihovi pristojnosti na podlagi metodologije, določene v regulativnih tehničnih standardih. Organ bi moral začeti neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci šest mesecev po objavi seznama. To obdobje je potrebno za ustrezno pripravo prenosa nadzornih nalog z nacionalne ravni na raven Unije, vključno z oblikovanjem skupne nadzorniške skupine in sprejetjem vseh ustreznih delovnih dogovorov z zadevnimi finančnimi nadzorniki. |
(25) |
Za zagotovitev pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev med izbranimi zavezanci bi morali vsi izbrani zavezanci ostati pod neposrednim nadzorom Organa najmanj tri leta, tudi če po trenutku izbora in v tem triletnem obdobju prenehajo izpolnjevati katero koli od meril, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi ali tveganjem, na primer zaradi morebitnega prenehanja opravljanja, konsolidacije, razširitve ali ponovne dodelitve dejavnosti, ki se izvajajo prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev. Organ bi moral tudi zagotoviti, da imajo izbrani zavezanci in njihovi nadzorni organi dovolj časa za pripravo na prenos nadzora z nacionalne ravni na raven Unije. Zato bi se moral vsak naslednji izbor začeti dvanajst mesecev pred potekom triletnega obdobja nadzora nad predhodno izbranimi zavezanci. |
(26) |
Organ bi moral nadzorovati zavezance v finančnem sektorju, ki imajo visok profil tveganja, kadar taki subjekti delujejo v vsaj šestih državah članicah prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev v Uniji. V takih primerih bi nadzor na ravni Unije, ki ga izvaja Organ, prinesel znatno dodano vrednost v primerjavi z razdrobljenim nadzorom med matičnimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami, saj bi se odpravila potreba, da nacionalni nadzorniki matičnih držav članic in držav članic gostiteljic usklajujejo in prilagajajo ukrepe, sprejete v zvezi z različnimi deli ene same skupine. Za zagotovitev homogenega nadzora skupin in bolj razčlenjene analize tveganja ocenjenih čezmejnih subjektov bi bilo treba tveganje PDFT zavezancev, ki so del skupine, vedno oceniti na ravni skupine, tako da se za namene izbora upošteva enoten rezultat tveganja za celotno skupino. V tem primeru bi bilo treba celotno skupino šteti za izbranega zavezanca. Medtem ko se natančno število subjektov, ki bi lahko izpolnjevali merila glede tveganja in čezmejnih dejavnosti za neposredni nadzor, v času ocenjevanja razlikuje in je odvisno od njihovega poslovnega modela in profila tveganja glede pranja denarja, je treba zagotoviti optimalno, postopno in dinamično porazdelitev pristojnosti med Unijo in nacionalnimi organi v prvi fazi obstoja Organa. Za zagotovitev zadostnega števila in ustreznega nabora vrst skupin in subjektov z visokim tveganjem, ki se nadzorujejo na ravni Unije, bi moral imeti Organ dovolj sredstev, da vsaj v prvem izbirnem postopku hkrati nadzoruje do 40 skupin in subjektov. Če bi bilo na podlagi njihovega visokega profila tveganja do neposrednega nadzora upravičenih več kot 40 subjektov, bi moral Organ med njimi izbrati 40 subjektov, ki prek poslovnih subjektov ali v okviru pravice do svobode opravljanja storitev delujejo v največjem številu držav članic. Če to merilo ne zadostuje za izbor 40 subjektov, zlasti kadar več zavezancev deluje v istem številu držav članic – na primer subjekti št. 39, 40 in 41 delujejo v istem številu držav članic –, bi moral imeti Organ možnost, da razlikuje med njimi in izbere tiste, ki imajo največje razmerje med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij. V nadaljnjih izbirnih postopkih in na podlagi izkušenj z nadzorom, pridobljenimi med prvim izbirnim postopkom, bi bilo koristno, da se poveča število subjektov pod njegovim nadzorom tudi za Organ, da se zagotovi popolna pokritost notranjega trga pod njegovim nadzorom. V ta namen bi moral imeti Organ v primeru, da bi bilo več kot 40 subjektov upravičenih do neposrednega nadzora na podlagi njihovega profila visokega tveganja, možnost, da v posvetovanju z nadzornimi organi privoli v nadzor nad določenim različnim številom subjektov ali skupin, ki je večje od 40. Organ bi moral pri odločanju o določenem številu upoštevati lastna sredstva v smislu svoje zmogljivosti za dodelitev ali dodatno zaposlitev potrebnega števila nadzornega in podpornega osebja ter zagotoviti, da je potrebno povečanje finančnih in človeških virov res izvedljivo. Hkrati bi bilo mogoče popolno pokritost notranjega trga zagotoviti z nadzorom vsaj enega subjekta na državo članico. V državah članicah, v katerih po rednem izbirnem postopku ni opredeljen noben subjekt, bi bilo treba za izbiro enega subjekta uporabiti metodologijo tveganja, zasnovano za izbirni postopek, vključno z merili za izbiro med več subjekti z visokim profilom tveganja. |
(27) |
Zadevni akterji, vključeni v uporabo okvira za PPDFT, bi morali medsebojno sodelovati v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja, zapisano v Pogodbah. Za zagotovitev, da nadzorni sistem za PPDFT, ki ga sestavljajo Organ in nadzorni organi, deluje kot celovit mehanizem ter da se tveganja za posamezne jurisdikcije in lokalno strokovno znanje na področju nadzora ustrezno upoštevajo in dobro izkoriščajo, bi morale neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci izvajati skupne nadzorniške skupine in, kadar je to ustrezno, skupine za inšpekcijske preglede na kraju samem. Te skupine bi moral voditi član osebja Organa, ki bi usklajeval vse nadzorne dejavnosti skupine (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine). Koordinator skupne nadzorniške skupine in drugi člani osebja Organa, dodeljeni skupni nadzorniški skupini, bi morali imeti sedež na sedežu Organa, vendar bi morali imeti možnost, da svoje vsakodnevne naloge in nadzorne dejavnosti opravljajo v kateri koli državi članici, v kateri izbrani zavezanec deluje. V ta namen bi morali finančni nadzorniki pomagati pri zagotavljanju nemotenih in prožnih delovnih ureditev za vse člane skupnih nadzorniških skupin. Organ bi moral biti pristojen za ustanovitev in sestavo skupne nadzorniške skupine, lokalni nadzorniki, vpleteni v nadzor subjekta, pa bi morali zagotoviti, da je v skupino imenovanih dovolj članov njihovega osebja, pri tem pa upoštevati profil tveganja izbranega zavezanca v njihovi pristojnosti in skupni obseg njegove dejavnosti. Vsak nadzornik, ki sodeluje pri nadzoru skupine, bi moral imenovati člana v skupno nadzorniško skupino. Vendar bi moral imeti finančni nadzornik v določeni državi članici v primerih, ko je tveganje dejavnosti zavezanca v tej državi članici majhno, možnost, da se v dogovoru s koordinatorjem skupne nadzorniške skupine odloči, da ne bo imenoval člana v skupno nadzorniško skupino. Kadar v skupno nadzorniško skupino ni imenovan noben član, bi moral zadevni finančni nadzornik še vedno imeti kontaktno točko za vse zadeve in odgovornosti skupne nadzorniške skupine. |
(28) |
Za zagotovitev, da lahko Organ učinkovito izpolnjuje svoje nadzorne obveznosti v zvezi z izbranimi zavezanci, bi bilo treba Organu omogočiti, da pridobi vse notranje dokumente in informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog, in za ta namen imeti splošna preiskovalna pooblastila, ki se podelijo vsem nadzornim organom na podlagi nacionalnega upravnega prava. V ta namen bi moral imeti Organ možnost, da zahteve po informacijah naslovi na izbranega zavezanca, na fizične osebe, ki so pri njem zaposlene, na pravne osebe, ki mu pripadajo, in na pogodbene stranke, kot so: zavezanec sam ali katera koli pravna oseba znotraj zavezanca; zaposleni pri zavezancu in osebe na primerljivih položajih, vključno z zastopniki in distributerji; zunanji izvajalci in tretje osebe, ki jim je izbrani zavezanec oddal svoje dejavnosti v zunanje izvajanje. |
(29) |
Organ bi moral biti pooblaščen, da zahteva notranje ukrepe subjekta za povečanje skladnosti zavezancev z okvirom za PPDFT, vključno z okrepitvijo notranjih postopkov in spremembami strukture upravljanja, kar vključuje celo razrešitev članov upravljalnega organa, brez poseganja v pristojnosti drugih zadevnih nadzornih organov istega izbranega zavezanca. Na podlagi ugotovitev, povezanih z neizpolnjevanjem ali delnim izpolnjevanjem veljavnih zahtev s strani izbranega zavezanca, bi bilo treba Organu omogočiti, da naloži posebne ukrepe ali postopke za določene stranke ali kategorije strank, ki pomenijo visoko tveganje PDFT. Inšpekcijski pregledi na kraju samem bi morali biti stalnica takega nadzora, opravljale pa bi jih lahko namenske skupine. Če določena vrsta inšpekcijskega pregleda na kraju samem, na primer v zvezi s fizično osebo, kadar so poslovni prostori enaki njenemu zasebnemu prebivališču, zahteva dovoljenje nacionalnega sodnega organa, mora Organ zaprositi za tako dovoljenje. |
(30) |
Organ bi moral imeti celoten nabor nadzornih pooblastil v zvezi z neposredno nadzorovanimi subjekti za zagotavljanje izpolnjevanja veljavnih zahtev. Ta pooblastila bi se morala uporabiti v primerih, kadar izbrani zavezanec ne izpolnjuje zahtev, kadar nekatere zahteve verjetno ne bodo izpolnjene, ter kadar notranji postopek in notranje kontrole niso ustrezni za zagotovitev dobrega upravljanja tveganj PDFT pri izbranih zavezancih. Ta pooblastila bi se lahko izvajala z zavezujočimi odločitvami, naslovljenimi na posamezne izbrane zavezance. |
(31) |
Poleg nadzornih pooblastil za uporabo upravnih ukrepov in za zagotavljanje skladnosti, v kakršnih koli primerih kršitev zahtev, ki se neposredno uporabljajo, bi bilo treba Organu omogočiti, da izbranim zavezancem naloži denarne kazni. Organ bi moral za hude, ponavljajoče se ali sistematične kršitve vedno uporabiti denarne kazni. Take kazni bi morale biti sorazmerne in odvračilne, imeti kaznovalni in odvračilni učinek ter biti skladne z načelom ne bis in idem. Najvišji zneski denarnih kazni bi morali biti skladni z zneski, določenimi z Direktivo (EU) 2024/1640, in na voljo vsem nadzornim organom v Uniji. Osnovni zneski teh kazni bi morali biti določeni znotraj omejitev, določenih z okvirom za PPDFT, ob upoštevanju narave zahtev, ki so kršene. Da bi Organ ustrezno upošteval obteževalne ali olajševalne okoliščine, bi morale biti omogočene prilagoditve ustreznemu osnovnemu znesku. Za pravočasno zaustavitev škodljive poslovne prakse bi moral biti izvršilni odbor Organa pooblaščen za nalaganje periodičnih denarnih kazni, da bi prisilil zadevno pravno ali fizično osebo, da preneha z zadevnim ravnanjem. Za povečanje ozaveščenosti vseh zavezancev s tem, da se jih spodbuja, naj sprejmejo poslovne prakse v skladu z okvirom za PPDFT, bi bilo treba denarne kazni in periodične denarne kazni razkriti. Ureditev razkritja za upravne ukrepe ter denarne kazni in periodične denarne kazni, ki jih naloži Organ in je podrobno navedena v tej uredbi, bi morala biti tesno usklajena z ureditvijo na nacionalni ravni, kot je določeno v Direktivi (EU) 2024/1640. V skladu s členom 263 PDEU bi moralo imeti Sodišče pristojnost za pregled zakonitosti odločitev, ki jih sprejmejo Organ, Svet in Komisija, pa tudi za ugotavljanje njihove nepogodbene odgovornosti. |
(32) |
Pomembno je, da so organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem ciljno usmerjenih finančnih sankcij na nacionalni ravni, pravočasno obveščeni o vsaki kršitvi take obveznosti s strani izbranih zavezancev. V ta namen bi moral imeti Organ možnost, da take informacije deli s finančnim nadzornikom v zadevni državi članici in mu naroči, naj take informacije posreduje nacionalnemu organu, odgovornemu za nadzor nad izvajanjem navedenih sankcij. |
(33) |
Za neizbrane zavezance bi se moral nadzor na področju PPDFT še naprej izvajati zlasti na nacionalni ravni, pri čemer bi nacionalni pristojni organi ohranili polno pristojnost in odgovornost za neposredni nadzor. Organu bi bilo treba podeliti ustrezna pooblastila za posredni nadzor, da bi se zagotovila skladnost in visoka kakovost nadzornih ukrepov na nacionalni ravni po vsej Uniji. Zato bi moral izvajati ocene stanja konvergence nadzora in objavljati poročila s svojimi ugotovitvami. Moral bi biti pooblaščen za sprejem nadaljnjih ukrepov v obliki smernic in priporočil, vključno s posameznimi priporočili, naslovljenimi na finančne nadzornike, da bi se zagotovile usklajene nadzorne prakse na visoki ravni po vsej Uniji. Posamezna priporočila bi lahko vsebovala predloge za posebne nadaljnje ukrepe, finančni nadzornik pa bi si moral po najboljših močeh prizadevati za upoštevanje teh ukrepov. Kadar finančni nadzornik ne izvede nadaljnjih ukrepov, bi moral Organ sprejeti ustrezne in potrebne ukrepe v skladu s to uredbo. |
(34) |
Organ bi moral imeti tudi možnost reševanja sporov med finančnimi nadzorniki glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi z neizbranim zavezancem v finančnem sektorju. Za zagotovitev konstruktivnega sodelovanja bi moral Organ najprej poskusiti rešiti nesoglasje v fazi spravnega postopka z določenim rokom. Če v fazi spravnega postopka ne pride do želenega izida, bi moral imeti Organ možnost sprejeti zavezujočo odločitev, s katero bi od nadzornikov zahteval, naj za dosego dogovora o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo nekaterih ukrepov. |
(35) |
Za namene zaščite pravilnega delovanja in učinkovitosti nadzornega sistema za PPDFT bi moral imeti Organ možnost, da opredeli primere sistematičnih pomanjkljivosti v nadzoru in glede njih ukrepa, če ti nastanejo zaradi kršitev prava Unije, ki je posledica neuporabe ali nepravilne uporabe nacionalnih predpisov za prenos direktiv Unije. V ta namen in brez poseganja v pooblastila Komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev na podlagi PDEU, bi moral imeti Organ možnost, da razišče take morebitne kršitve. Kadar Organ ugotovi kršitev, potem ko je obvestil zadevnega nadzornika in po potrebi drugim finančnim nadzornikom dal možnost, da predložijo informacije o zadevi, bi moral imeti možnost, če meni, da je to primerno, zadevnemu nadzorniku izdati priporočilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo kršitve. Kadar ugotovljene pomanjkljivosti niso bile odpravljene, bi morala imeti Komisija tudi možnost, da izda mnenje, s katerim od nadzornika zahteva, da upošteva priporočilo Organa. |
(36) |
Nekateri zavezanci v finančnem sektorju, ki ne izpolnjujejo zahtev iz rednega izbirnega postopka, imajo lahko visok profil inherentnega ali preostalega tveganja z vidika PDFT ali lahko opravljajo, spremenijo ali razširijo dejavnosti, ki vključujejo visoko tveganje, ki ni ublaženo s primerno ravnjo notranjih kontrol, kar zato vodi do resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev zahtev glede PPDFT. Če obstajajo znaki morebitnih resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev veljavnih zahtev glede PPDFT, ti lahko kažejo na hudo malomarnost na strani zavezanca. Nadzornemu organu bi moralo biti omogočeno, da se ustrezno odzove na morebitne kršitve in prepreči, da bi se tveganja uresničila in privedla do hudega zanemarjanja pri uporabi zahtev glede PPDFT. Vendar v nekaterih primerih odziv na nacionalni ravni morda ni zadosten ali pravočasen, zlasti kadar obstajajo znaki, da je že prišlo do resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev na ravni subjekta. V takih primerih bi moral Organ od lokalnega nadzornika zahtevati, naj sprejme posebne ukrepe za ureditev razmer, vključno z zahtevo po uporabi finančnih sankcij ali drugih prisilnih ukrepov. Da bi se preprečila uresničitev tveganj PDFT, bi moral biti rok za ukrepanje na nacionalni ravni dovolj kratek. |
(37) |
Organ bi bilo treba obvestiti, kadar se stanje neizbranega zavezanca v zvezi z njegovim izpolnjevanjem veljavnih zahtev ter njegovo izpostavljenostjo tveganjem PDFT hitro in bistveno poslabša, zlasti kadar bi tako poslabšanje lahko bistveno škodilo ugledu več držav članic ali Unije kot celote. |
(38) |
Organu bi bilo treba omogočiti, da v primeru neukrepanja, neupoštevanja ali nezmožnosti upoštevanja njegovih navodil v določenem roku na lastno pobudo zahteva prenos nadzornih nalog in pooblastil v zvezi z določenim zavezancem. Ker bi prenos nalog in pooblastil v zvezi z zavezancem brez posebne zahteve, ki bi jo finančni nadzornik naslovil na Organ, zahteval diskrecijsko odločitev Organa, bi moral Organ v ta namen nasloviti zadevno zahtevo na Komisijo. Da bi Komisija lahko sprejela odločitev, ki bi bila skladna z okvirom nalog, dodeljenih Organu v okviru za PPDFT, bi morala biti zahtevku Organa priložena ustrezna utemeljitev, v njem pa bi moralo biti navedeno natančno trajanje prerazporejanja nalog in pooblastil na Organ. Časovni okvir za prerazporeditev pooblastil bi moral ustrezati času, ki ga Organ potrebuje za obravnavanje tveganj na ravni subjekta, in ne bi smel presegati tri leta. Organ bi moral imeti možnost, da zahteva podaljšanje tega časovnega okvira, kadar ugotovljene kršitve niso bile v celoti odpravljene. To podaljšanje bi moralo biti omejeno na obdobje, potrebno za obravnavanje navedenih kršitev, in ne bi smelo presegati treh let. Komisija bi morala hitro sprejeti odločitev o prenosu pooblastil in nalog za nadzor nad subjektom na Organ, v vsakem primeru pa brez nepotrebnega odlašanja. Odločitev bi bilo treba sporočiti Evropskemu parlamentu in Svetu. |
(39) |
Za izboljšanje nadzornih praks v nefinančnem sektorju bi moral Organ izvesti medsebojne strokovne preglede nefinančnih nadzornikov, vključno s strokovnimi pregledi javnih organov, ki nadzorujejo samoregulativne organe. V ta namen bi moral Organ razviti metodološki okvir za take preglede, vključno s pravili za preprečevanje nasprotij interesov pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov in pripravi ugotovitev ter v zvezi z upoštevanjem ocen mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih na področju preprečevanja PDFT, pri odločanju o načrtovanju medsebojnih strokovnih pregledov in njihovi vsebini. Za spodbujanje konvergence nadzornih praks bi moral Organ objaviti poročila z ugotovitvami iz teh medsebojnih strokovnih pregledov, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in dobrimi praksami. Taka poročila bi lahko bila dopolnjena s smernicami ali priporočili, naslovljenimi na ustrezne javne organe, vključno z javnimi organi, ki nadzorujejo samoregulativne organe. Samoregulativnim organom bi bilo treba omogočiti, da sodelujejo pri medsebojnih strokovnih pregledih, kadar so izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje. |
(40) |
S ciljem povečati učinkovitost izvajanja ukrepov za PPDFT tudi nefinančnem sektorju bi bilo treba Organu omogočiti tudi preiskovanje morebitnih kršitev ali nepravilne uporabe prava Unije s strani nadzornikov v navedenem sektorju in tudi javnih organov, ki nadzorujejo samoregulativne organe. Kadar Organ ugotovi obstoj kršitve, bi moral imeti možnost, da izda priporočilo zadevnemu nefinančnemu nadzorniku ali nadzornemu organu, v katerem navede ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo kršitve. Kadar na podlagi navedenega priporočila niso bili sprejeti ustrezni ukrepi, bi moral imeti Organ tudi možnost, da zadevnim nasprotnim strankam nadzornega organa ali nefinančnega nadzornika izda opozorilo. Pooblastila organa za izdajo takih priporočil in opozoril ne posegajo v pooblastila Komisije, da začne postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, kadar v skladu s pooblastili, ki so ji podeljena s Pogodbama, odkrije primere neizvajanja ali slabega izvajanja prava Unije. |
(41) |
Organ bi moral imeti tudi možnost reševanja sporov med finančnimi nadzorniki glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi z izbranim zavezancem v finančnem sektorju. Za zagotovitev konstruktivnega sodelovanja bi moral Organ poskusiti rešiti nesoglasja v fazi spravnega postopka z določenim rokom. Na koncu faze spravnega postopka Organ bi moral izdati mnenje o tem, kako rešiti nesoglasje. |
(42) |
Glede na čezmejno naravo pranja denarja in financiranja terorizma so ključnega pomena uspešno in učinkovito sodelovanje, izmenjava informacij in usklajeno ukrepanje med FIU. Za izboljšanje takega usklajevanja in sodelovanja bi bilo treba Organu zaupati naloge in pooblastila, ki Organu in FIU omogočajo, da skupaj oblikujejo podporni in usklajevalni mehanizem za FIU. V ta namen bi moral imeti Organ zadostne človeške, finančne in informacijske vire, ki bi morali biti po potrebi organizacijsko ločeni od osebja, ki opravlja naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi Organa. Uspeh podpornega in usklajevalnega mehanizma za FIU je odvisen od sodelovanja Organa in FIU v dobri veri ter izmenjave vseh ustreznih informacij, potrebnih za izpolnjevanje njihovih nalog. V primeru nesoglasij med FIU v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij bi bilo treba Organ ustrezno obvestiti in mu omogočiti, da deluje kot mediator med zadevnimi FIU. |
(43) |
Za analizo sumljive dejavnosti, ki vpliva na več jurisdikcij, bi bilo treba FIU, ki so prejele povezana poročila, omogočiti učinkovito izvajanje skupnih analiz primerov skupnega interesa. V ta namen bi bilo treba Organu omogočiti, da predlaga, začne, usklajuje in z vsemi ustreznimi sredstvi podpira skupne analize čezmejnih sumljivih transakcij ali dejavnosti. Skupne analize bi se morale sprožiti, kadar je treba izvesti take skupne analize na podlagi ustreznih določb prava Unije ter v skladu z metodami in merili za izbiro in prednostno razvrščanje primerov, pomembnih za izvajanje skupnih analiz, ki jih pripravi Organ. FIU bi si morale po najboljših močeh prizadevati za sprejetje povabila Organa za sodelovanje pri skupni analizi. FIU, ki zavrne sodelovanje v skupni analizi, bi morala Organu pojasniti razloge za zavrnitev. Kadar je ustrezno, bi bilo treba te razloge predložiti FIU, ki je ugotovila, da je potrebno izvesti skupno analizo. Na podlagi izrecnega soglasja FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, bi bilo treba osebju Organa, ki podpira izvajanje skupnih analiz, omogočiti dostop do potrebnih podatkov in informacij, vključno s podatki in informacijami, ki se nanašajo na predmet primera. |
(44) |
Organ bi moral imeti možnost, da od FIU zahteva, da v posebnih okoliščinah začnejo skupno analizo, tudi kadar je Organ informacije prejel od žvižgačev ali preiskovalnih novinarjev ali kadar bi skupna analiza zapletenih in čezmejnih primerov pomenila dodano vrednost. FIU, ki so bile zaprošene za sodelovanje v skupni analizi, bi morale Organu nemudoma odgovoriti in navesti, ali so pripravljene sodelovati pri skupni analizi, in, če niso pripravljene sodelovati, navesti razloge za to. |
(45) |
Zgodnje ugotavljanje povezav z informacijami, ki jih imajo drugi organi, uradi in agencije Unije ter zadevne tretje osebe, je ključnega pomena za zagotovitev, da se izberejo najpomembnejši čezmejni primeri, vključno s tistimi, ki zahtevajo obsežno operativno analizo. V zvezi s tem in ob soglasju vseh FIU, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanje pri skupni analizi, bi moralo biti osebje Organa pooblaščeno, da na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ primerja podatke teh FIU z informacijami, ki jih dajo na voljo druge FIU ter organi, uradi in agencije Unije, vključno z Europolom. Organ bi moral zagotoviti, da se za navzkrižno primerjanje informacij na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ uporablja najnaprednejša najsodobnejša razpoložljiva tehnologija, vključno s tehnologijami za izboljšanje zasebnosti. Funkcija match sistema FIU.net je primer rešitve, ki FIU omogoča, da v realnem času ugotovi, ali je posameznik, katerega podatki so psevdonimizirani, že znan FIU drugih držav ali organom, uradom ali agencijam Unije, s čimer se izognemo nepotrebni obdelavi osebnih podatkov. V primeru zadetka bi moral Organ informacije, ki so sprožile zadetek, deliti s FIU, vključenimi v skupno analizo. V teh okoliščinah bi moral Organ informacije, ki so sprožile zadetek, deliti tudi z organi, uradi in agencijami Unije, če to predhodno odobri FIU, ki je informacije zagotovila. |
(46) |
Da se zagotovi hiter in učinkovit postopek vzpostavitve skupne analize, bi moral biti Organ odgovoren za ustanovitev in sestavo ekipe za skupno analizo ter njeno usklajevanje. |
(47) |
Učinkovito operativno sodelovanje med Organom in drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije v čezmejnih primerih je ključnega pomena. Da se po potrebi zagotovi učinkovito ukrepanje glede rezultatov skupnih analiz čezmejnih zadev, bi moral Organ poročati o rezultatih skupnih analiz Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) ali jih posredovati Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), kadar rezultati skupne analize kažejo, da je bilo morda storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi EJT ali urad OLAF lahko izvajala svoje pristojnosti. Poleg tega bi moral imeti Organ ob soglasju vseh FIU, ki sodelujejo v skupni analizi, možnost, da rezultate te skupne analize posreduje Europolu in Eurojustu, kadar rezultati te skupne analize kažejo, da je bilo morda storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi Europol in Eurojust lahko izvajala svoje pristojnosti. Organ za delo bi moral imeti možnost izmenjave strateških informacij, kot so tipologije in kazalniki tveganja, z EJT, uradom OLAF, Europolom in Eurojustom. |
(48) |
Organ na podlagi člena 24 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (8) brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o vsakem kriminalnem ravnanju, za katero bi lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) navedene uredbe. Organ na podlagi člena 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) brez odlašanja posreduje uradu OLAF vse informacije o morebitnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. EJT in urad OLAF bi morala v skladu z veljavnimi določbami pravnih instrumentov, ki jih urejajo, Organ obvestiti o ukrepih, sprejetih v zvezi s predloženimi informacijami, in o vseh ustreznih rezultatih. |
(49) |
Za izboljšanje učinkovitosti skupnih analiz bi bilo treba Organu omogočiti, da vzpostavi metode in postopke za izvajanje skupnih analiz. Na podlagi povratnih informacij FIU, vključenih v skupne analize, bi moral imeti Organ možnost, da pregleda njihovo ukrepanje, da bi opredelil pridobljene izkušnje. Taki pregledi bi morali Organu omogočiti, da objavi poročila o nadaljnjem ukrepanju in sklepe, ki se posredujejo vsem FIU, ne da bi razkril zaupne ali omejene informacije, da bi dodatno izpopolnil in izboljšal metode in postopke za izvajanje skupnih analiz ter nazadnje izboljšal in spodbujal same analize. |
(50) |
Za olajšanje in izboljšanje sodelovanja med FIU in Organom, tudi za namene izvajanja skupnih analiz, bi bilo treba FIU omogočiti, da delegirajo enega ali več članov osebja na FIU v Organ (v nadaljnjem besedilu: delegati nacionalnih FIU). Delegati nacionalnih FIU bi morali podpirati osebje Organa pri izvajanju vseh nalog v zvezi s FIU, vključno z izvajanjem skupnih analiz in pripravo ocen ogroženosti ter strateških analiz groženj, tveganj in metod na področju PDFT. Delegati FIU bi morali biti pri opravljanju svojih nalog in dolžnosti na podlagi te uredbe operativno neodvisni in avtonomni, čeprav so podrejeni FIU, ki jih je delegirala. Ne bi smeli zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali vlad ali drugih javnih ali zasebnih organov. Njihove naloge in dolžnosti ne bi smele posegati v pravila o varnosti in zaupnosti FIU. |
(51) |
Poleg skupnih analiz bi moral Organ spodbujati in olajšati različne oblike medsebojne pomoči med FIU, vključno z usposabljanjem in izmenjavo osebja za izboljšanje krepitve zmogljivosti ter omogočanje izmenjave znanja in dobrih praks med FIU. Vloga Organa pri podpiranju FIU pri njihovih dejavnostih mu daje edinstven položaj, da FIU olajša dostop do podatkovnih zbirk in orodij, ki so ključnega pomena za izboljšanje kakovosti finančnih obveščevalnih podatkov. Organ bi moral izkoristiti svoje stališče in se v imenu vseh FIU pogajati o pogodbah s ponudniki teh orodij in podatkovnih zbirk ter o ustreznih usposabljanjih za svoje osebje in osebje FIU. Organ bi moral imeti tudi vlogo mediatorja v primeru nesoglasij med FIU. V ta namen bi morale imeti FIU možnost, da spore v zvezi s sodelovanjem, vključno z izmenjavo informacij med FIU, predložijo Organu za mediacijo, če teh nesoglasij ne rešijo z neposrednim stikom in dialogom. |
(52) |
Organ bi moral upravljati, gostiti in vzdrževati FIU.net. Organ bi moral ob upoštevanju potreb, ki jih izrazijo FIU, sistem posodabljati. V ta namen bi moral zagotoviti, da se za razvoj FIU.net vseskozi uporablja najnaprednejša in najsodobnejša razpoložljiva tehnologija, na podlagi analize stroškov in koristi. Organ bi se moral zanašati na tretje ponudnike storitev le za nebistvene naloge, zato gostovanja in upravljanja mreže FIU.net ne bi smel oddati v zunanje izvajanje. Organ ne bi smel imeti dostopa do vsebine informacij, izmenjanih v okviru FIU.net, razen kadar je Organ predvideni prejemnik takih informacij. Da bi Organ lahko pošiljal, prejemal in navzkrižno primerjal informacije, bi mu bilo treba zagotoviti operativno vozlišče v sistemu FIU.net. |
(53) |
Za vzpostavitev doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih in s FIU povezanih praks ter zagotovitev skupne, enotne in skladne uporabe prava Unije bi bilo treba Organu omogočiti izdajanje smernic in priporočil, naslovljenih na vse zavezance ali na kategorijo zavezancev ter na vse nadzorne organe in FIU ali na kategorijo nadzornih organov in FIU. Smernice in priporočila bi se lahko izdali na podlagi posebnega pooblastila iz veljavnih aktov Unije ali na lastno pobudo Organa, kadar obstaja potreba po okrepitvi okvira za PPDFT na ravni Unije. |
(54) |
Da bi FIU zagotovili optimalno pomoč in s tem povečali učinkovitost podpornega in usklajevalnega mehanizma za FIU, bi morali imeti Organ in FIU možnost, da okrepijo učinkovitost dejavnosti FIU z opredelitvijo in spodbujanjem najboljših praks. Medsebojni strokovni pregledi bi bili najboljši instrument za objektivno oceno takih dejavnosti in praks, zato bi moral biti Organ zadolžen za organizacijo takih medsebojnih strokovnih pregledov na podlagi metod in poslovnika za izvajanje takih pregledov, ki bi jih na centralni ravni razvil Organ. Da bi bili medsebojni strokovni pregledi koristni, bi morali biti celoviti in zajemati vse ustrezne vidike nalog FIU iz poglavja III Direktive (EU) 2024/1640. Zato bi morali med drugim zajemati ustreznost virov FIU, ukrepe, ki se izvajajo za zagotovitev operativne neodvisnosti in avtonomije FIU, ukrepe, sprejete za zaščito varnosti in zaupnosti informacij, ki jih obdelujejo FIU, funkcije, povezane s prejemanjem poročil o sumljivih transakcijah, funkcije, povezane z operativnimi in strateškimi analizami FIU in njihovim razširjanjem, ter notranje in čezmejne dogovore in prakse FIU o sodelovanju. Na podlagi medsebojnih strokovnih pregledov bi lahko Organ izdal smernice in priporočila, namenjene spodbujanju vseh opredeljenih najboljših praks in odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti. |
(55) |
Vzpostavitev trdne strukture upravljanja znotraj Organa je bistvena za zagotovitev učinkovitega opravljanja nalog, dodeljenih Organu, ter za učinkovito in objektivno odločanje. Zaradi zapletenosti in raznolikosti nalog, prenesenih na Organ, na področju nadzora in FIU odločitev ne more sprejemati en upravni organ, kot je pogosto pri decentraliziranih agencijah. Ker morajo nekatere vrste odločitev, kot so odločitve o sprejetju skupnih instrumentov, sprejeti predstavniki ustreznih organov ali FIU, pri čemer je treba spoštovati pravila glasovanja iz PDEU, nekatere druge odločitve, kot so odločitve v zvezi s posameznimi izbranimi zavezanci ali posameznimi organi, zahtevajo manjši organ odločanja, katerega člani bi morali biti predmet ustreznih ureditev glede odgovornosti. Organ bo zato imel splošni odbor in izvršilni odbor. |
(56) |
Za zagotovitev ustreznega strokovnega znanja bi moral imeti splošni odbor dve sestavi. Za vse odločitve o sprejetju splošno veljavnih aktov, kot so osnutki regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernice, priporočila in mnenja v zvezi s FIU, bi moral biti sestavljen iz vodij FIU držav članic (v nadaljnjem besedilu: splošni odbor v sestavi FIU). Za istovrstne akte, ki se nanašajo na neposredni ali posredni nadzor nad finančnimi in nefinančnimi zavezanci, bi moral biti sestavljen iz vodij nadzornikov za PPDFT, ki so javni organi (v nadaljnjem besedilu: splošni odbor v nadzorni sestavi). Vse strani, zastopane v splošnem odboru, bi si morale prizadevati za omejitev menjavanja svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela odbora. Vse strani bi si morale prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov v splošnem odboru. |
(57) |
Za nemoten postopek odločanja bi morale biti naloge jasno razdeljene: splošni odbor v sestavi FIU bi moral odločati o osnutkih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernicah in podobnih ukrepih za FIU, splošni odbor v nadzorni sestavi pa o osnutkih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernicah in podobnih ukrepih za zavezance. Splošni odbor v nadzorni sestavi bi moral imeti tudi možnost, da v skladu s postopki, ki se opredelijo v soglasju z izvršilnim odborom, izrazi svoje mnenje izvršilnemu odboru o vseh osnutkih odločitev o posameznih izbranih zavezancih, ki jih predlagajo skupne nadzorniške skupine. V primeru neobstoja takega mnenja bi moral odločitev sprejeti izvršilni odbor. Kadar izvršilni odbor pri končni odločitvi odstopa od mnenja splošnega odbora v nadzorni sestavi, bi moral v pisni obliki pojasniti razloge za odstopanje. |
(58) |
Za namene glasovanja in sprejemanja odločitev bi morala vsaka država članica imeti enega predstavnika z glasovalno pravico. Zato bi morale vodje nadzornih organov zavezancev v vsaki državi članici imenovati stalnega predstavnika kot člana splošnega odbora v nadzorni sestavi z glasovalno pravico. Druga možnost je, da se nadzorni organi države članice glede na vsebino odločitve ali dnevni red sestanka splošnega odbora odločijo za ad hoc predstavnika. Praktične ureditve v zvezi z odločanjem in glasovanjem članov splošnega odbora v nadzorni sestavi bi morale biti določene v poslovniku splošnega odbora, ki ga pripravi Organ. |
(59) |
Da bi lahko splošni odbor v sestavi FIU dobil pomoč pri pripravi vseh ustreznih odločitev v okviru svojega mandata, bi mu moral pomagati stalni odbor z bolj omejeno sestavo. Stalni odbor bi moral podpirati delo splošnega odbora v sestavi FIU in opravljati svoje naloge izključno v interesu Unije kot celote. Delovati bi moral v tesnem sodelovanju z delegati FIU in osebjem Organa, odgovornim za naloge, povezane s FIU, ter ob popolni preglednosti s splošnim odborom v sestavi FIU. |
(60) |
Predsednik Organa bi moral predsedovati sestankom splošnega odbora in imeti pravico do glasovanja pri sprejemanju odločitev z navadno večino, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Komisija bi morala biti članica brez glasovalne pravice v splošnem odboru. Za vzpostavitev sodelovanja z drugimi ustreznimi institucijami bi bilo treba splošnemu odboru tudi omogočiti, da sprejme druge opazovalce brez glasovalne pravice, zlasti predstavnikom, ki so jih imenovali nadzorni odbor Evropske centralne banke (ECB) in vsak od treh evropskih nadzornih organov, in sicer EBA, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen s Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11), (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi), v splošni odbor v nadzorni sestavi ter OLAF, Europol, Eurojust in EJT za splošni odbor v sestavi FIU, kadar se razpravlja ali odloča o zadevah, ki spadajo v njihove pristojnosti. Za zagotovitev, da so ustrezne institucije, organi, uradi in agencije Unije povabljeni na seje, na katerih bi bila njihova prisotnost potrebna ali koristna, bi bilo treba v poslovniku splošnega odbora jasno opredeliti okoliščine, v katerih bi bilo treba tem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter drugim opazovalcem omogočiti udeležbo na sestankih. Organ za delo bi se moral pri pripravi ustreznih delov poslovnika z navedenimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije dogovoriti o pogojih za njihovo sodelovanje. Tak sporazum se domneva, kadar so pogoji za sodelovanje že vključeni v dvostranske delovne dogovore ali memorandume o soglasju, ki jih določa ta uredba. Za omogočanje nemotenega postopka odločanja bi bilo treba odločitve splošnega odbora sprejemati z navadno večino, razen odločitev v zvezi z osnutki regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernicami in priporočili, ki bi jih bilo treba sprejemati s kvalificirano večino predstavnikov držav članic v skladu s pravili glasovanja iz Pogodb. |
(61) |
Upravni organ Organa bi moral biti izvršilni odbor, sestavljen iz predsednika Organa in petih stalnih članov, tudi podpredsednika, ki jih imenujeta Evropski parlament in Svet na predlog splošnega odbora na podlagi ožjega seznama kvalificiranih kandidatov, ki ga pripravi Komisija. S ciljem zagotoviti hiter in učinkovit postopek odločanja bi moral biti izvršilni odbor pristojen za načrtovanje in izvajanje nalog Organa, razen kadar se posamezne odločitve izrecno nanašajo na splošni odbor. Za zagotovitev objektivnosti in ustrezne hitrosti postopka odločanja na področju neposrednega nadzora nad izbranimi zavezanci bi moral izvršilni odbor sprejemati vse zavezujoče odločitve, naslovljene na izbrane zavezance. Predstavniki finančnih nadzornikov iz držav članic, v katerih ima subjekt sedež, bi morali imeti možnost, da se udeležijo posvetovanj izvršilnega odbora. Poleg tega bi moral biti izvršilni odbor skupaj s predstavnikom Komisije kolektivno odgovoren za upravne in proračunske odločitve Organa. |
(62) |
Za omogočanje hitrih odločitev bi bilo treba vse odločitve izvršilnega odbora, vključno z odločitvami, pri katerih ima Komisija glasovalno pravico, sprejeti z navadno večino, pri čemer je v primeru neodločenega izida glasovanja odločilen glas predsednika Organa. Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja Organa bi moral imeti izvršilni odbor možnost, da v zvezi z odločitvami, pri katerih ima Komisija glasovalno pravico in pri katerih izvršni odbor odstopa od mnenja Komisije, predloži temeljito utemeljitev takega odstopanja. |
(63) |
Za zagotovitev neodvisnega delovanja Organa bi moralo pet stalnih članov izvršilnega odbora in predsednik Organa delovati neodvisno od Unije kot celote in v njenem interesu. Kar zadeva sprejemanje nekaterih imenovanj ali ugodnosti bi morali med svojim mandatom in po njegovem izteku ravnati pošteno in diskretno. V izogib dajanju vtisa, da bi člani izvršilnega odbora Organa lahko izkoristili svoj položaj članov izvršilnega odbora Organa, da bi bili po izteku svojega mandata imenovani na visoke položaje v zasebnem sektorju, in da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov po zaposlitvi v javnem sektorju, bi bilo treba za pet stalnih članov izvršilnega odbora, vključno s predsednikom Organa, uvesti obdobje mirovanja. |
(64) |
Predsednika Organa bi moral Svet imenovati na podlagi objektivnih meril, po odobritvi s strani Evropskega parlamenta. Tako Evropski parlament kot splošni odbor bi morala imeti možnost, da opravita zaslišanja kandidatov za položaj predsednika Organa, ki jih je Komisija uvrstila na ožji seznam. Da bi zagotovili informirano izbiro najboljšega kandidata s strani Evropskega parlamenta in Sveta ter visoko stopnjo preglednosti v postopku imenovanja, bi moral splošni odbor imeti možnost, da izda javno mnenje o rezultatih svojih zaslišanj ali svoje mnenje posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Predsednik bi moral predstavljati Organ navzven in poročati o izvajanju nalog Organa. |
(65) |
Izvršnega direktorja Organa bi moral izvršilni odbor imenovati na podlagi ožjega seznama, ki ga sestavi Komisija. Da se omogoči optimalna izbira, bi morala biti na ožjem izboru vsaj dva kandidata, ki ju izbere Komisija na podlagi zaslug in dokazanih visokih upravnih, proračunskih in vodstvenih sposobnosti, ki jih morajo kandidati v ožjem izboru dokazati med odprtim izbirnim postopkom. Izvršni direktor Organa bi moral biti višji član osebja Organa, pristojen za njegovo vsakodnevno upravljanje ter odgovoren za upravljanje proračuna, javna naročila, zaposlovanje in kadrovanje. |
(66) |
Enakost žensk in moških ter raznolikost sta temeljni vrednoti Unije, ki ju spodbuja v celotnem naboru ukrepov Unije. Čeprav je bil na teh področjih sčasoma dosežen napredek, si mora Unija bolj prizadevati, da bi dosegla uravnoteženo zastopanost pri odločanju na ravni Unije ali nacionalni ravni. Glavni upravni organ Organa, izvršni odbor, bi moral biti kolegij, sestavljen pa bi moral biti iz predsednika Organa in petih drugih neodvisnih članov, vsakodnevno upravljanje pa bi bilo treba zaupati izvršnemu direktorju. Te osebe bi bilo treba izbrati na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki se bo vodil predvsem po posameznih merilih, ki temeljijo na dosežkih. Hkrati naj bi s skupnimi imenovanji Organ vodila skupina z dovolj raznolikim strokovnim znanjem ter ozadjem in uravnoteženo zastopanostjo spolov. Glede na to, da je Komisija zadolžena za pripravo ožjega seznama kandidatov za mesta predsednika Organa, člana izvršnega odbora in izvršnega direktorja, bi bilo treba nujno razmisliti o skupnem izidu imenovanj. Natančneje, v ožjem izboru bi morali biti kandidati, ki bodo ustreznim organom za imenovanja omogočili imenovanja, s katerimi se vzpostavi zadostna raznolikost in uravnotežena zastopanost spolov med višjim vodstvom Organa. |
(67) |
Za učinkovito varstvo pravic zadevnih strani, zaradi ekonomičnosti postopka in za zmanjšanje bremena Sodišča Evropske unije bi moral Organ fizičnim in pravnim osebam omogočiti, da zahtevajo pregled odločitev, sprejetih v skladu s pooblastili za neposredni nadzor ter prenesenimi na Organ s to uredbo, ki so naslovljene nanje ali jih neposredno ali individualno zadevajo. Neodvisnost in objektivnost mnenj, ki jih poda upravni odbor za pregled, bi morali biti med drugim zagotovljeni z njegovo sestavo iz petih neodvisnih in ustrezno usposobljenih oseb. |
(68) |
Organu je treba zagotoviti potrebne človeške in finančne vire, da bo lahko izpolnjeval cilje, naloge in odgovornosti, ki so mu dodeljene na podlagi te uredbe. Za zagotovitev pravilnega delovanja Organa bi bilo treba odvisno od nalog in funkcij financiranje zagotoviti s kombinacijo pristojbin, ki se zaračunavajo nekaterim zavezancem ter prispevajo k proračunu Unije. Za zagotovitev, da lahko Organ izvaja svoje naloge kot neposredni in posredni nadzornik zavezanca, bi bilo treba uvesti ustrezen mehanizem za določanje in pobiranje pristojbin. Kar zadeva pristojbine, ki bi se zaračunavale izbranim zavezancem in nekaterim neizbranim zavezancem, bi bilo treba v delegiranem aktu Komisije razviti postopek pobiranja pristojbin. Pristojbine, ki se zaračunavajo nekaterim zavezancem, bi bilo treba izračunati v skladu z načelom sorazmernosti in ob upoštevanju zlasti tega, ali so zavezanci izpolnjevali pogoje za neposredni nadzor, njihovega profila tveganja in prometa. Metodologijo je treba umeriti tako, da se zagotovi, da nižji profil tveganja pomeni manjši prispevek pristojbin glede na velikost podjetja. O prispevku iz proračuna Unije odloča proračunski organ Unije v proračunskem postopku. V ta namen bi moral Organ Komisiji predložiti oceno proračuna. Po posvetovanju s Komisijo bi moral sprejeti tudi finančna pravila. |
(69) |
Pravila o določitvi in izvrševanju proračuna Organa ter določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (12) v zvezi s sodelovanjem z EJT in učinkovitostjo preiskav urada OLAF. |
(70) |
Za preprečevanje notranjih goljufij, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti znotraj Organa in učinkovit boj proti njim bi bilo treba za Organ uporabljati Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, kar zadeva sodelovanje z EJT in učinkovitost preiskav urada OLAF. Organ bi moral pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (13), temu pa bi bilo treba omogočiti izvajanje preverjanj na kraju samem na področju njegove pristojnosti. |
(71) |
Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 7. februarja 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor, je zaradi vse bolj sovražnega okolja ogroženosti bistveno zagotoviti visoko raven kibernetske odpornosti v vseh institucijah, organih, uradih in agencijah Unije. Izvršni direktor bi moral torej zagotoviti ustrezno upravljanje tveganj na področju informacijske tehnologije, močno notranje upravljanje informacijske tehnologije in zadostna sredstva za varnost informacijske tehnologije. Praviloma bi bilo treba vsaj 10 % izdatkov Organa za informacijsko tehnologijo pregledno dodeliti neposredni varnosti IT. V ta delež glede minimalnih odhodkov je lahko vključen tudi prispevek za skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU). Organ bi moral tesno sodelovati s CERT EU ter skupini in Komisiji v 24 urah poročati o večjih incidentih. |
(72) |
Organ bi moral odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu za izvajanje svojih nalog in izvajanje te uredbe. Predsednik Organa bi moral zadevno poročilo vsako leto predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. |
(73) |
Osebje Organa bi moralo biti sestavljeno iz začasnih uslužbencev, pogodbenih uslužbencev, vključno z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, ter nacionalnih delegatov, ki bi jih FIU Unije dale na voljo Organu, vendar bi ostali pod vodstvom svojih nacionalnih FIU. Organ bi moral v dogovoru s Komisijo sprejeti ustrezne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (14) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi). |
(74) |
Za zagotovitev ustrezne obravnave zaupnih informacij bi morala za vse člane upravnih organov Organa, vse osebje Organa, vključno z napotenim osebjem in osebjem, ki je na voljo Organu, ter vse osebe, ki izvajajo naloge za Organ na podlagi pogodbe, veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti, vključno z vsemi omejitvami zaupnosti in obveznostmi, ki izhajajo iz ustreznih določb prava Unije in so povezane z določenimi nalogami Organa. Vendar obveznosti glede zaupnosti in poslovne skrivnosti Organu ne bi smele preprečevati, da sodeluje z drugimi zadevnimi organi in subjekti Unije ali nacionalnimi organi ali subjekti, si z njimi izmenjuje ali jim razkriva informacije, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog ter kadar so take obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij predvidene v pravu Unije. |
(75) |
Brez poseganja v obveznosti glede zaupnosti, ki veljajo za osebje in predstavnike Organa v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, bi bilo treba za Organ uporabljati Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (15). V skladu z omejitvami glede zaupnosti in varovanja poslovne skrivnosti, povezanimi z nadzornimi nalogami Organa ter nalogami Organa za podporo in usklajevanje FIU, se javni dostop do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne bi smel razširiti na zaupne informacije, ki jih obravnava osebje Organa. Zlasti bi se za zaupne morali šteti vsi operativni podatki ali informacije, povezani s takimi operativnimi podatki Organa in FIU, ki jih obravnava osebje Organa zaradi izvajanja nalog in dejavnosti, povezanih s podporo in usklajevanjem FIU. Kar zadeva nadzorne naloge, bi bilo treba dostop do informacij ali podatkov Organa, finančnih nadzornikov ali zavezancev, pridobljenih pri izvajanju nalog in dejavnosti, povezanih z neposrednim nadzorom, načeloma obravnavati kot zaupen in ne bi smel biti predmet razkritja. Vendar bi moralo biti omogočeno, da se zaupne informacije, ki se nanašajo na nadzorni postopek, v celoti ali delno razkrijejo zavezancem, ki sodelujejo pri takem nadzornem postopku, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. |
(76) |
Brez poseganja v posebne jezikovne ureditve, ki bi se morda sprejele v nadzornem sistemu za PPDFT ter z izbranimi zavezanci, bi bilo treba za Organ uporabljati Uredbo Sveta št. 1 (16), Prevajalski center za organe Evropske unije pa bi moral zagotavljati prevajalske storitve, ki bodo morda potrebne za delovanje Organa, razen tolmačenja. |
(77) |
Brez poseganja v obveznosti držav članic in njihovih organov bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe za namene preprečevanja PDFT šteti za potrebno za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu ali zaradi zakonitih interesov Organa na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 se mora Komisija pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov, ki vplivajo na varstvo pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. To bi lahko veljalo za regulativne in izvedbene tehnične standarde, ki jih bo pripravil Organ. Kadar Organ meni, da obstaja dodana vrednost pri posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov že v fazi priprave teh aktov, bi moral za zagotovitev nemotenega postopka priprave in sprejetja navedenih aktov o tem obvestiti Komisijo in pridobiti njeno pooblastilo za začetek posvetovanja. |
(78) |
Poročanje zaposlenih pri zavezancih ali skupinah o nepravilnostih lahko Organu zagotovi kritične informacije o splošni ravni skladnosti kreditnih institucij in finančnih institucij po vsej Uniji z zahtevami glede PPDFT. Podobno lahko poročanje zaposlenih v nadzornih organih, samoregulativnih organih, ki opravljajo nadzorne funkcije, in FIU pomaga Organu pri zagotavljanju visokokakovostnega nadzora in podpiranju razvoja učinkovitih finančnih informacij na celotnem notranjem trgu. Vendar morajo ti zaposleni imeti zadostna zagotovila, da bodo njihova poročila obravnavana z visoko stopnjo zaupnosti in da njihovi osebni podatki v nobenem primeru ne bodo razkriti. V ta namen bi moral imeti Organ vzpostavljene ukrepe za ohranjanje zaupnosti poročil o nepravilnostih. Organ bi moral pri določanju notranjih pravil za obravnavo poročil o morebitnih kršitvah pravil PPDFT zagotoviti, da imajo poročila zaposlenih pri izbranih zavezancih prednost, in lahko določi postopke za obravnavanje ponavljajočih se poročil, velikih prilivov poročil in primerov, ko se predložijo poročila, ki se nanašajo na kršitve, ki niso v pristojnosti Organa. Poleg tega bi morale osebe, ki Organu prijavijo kršitve v zvezi z PPDFT, izpolnjevati pogoje za zaščito na podlagi Direktive (EU) 2019/1937 (19) Evropskega parlamenta in Sveta, če so izpolnjeni pogoji iz Direktive. |
(79) |
Organ bi moral vzpostaviti kooperativne odnose z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, vključno z Europolom, Eurojustom, EJT in evropskimi nadzornimi organi. Za izboljšanje medsektorskega nadzora ter boljše sodelovanje med bonitetnimi nadzorniki in nadzorniki za PPDFT bi moral Organ vzpostaviti kooperativne odnose z organi, pristojnimi za bonitetni nadzor nad zavezanci v finančnem sektorju, vključno z ECB, v zvezi z zadevami, ki se ne nanašajo na naloge, ki so prenesene nanj z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (20), ter z organi za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), imenovanimi organi, kakor so opredeljeni v členu 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22), in pristojnimi organi, kakor so opredeljeni v členu 3(1), točka 35, Direktive (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (23). V ta namen bi bilo treba Organu omogočiti, da s takimi organi sklene sporazume ali memorandume o soglasju, tudi v zvezi s kakršno koli izmenjavo informacij, potrebno za izpolnjevanje zadevnih nalog Organa in teh organov. Organ bi si moral po najboljših močeh prizadevati za izmenjavo informacij s takimi organi na njihovo zahtevo, v okviru omejitev, ki jih predstavljajo pravne omejitve, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov. Poleg tega bi moral Organ omogočati učinkovito izmenjavo informacij med vsemi finančnimi nadzorniki v nadzornem sistemu za PPDFT in zgoraj navedenimi organi, pri čemer bi morali biti sodelovanje in izmenjave informacij strukturirani in učinkoviti. |
(80) |
Partnerstva za izmenjavo informacij postajajo vse pomembnejši forumi za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter zavezanci v nekaterih državah članicah. Glede na pooblastila Organa na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma bi mu moralo biti omogočeno, da za doseganje tega cilja vzpostavi partnerstvo za izmenjavo informacij. Informacije, izmenjane v okviru tega partnerstva, bi morale biti skladne s področjem uporabe mandata Organa. Kadar bi Organ deloval kot neposredni nadzornik izbranih zavezancev ali v podporo FIU, ki so del partnerstev za izmenjavo informacij v kateri koli državi članici, bi bilo lahko zanj koristno, če bi v njih tudi sodeloval, pod pogoji, ki jih določijo ustrezni nacionalni javni organ ali organi, ki vzpostavijo tako partnerstvo za izmenjavo informacij, in z njihovim izrecnim soglasjem. |
(81) |
Ker je sodelovanje med nadzornimi in upravnimi organi ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ključno za uspešen boj proti PDFT ter imajo nekateri organi in telesa Unije posebne naloge ali pooblastila na tem področju, bi moral Organ zagotoviti, da lahko sodeluje s temi organi in telesi, zlasti z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT. Če obstaja potreba po vzpostavitvi posebnih delovnih ureditev ali sklenitvi memoranduma o soglasju med Organom ter temi organi in telesi, bi moral biti Organ sposoben tega. Ureditev bi morala biti strateška in tehnična, ne bi smela pomeniti izmenjave kakršnih koli zaupnih ali operativnih informacij v lasti Organa ter bi morala upoštevati naloge, ki so jih že izvedli druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije ter se nanašajo na preprečevanje PDFT ter boj proti njima. |
(82) |
Ker so s tem povezana predhodna kazniva dejanja in tudi kaznivo dejanje pranja denarja pogosto globalne narave ter ker zavezanci Unije poslujejo tudi s tretjimi državami in v tretjih državah, je učinkovito sodelovanje z vsemi ustreznimi organi v tretjih državah na področjih nadzora in delovanja FIU ključno za okrepitev okvira Unije za PPDFT. Glede na edinstveno kombinacijo Organa, ki združuje neposredni in posredni nadzor ter naloge in pooblastila, povezane s sodelovanjem med FIU, bi bilo treba Organu omogočiti, da prevzame dejavno vlogo v takih dogovorih o zunanjem sodelovanju. Natančneje, Organ bi bilo treba pooblastiti za vzpostavitev stikov in sklepanje upravnih dogovorov z organi v tretjih državah, ki imajo regulativne, nadzorne in s FIU povezane pristojnosti. Vloga Organa bi bila lahko zlasti koristna v primerih, ko se interakcija več javnih organov Unije in FIU z organi v tretjih državah nanaša na zadeve, ki spadajo v obseg nalog Organa. V takih primerih bi moral imeti Organ vodilno vlogo pri spodbujanju te interakcije. |
(83) |
Organ ima glede na svoje naloge in pooblastila na področju PPDFT vse potrebno, da lahko podpre ukrepe Komisije v mednarodnih forumih, vključno s skupino FATF, tako da bodo interesi Unije v teh forumih zastopani enotno, s skupnim izhodiščem, dosledno in učinkovito. Zato bi moral Organ Komisiji pomagati pri njenih dejavnostih kot članici skupine FATF ter prispevati k zastopanju Unije in zagovarjanju njenih interesov v mednarodnih forumih. Glede na pomen medsebojnih ocenjevanj, ki jih izvajata skupina FATF in Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL), in kadar ta ocenjevanja zadevajo države članice, bi moralo osebje Organa po potrebi na voljo ocenjevalnim skupinam, odgovornim za izvajanje ocenjevanj, in sodelovati z njimi. |
(84) |
Ker naj bi imel Organ celoten nabor pooblastil in nalog, povezanih z neposrednim in posrednim nadzorom ter pregledom vseh zavezancev, morajo ta pooblastila ostati konsolidirana znotraj enega organa Unije in ne smejo povzročati nasprotujočih si pristojnosti z drugimi organi Unije. Zato EBA ne bi smel ohraniti svojih nalog in pooblastil v zvezi z PPDFT, ko se bo ta uredba začela v celoti uporabljati, ustrezne člene Uredbe (EU) št. 1093/2010 pa bi bilo treba črtati. Vire, dodeljene EBA za izvajanje teh nalog in pooblastil, bi bilo treba prenesti na Organ. Ob upoštevanju, da bi morali vsi trije evropski nadzorni organi sodelovati z Organom in bi jim moralo biti omogočeno, da se bodo kot opazovalci udeleževali sestankov splošnega odbora v nadzorni sestavi, bi bilo treba enako možnost zagotoviti Organu v zvezi s sestanki odbora nadzornikov evropskih nadzornih organov. V primerih, ko zadevni odbori nadzornikov razpravljajo ali odločajo o zadevah, pomembnih za izvajanje nalog in pooblastil Organa, bi bilo treba Organu omogočiti, da se kot opazovalec udeleži njihovih sestankov. Člene o sestavi odbora nadzornikov iz uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(85) |
Da se zagotovi učinkovitost te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s postopkovnimi pravili v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, v zvezi s podrobnimi pravili glede zastaralnih rokov za naložitev in izvrševanje kazni ter v zvezi z določitvijo metodologije za izračun zneska pristojbine, ki se zaračuna vsakemu izbranemu in neizbranemu zavezancu, ki mora plačati pristojbine, in načina pobiranja teh pristojbin. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (24). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(86) |
Organ bi moral večino svojih nalog in pooblastil v skladu s to uredbo prevzeti do 1. julija 2025. Neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci bi se moral začeti leta 2028. Tako bi moral imeti Organ na voljo dovolj časa za ustanovitev svojega sedeža v državi članici, kot določa ta uredba. |
(87) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(88) |
ECB je mnenje podala 16. februarja 2022 (25). |
(89) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 22. septembra 2021 (26) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
USTANOVITEV, PRAVNI STATUS IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Ustanovitev in obseg delovanja
1. Ustanovi se Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: Organ).
2. Organ deluje v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, zlasti tistih, ki so opredeljena v členu 6, in v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2023/1113, Direktive (EU) 2024/1640 in Uredbe (EU) 2024/1624, pa tudi vseh direktiv, uredb in sklepov, ki temeljijo na teh aktih, vseh nadaljnjih pravno zavezujočih aktov Unije, ki prenašajo naloge na Organ, ter nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša Direktiva (EU) 2024/1640, in drugih direktiv, ki prenašajo naloge na nadzorne organe.
3. Cilj Organa je ščititi javni interes, stabilnost ter integriteto finančnega sistema Unije in pravilno delovanje notranjega trga s:
(a) |
preprečevanjem uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma (v nadaljnjem besedilu: PDFT); |
(b) |
prispevanjem k opredelitvi in oceni tveganj in groženj PDFT na notranjem trgu ter tveganj in groženj, ki izvirajo zunaj Unije in vplivajo ali bi lahko vplivali na notranji trg; |
(c) |
zagotavljanjem visokokakovostnega nadzora na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: PPDFT) na notranjem trgu; |
(d) |
prispevanjem k konvergenci nadzora na področju PPDFT na celotnem notranjem trgu; |
(e) |
prispevanjem k uskladitvi praks finančnoobveščevalnih enot (v nadaljnjem besedilu: FIU) pri odkrivanju sumljivih transakcij ali dejavnosti; |
(f) |
podpiranjem in usklajevanjem izmenjave informacij med FIU ter med FIU in drugimi pristojnimi organi. |
Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, da zagotavlja skladnost s pravom Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/1624 in člena 2 Direktive (EU) 2024/1640 uporabljajo naslednje opredelitve:
(1) |
„izbrani zavezanec“ pomeni kreditno institucijo, finančno institucijo ali skupino kreditnih institucij ali finančnih institucij na najvišji ravni konsolidacije v Uniji v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, ki je pod neposrednim nadzorom Organa na podlagi člena 13; |
(2) |
„neizbrani zavezanec“ pomeni kreditno institucijo, finančno institucijo ali skupino kreditnih institucij ali finančnih institucij na najvišji ravni konsolidacije v Uniji v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, ki ni izbrani zavezanec; |
(3) |
„nadzorni sistem za PPDFT“ pomeni Organ in nadzorne organe v državah članicah; |
(4) |
„organ, ki ni pristojen za PPDFT“, pomeni:
|
Člen 3
Pravni status
1. Organ je organ Unije in je pravna oseba.
2. Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnih postopkih.
3. Organ zastopa njegov predsednik.
Člen 4
Sedež
Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni, Nemčija.
POGLAVJE II
NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA
ODDELEK 1
Naloge in pooblastila
Člen 5
Naloge
1. Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s tveganji PDFT, s katerimi se sooča notranji trg:
(a) |
spremljanje razvoja na notranjem trgu ter ocenjevanje groženj, ranljivosti in tveganj v zvezi z PDFT; |
(b) |
spremljanje razvoja v tretjih državah ter ocenjevanje groženj, ranljivosti in tveganj v zvezi z njihovimi sistemi za PPDFT, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na notranji trg; |
(c) |
zbiranje in analiziranje informacij iz njegovih nadzornih dejavnosti ter nadzornih dejavnosti nadzornikov in nadzornih organov o pomanjkljivostih, ugotovljenih pri uporabi pravil o PPDFT s strani zavezancev, izpostavljenosti zavezancev tveganju, naloženih sankcijah in sprejetih popravnih ukrepih; |
(d) |
vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke PPDFT z informacijami, pridobljenimi od nadzornih organov ali ki izhajajo iz dejavnosti Organa, ter njeno posodabljanje; |
(e) |
analiziranje informacij, ki se zbirajo v osrednji podatkovni zbirki, ter izmenjava teh analiz z nadzorniki, nadzornimi organi in organi, ki niso pristojni za PPDFT, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij; |
(f) |
podpiranje analize tveganj PDFT ter neizvajanja ciljnih finančnih sankcij, ki vplivajo na notranji trg, in izogibanja takim sankcijam iz člena 7 Direktive (EU) 2024/1640; |
(g) |
podpiranje, omogočanje in krepitev sodelovanja ter izmenjave informacij med zavezanci in nadzorniki, nadzornimi organi in organi, ki niso pristojni za PDFT, za razvoj skupnega razumevanja tveganj in groženj v zvezi z PDFT, s katerimi se sooča notranji trg, vključno z udeležbo v partnerstvih za izmenjavo informacij na področju PDFT; |
(h) |
izdajanje publikacij ter zagotavljanje usposabljanja in drugih storitev na zahtevo, da se ozavešča o tveganjih PDFT ter da se jih rešuje; |
(i) |
poročanje Komisiji o vseh primerih, ko Organ pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je država članica Direktivo (EU) 2024/1640 prenesla nepravilno ali nepopolno; |
(j) |
izvajanje vseh drugih posebnih nalog iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov, navedenih v členu 1(2). |
2. Organ izvaja naslednje naloge v zvezi z izbranimi zavezanci:
(a) |
zagotavljanje, da izbrani zavezanci izpolnjujejo zahteve, ki se zanje uporabljajo na podlagi Uredbe (EU) 2024/1624 in Uredbe (EU) 2023/1113, vključno z obveznostmi v zvezi z izvajanjem ciljno usmerjenih finančnih sankcij; |
(b) |
izvajanje nadzornih pregledov Lin ocen na ravni posameznih subjektov in skupine z namenom ugotavljanja, ali so notranje politike, postopki in kontrole, ki jih vzpostavijo izbrani zavezanci, v skladu z veljavnimi zahtevami, ter naložitev posebnih zahtev, uporabo upravnih ukrepov in nalaganje denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 21, 22 in 23 na osnovi takih nadzornih pregledov in ocen; |
(c) |
sodelovanje pri nadzoru na ravni skupine, zlasti v kolegijih nadzornikov, tudi kadar je izbrani zavezanec del skupine, ki ima sedež, odvisna podjetja ali podružnice zunaj Unije; |
(d) |
razvoj in posodabljanje sistema za ocenjevanje tveganj in ranljivosti izbranih zavezancev za pridobivanje informacij za nadzorne dejavnosti Organa in nadzornih organov, tudi s pridobivanjem podatkov od teh zavezancev s strukturiranimi vprašalniki in drugimi spletnimi ali nespletnimi orodji. |
3. Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s finančnimi nadzorniki:
(a) |
vzdrževanje posodobljenega seznama finančnih nadzornikov v Uniji; |
(b) |
izvajanje rednih ocen za zagotovitev, da imajo vsi finančni nadzorniki ustrezne vire, pooblastila in strategije, potrebne za opravljanje svojih nalog na področju PPDFT, ter za to, da lahko rezultate teh ocen dajo na voljo; |
(c) |
sprejemanje ustreznih ukrepov v odgovor na zahtevo finančnih nadzornikov, da Organ prevzame neposredni nadzor, ali na lastno pobudo Organa, v izjemnih okoliščinah, ki zahtevajo posredovanje Organa in so povezani s skladnostjo neizbranih zavezancev ali izpostavljenostjo tveganju; |
(d) |
lajšanje delovanja nadzornih kolegijev za PPDFT v finančnem sektorju; |
(e) |
prispevanje k poenotenju nadzornih praks in spodbujanju visokih nadzornih standardov na področju PPDFT v sodelovanju s finančnimi nadzorniki, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti z zahtevami glede PPDFT v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami; |
(f) |
usklajevanje izmenjav osebja in informacij med finančnimi nadzorniki na področju PPDFT v Uniji; |
(g) |
zagotavljanje pomoči na področju PPDFT finančnim nadzornikom na podlagi njihovih posebnih zahtev, vključno z zahtevami za mediacijo med finančnimi nadzorniki; |
(h) |
na posebno zahtevo iz točke (g), in z zavezujočim učinkom, reševanje nesoglasij med finančnimi nadzorniki v zvezi z ukrepi, ki jih morajo finančni nadzorniki sprejeti v zvezi z zavezancem, tudi v okviru nadzornih kolegijev za PPDFT; |
4. Organ izvaja naslednje naloge v zvezi z nefinančnimi nadzorniki:
(a) |
vzdrževanje posodobljenega seznama nefinančnih nadzornikov v Uniji; |
(b) |
usklajevanje medsebojnih strokovnih pregledov nadzornih standardov in praks na področju PPDFT; |
(c) |
raziskovanje morebitnih kršitev ali neuporabe prava Unije na področju PPDFT s strani nefinančnih nadzornikov in javnih organov, ki nadzorujejo samoregulativne organe, izdajanje priporočil o tem, kako ugotovljene kršitve odpraviti, in kadar nadzorniki ali javni organi ne upoštevajo priporočil, izdajanje opozoril, v katerih so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba izvesti za ublažitev učinkov kršitve; |
(d) |
izvajanje rednih pregledov za zagotovitev, da imajo vsi nefinančni nadzorniki ustrezne vire in pooblastila, potrebne za izvajanje svojih nalog na področju PPDFT; |
(e) |
prispevanje k zbliževanju nadzornih praks in spodbujanju visokih nadzornih standardov na področju PPDFT; |
(f) |
podpora za lažje delovanje nadzornih kolegijev za PPDFT v nefinančnem sektorju; |
(g) |
zagotavljanje pomoči nefinančnim nadzornikom na podlagi njihovih posebnih zahtev, kot so zahteve za mediacijo med nefinančnimi nadzorniki v primeru nesoglasja glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi z zavezancem, tudi v okviru nadzornih kolegijev za PPDFT. |
Kadar je nadzor nad določenimi sektorji na nacionalni ravni prenesen na samoregulativne organe, Organ izvaja naloge iz prvega pododstavka v zvezi z nadzornimi organi, ki nadzorujejo dejavnost teh organov.
5. Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s FIU in njihovimi dejavnostmi v državah članicah:
(a) |
vzdrževanje ažurnega seznama FIU v Uniji; |
(b) |
spremljanje sprememb v pravnem okviru FIU ter njihovi organiziranosti, s poudarkom na virih za opravljanje njihovih nalog; |
(c) |
podpiranje dela FIU ter prispevanje k izboljšanemu sodelovanju in usklajevanju med FIU; |
(d) |
prispevanje k opredelitvi in izbiri relevantnih primerov za izvedbo skupnih analiz, ki jih izvajajo FIU; |
(e) |
razvoj ustreznih metod in postopkov za izvedbo skupnih analiz, ki jih izvajajo FIU, glede čezmejnih primerov; |
(f) |
vzpostavitev, usklajevanje, organizacija in olajšanje izvedbe skupnih analiz, ki jih izvajajo FIU; |
(g) |
pomoč FIU na podlagi njihovih posebnih zahtev, kot so zahteve za mediacijo med FIU v primeru nesoglasij med njimi; |
(h) |
izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov v zvezi z dejavnostmi FIU, da se povečata njihova doslednost in učinkovitost ter da se opredelijo najboljše prakse; |
(i) |
razvoj in dajanje na voljo FIU orodij in storitev za povečanje njihovih analiznih zmogljivosti ter storitev informacijske tehnologije in umetne inteligence ter orodij za varno izmenjavo informacij, vključno z gostovanjem mreže FIU.net; |
(j) |
razvoj, izmenjava in spodbujanje strokovnega znanja o metodah odkrivanja, analiziranja in razširjanja sumljivih transakcij; |
(k) |
na zahtevo FIU zagotavljanje specializiranega usposabljanja in pomoči, tudi z zagotavljanjem finančne podpore, v okviru ciljev Organa ter v skladu s kadrovskimi in proračunskimi viri, ki jih ima na voljo; |
(l) |
na zahtevo FIU podpiranje njihovega sodelovanja z zavezanci z zagotavljanjem strokovnega znanja zavezancem, vključno z izboljšanjem njihove ozaveščenosti ter postopkov za odkrivanje sumljivih dejavnosti in transakcij ter njihovo prijavo FIU; |
(m) |
priprava in usklajevanje ocen ter strateških analiz groženj, tveganj in metod na področju PDFT, ki jih opredelijo FIU. |
6. Organ za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, uporablja vse zadevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del prava Unije, ki se uporablja. Kadar pravo Unije, ki se uporablja, sestavljajo uredbe in kadar trenutno te uredbe državam članicam izrecno dovoljujejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo, s katero se te možnosti izvajajo.
Člen 6
Pooblastila Organa
1. V zvezi z izbranimi zavezanci ima Organ nadzorna in preiskovalna pooblastila, kot je določeno v členih 17 do 21, ter pooblastilo za naložitev denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni, kot je določeno v členih 22 in 23.
Organ ima tudi pooblastila in obveznosti, ki jih na podlagi prava Unije, ki se uporablja, imajo finančni nadzorniki na področju PPDFT, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.
Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, sme Organ od finančnih nadzornikov z navodili zahtevati, naj uporabijo svoja pooblastila na področju PPDFT na podlagi in v skladu s pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, kadar ta uredba teh pooblastil ne prenese na Organ.
Za namene izvajanja pooblastil iz prvega in drugega pododstavka lahko Organ izda zavezujoče odločitve, naslovljene na posamezne izbrane zavezance. Organ je pooblaščen za uporabo upravnih ukrepov in nalaganje denarnih kazni zaradi neupoštevanja odločitev, sprejetih pri izvajanju pooblastil, določenih v členu 21, v skladu s členom 22.
2. V zvezi z nadzorniki in nadzornimi organi ima Organ pooblastila, da:
(a) |
zahteva predložitev informacij ali dokumentov, vključno s pisnimi ali ustnimi razlagami, potrebnih za opravljanje njegovih funkcij, vključno s statističnimi informacijami in informacijami v zvezi z notranjimi postopki ali ureditvami nacionalnih nadzornikov in nadzornih organov, ter dostop do teh informacij in pridobivanje teh informacij iz skupnih strukturiranih vprašalnikov ter drugih spletnih in nespletnih orodij, ki jih je razvil Organ; |
(b) |
izdaja smernice in priporočila; |
(c) |
izdaja zahteve za ukrepanje in navodila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z neizbranimi zavezanci na podlagi poglavja II, oddelek 4; |
(d) |
na zahtevo finančnega ali nefinančnega nadzornika izvaja mediacijo; |
(e) |
na zahtevo finančnih nadzornikov z zavezujočim učinkom reši nesoglasja med finančnimi nadzorniki, tudi v okviru nadzornih kolegijev za PPDFT. |
3. V zvezi s FIU v državah članicah ima Organ pooblastila, da:
(a) |
od FIU zahteva neoperativne podatke in analize, kadar so potrebni za oceno groženj, ranljivosti in tveganj, s katerimi se sooča notranji trg v zvezi s PDFT; |
(b) |
zbira informacije in statistične podatke v zvezi z nalogami in dejavnostmi FIU; |
(c) |
pridobiva in obdeluje informacije in podatke, ki so potrebni za začetek, izvajanje in usklajevanje skupnih analiz, kot je določeno v členu 40; |
(d) |
izdaja smernice in priporočila. |
4. Za izvajanje nalog iz člena 5(1) ima Organ pooblastila, da:
(a) |
pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 49; |
(b) |
pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 53; |
(c) |
izdaja smernice in priporočila, kakor je določeno v členu 54; |
(d) |
zagotavlja mnenja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kakor je določeno v členu 55. |
ODDELEK 2
Nadzorni sistem za PPDFT
Člen 7
Sodelovanje v okviru nadzornega sistema za PPDFT
1. Organ je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje nadzornega sistema za PPDFT.
2. Za Organ in nadzorne organe velja dolžnost sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij za namene PPDFT v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) 2023/1113, Uredbo (EU) 2024/1624 in Direktivo (EU) 2024/1640.
3. Nadzorni organi Organu na zahtevo zagotovijo vse informacije o zavezancih, ki ostajajo pod neposrednim nadzorom na nacionalni ravni, kar je potrebno za izpolnjevanje nalog Organa na podlagi člena 5(1), (3) in (4), kadar imajo nadzorni organi zakonit dostop do teh informacij.
4. Nadzorni organi pomagajo Organu opredeliti in upoštevati posebnosti njihovega nacionalnega pravnega okvira, zlasti kadar Organ uporablja nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša pravo Unije, kot je navedeno v členu 1(2).
Člen 8
Metodologija nadzora na področju PPDFT
1. Organ v sodelovanju z nadzornimi organi razvije in vzdržuje posodobljeno in usklajeno metodologijo nadzora na področju PPDFT, v kateri je podrobno opredeljen pristop k nadzoru zavezancev v Uniji, ki temelji na tveganju. Ta metodologija je sestavljena iz smernic, priporočil, mnenj ter drugih ukrepov in instrumentov, kakor je ustrezno, vključno zlasti z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, na podlagi pooblastil, določenih v aktih iz člena 1(2).
2. Organ pri razvoju metodologije nadzora razlikuje med zavezanci, med drugim na podlagi njihovih dejavnosti in vrste oziroma narave tveganj PDFT, ki so jim izpostavljeni. Metodologija nadzora temelji na tveganjih in vključuje vsaj naslednje elemente:
(a) |
referenčna merila in metodologijo za razvrščanje zavezancev v kategorije tveganja na podlagi njihovega profila preostalega tveganja, ločeno za vsako kategorijo zavezancev; |
(b) |
pristope k nadzornemu pregledu samoocen tveganja PDFT, ki jih izvedejo zavezanci; |
(c) |
pristope k nadzornemu pregledu notranjih politik in postopkov zavezancev, vključno s politikami in postopki skrbnega pregleda strank, v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, k preprečevanju PDFT; |
(d) |
pristope k nadzornemu ocenjevanju dejavnikov tveganja, ki so značilni za stranke, poslovne odnose, transakcije in distribucijske poti zavezancev ali so povezani z njimi, ter geografskih dejavnikov tveganja. |
3. Organ pripravi strukturirane vprašalnike in druga spletna ali nespletna orodja, ki jih bodo Organ in nadzorniki uporabljali za zahtevanje, pridobivanje, zbiranje in analiziranje podatkov in informacij od zavezancev, vključno s podatki, na katere se je treba opreti pri uporabi elementov metodologije nadzora iz odstavka 2.
Orodja, ki jih razvije Organ, zagotavljajo zbiranje objektivnih in primerljivih podatkov in informacij v zvezi z PPDFT od zavezancev ter omogočajo učinkovito in hitro izmenjavo informacij med nadzorniki in Organom.
Organ si prizadeva razviti ta orodja takoj, ko se bo metodologija nadzora uporabljala v celotnem nadzornem sistemu PPDFT.
4. Metodologija nadzora odraža visoke nadzorne standarde na ravni Unije ter temelji na ustreznih mednarodnih standardih in smernicah. Organ redno pregleduje in posodablja svojo metodologijo nadzora, pri čemer upošteva razvoj tveganj, ki vplivajo na notranji trg, vključno s tveganji in grožnjami, ki jih opredelijo nacionalni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter FIU. Pri metodologiji nadzora se v največji možni meri upoštevajo najboljše prakse in smernice, ki jih razvijejo mednarodni organi za določanje standardov.
Člen 9
Tematski pregledi
1. Nadzorni organi najpozneje 1. decembra vsako leto predložijo Organu informacije o tematskih nadzornih pregledih, ki jih nameravajo izvesti v naslednjem letu ali nadzornem obdobju in katerih cilj je oceniti tveganja PDFT ali določen vidik takih tveganj, ki jim je izpostavljenih več zavezancev hkrati. Zagotovijo se naslednje informacije:
(a) |
obseg vsakega načrtovanega tematskega pregleda, kar zadeva kategorijo in število vključenih zavezancev, in vsebino pregleda; |
(b) |
časovni okvir vsakega načrtovanega tematskega pregleda; |
(c) |
načrtovane vrste, naravo in pogostost nadzornih dejavnosti, ki se izvajajo v zvezi z vsakim tematskim pregledom, vključno z vsemi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali drugimi vrstami neposredne interakcije z zavezanci, kadar je to ustrezno. |
2. Ob koncu vsakega leta predsednik Organa predloži splošnemu odboru v nadzorni sestavi iz člena 57(2) usklajen načrt tematskih pregledov, ki jih nadzorni organi nameravajo izvesti v naslednjem letu.
3. Kadar obseg tematskih pregledov in njihova pomembnost za celotno Unijo upravičujeta usklajevanje na ravni Unije, preglede skupaj izvajajo ustrezni nadzorni organi in jih usklajuje Organ. Izvršilni odbor lahko predlaga skupne tematske preglede na podlagi analize groženj, ranljivosti in tveganj na notranjem trgu. Splošni odbor v nadzorni sestavi pripravi seznam skupnih tematskih pregledov. Splošni odbor v nadzorni sestavi pripravi poročilo o izvedbi, vsebini in rezultatu vsakega skupnega tematskega pregleda. Organ to poročilo objavi na svojem spletnem mestu.
4. Organ usklajuje dejavnosti nadzornih organov ter olajšuje načrtovanje in izvajanje skupnih tematskih pregledov iz odstavka 3. Vsaka neposredna interakcija z zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, v okviru katerega koli tematskega pregleda ostane v izključni pristojnosti nadzornega organa, odgovornega za nadzor nad temi zavezanci, ter se ne razlaga kot prenos nalog in pooblastil v zvezi s takimi subjekti v okviru nadzornega sistema za PPDFT.
5. Kadar se za načrtovane tematske preglede na nacionalni ravni ne uporablja usklajen pristop na ravni Unije, Organ skupaj z nadzornimi organi preuči potrebo po prilagoditvi ali uskladitvi časovnega okvira zadevnih tematskih pregledov in možnost take prilagoditve ali uskladitve ter olajša izmenjavo informacij in medsebojna pomoč med nadzornimi organi, ki izvajajo zadevne tematske preglede. Organ olajša tudi vse dejavnosti, ki jih zadevni nadzorni organi morda želijo izvajati skupaj ali na podoben način v okviru svojih zadevnih tematskih pregledov.
6. Organ zagotovi, da se rezultati in ugotovitve tematskih pregledov, ki jih na nacionalni ravni izvede več nadzornih organov, delijo z vsemi nadzornimi organi, z izjemo zaupnih informacij, ki se nanašajo na posamezne zavezance. Taka izmenjava informacij vključuje vse skupne ugotovitve, ki so rezultat izmenjav informacij ali izhajajo iz skupnih ali usklajenih dejavnosti, v katerih sodeluje več nadzornih organov.
Člen 10
Medsebojna pomoč v okviru nadzornega sistema za PPDFT
1. Organ lahko po potrebi razvije:
(a) |
nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za spodbujanje skupnih nadzornih pristopov in najboljših praks; |
(b) |
praktična orodja in metode za medsebojno pomoč na podlagi:
|
2. Organ olajšuje in spodbuja vsaj naslednje dejavnosti:
(a) |
sektorske in medsektorske programe usposabljanja, tudi v zvezi s tehnološkimi inovacijami; |
(b) |
izmenjave osebja, uporabo shem začasne napotitve, tesno medinstitucionalno sodelovanje in kratkotrajne obiske; |
(c) |
izmenjave najboljših nadzornih praks med nadzornimi organi, kadar en organ razvije strokovno znanje na posameznem področju nadzornih praks za PPDFT. |
3. Vsak nadzorni organ lahko Organu predloži prošnjo za medsebojno pomoč v zvezi s svojimi nadzornimi nalogami, pri čemer navede vrsto pomoči, ki jo želi pridobiti od osebja Organa, osebja enega ali več nadzornih organov ali kombinacije obojih. Če se prošnja nanaša na dejavnosti, povezane z nadzorom nad določenimi zavezanci, nadzorni organ prosilec Organu posreduje informacije in podatke, potrebne za zagotavljanje pomoči. Organ hrani in redno posodablja informacije o posameznih strokovnih področjih in zmogljivostih nadzornih organov za zagotavljanje medsebojne pomoči, povezane z njihovimi nadzornimi nalogami.
4. Kadar se na Organ naslovi prošnja za zagotovitev pomoči za izvajanje posebnih nadzornih nalog na nacionalni ravni v zvezi z zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, nadzorni organ prosilec v svoji prošnji podrobno opredeli naloge, za katere prosi za podporo. Pomoč se ne razlaga kot prenos nadzornih nalog, pooblastil ali odgovornosti za nadzor nad zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, z nadzornega organa prosilca na Organ.
5. Kadar Organ meni, da je prošnja razumna in izvedljiva, si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti zaprošeno pomoč, tudi z mobilizacijo lastnih človeških virov in z zagotavljanjem prostovoljne mobilizacije virov nadzornih organov.
6. Ob koncu vsakega leta predsednik Organa obvesti splošni odbor v nadzorni sestavi o človeških virih, ki jih bo Organ naslednje leto dodelil za zagotavljanje pomoči, za katero je bilo zaprošeno na podlagi odstavka 3 tega člena. Kadar se razpoložljivost človeških virov zaradi opravljanja nalog iz člena 5(2), (3) in (4) spremeni, predsednik Organa o spremembah obvesti splošni odbor v nadzorni sestavi.
7. Vsaka interakcija med osebjem Organa in zavezancem ostane v izključni pristojnosti nadzornega organa, odgovornega za nadzor nad zadevnim subjektom. Takšna interakcija se ne razlaga kot prenos nalog in pooblastil v zvezi s posameznimi zavezanci v okviru nadzornega sistema za PPDFT.
Člen 11
Osrednja podatkovna zbirka PPDFT
1. Organ vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij na podlagi tega člena.
Organ da informacije na voljo nadzornim organom, organom, ki niso organi PPDFT, drugim nacionalnim organom in telesom, pristojnim za zagotavljanje skladnosti z Direktivo 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29), Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30), Direktivo 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31), Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (32), Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33), Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34) ali Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (35), ter evropskim nadzornim organom, in sicer Evropskemu bančnemu organu (EBA), Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi), če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog.
Organ zbrane informacije tudi analizira in lahko z rezultati analize na lastno pobudo seznani nadzorne organe, če bi jim bilo to v pomoč pri nadzornih dejavnostih, in po potrebi z njimi seznani tudi zavezance.
2. Nadzorni organi posredujejo Organu vsaj naslednje informacije, vključno s podatki v zvezi s posameznimi zavezanci, da Organ te informacije vnese v podatkovno zbirko:
(a) |
seznam vseh nadzornih organov in samoregulativnih organov v njihovi državi članici, ki jim je zaupan nadzor nad zavezanci, vključno z informacijami o njihovem mandatu, nalogah in pooblastilih, ter po potrebi identifikacijo glavnega nadzornika ali usklajevalnega mehanizma; |
(b) |
statistične informacije o kategorijah in številu nadzorovanih zavezancev po kategorijah v vsaki državi članici ter osnovne informacije o profilu tveganja teh zavezance; |
(c) |
uporabljene upravne ukrepe in denarne sankcije, naložene pri nadzoru posameznih zavezancev v odziv na kršitve zahtev glede PPDFT, skupaj z:
|
(d) |
vse nasvete ali mnenja o tveganjih PDFT, zagotovljene drugim organom v zvezi s postopki za pridobitev dovoljenj, postopki za odvzem dovoljenj ter ocenami sposobnosti in primernosti delničarjev ali članov upravljalnega organa posameznih zavezancev; |
(e) |
rezultate svojih ocen profilov inherentnega in preostalega tveganja vseh kreditnih institucij in finančnih institucij, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(1); |
(f) |
rezultate in poročila o tematskih pregledih in drugih horizontalnih nadzornih ukrepih v zvezi s področji ali dejavnostmi z visokim tveganjem; |
(g) |
informacije v zvezi z nadzornimi dejavnostmi, ki so jih izvedli v preteklem koledarskem letu, zbranimi na podlagi člena 40(5) Direktive (EU) 2024/1640; |
(h) |
statistične informacije o kadrovskih in drugih virih nadzornikov in nadzornih organov. |
Informacije, predložene na podlagi prvega pododstavka, ne zajemajo konkretnih sumov, sporočenih na podlagi člena 69 Uredbe (EU) 2024/1624.
Organ v podatkovno zbirko vnese tudi informacije, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti na področju neposrednega nadzora in ki ustrezajo kategorijam informacij iz prvega pododstavka, ter rezultate postopka ocenjevanja tveganja, ki ga Organ izvede na podlagi člena 12.
3. Organ lahko od nadzornih organov zahteva, naj poleg informacij iz odstavka 2 predložijo tudi druge informacije. Nadzorni organi posodobijo vse predložene informacije takoj, ko je posodobitev potrebna, ali na zahtevo Organa.
4. Organ v podatkovno zbirko vnese vse podatke ali informacije, pomembne za namene nadzornih dejavnosti PPDFT, ki jih zagotovijo organi, ki niso organi PPDFT, drugi nacionalni organi in telesa, pristojni za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Direktive 2008/48/ES, Direktive 2009/110/ES, Direktive 2009/138/ES, Direktive 2014/17/EU, Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2014/56/EU, Direktive 2014/65/EU ali Direktive (EU) 2015/2366, ali evropski nadzorni organi.
Informacije iz prvega pododstavka vključujejo primere, ko imajo organi in telesa iz navedenega pododstavka utemeljene razloge za sum, da gre za poskus ali izvrševanje PDFT ali da obstaja večje tveganje PDFT v povezavi z zavezancem, in kadar do takih utemeljenih razlogov pridejo pri opravljanju svojih nalog. Podatkovna zbirka vsebuje tudi ustrezne informacije, ki so jih organi ali telesa, ki nadzorujejo kreditne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36), vključno z ECB, kadar deluje v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, pridobili v okviru stalnega nadzora, vključno z informacijami o ocenah poslovnih modelov, ocenah ureditev upravljanja, postopkih izdaje dovoljenj, ocenah pridobitev kvalificiranih deležev, ocenah sposobnosti in primernosti ter postopkih v zvezi z odvzemom dovoljenj.
5. Organi in telesa iz odstavka 1, drugi pododstavek, lahko na Organ naslovijo obrazloženo zahtevo po informacijah, zbranih na podlagi tega člena, če so te informacije potrebne za njihove nadzorne dejavnosti. Organ te zahteve oceni in zahtevane informacije pravočasno predloži, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Organ obvesti zadevni organ ali telo, ki je prvotno predložil zahtevane informacije, o identiteti organa ali telesa prosilca, identiteti vseh zadevnih zavezancev, razlogu za zahtevo po informacijah ter o tem, ali so bile organu ali telesu prosilcu informacije zagotovljene. Kadar se Organ odloči, da zahtevanih informacij ne bo predložil, za svojo odločitev poda obrazložitev.
6. Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
(a) |
postopek, oblike in roke za posredovanje informacij na podlagi odstavkov 2 in 3; |
(b) |
obseg in raven podrobnosti informacij, ki jih je treba posredovati, ob upoštevanju ustreznih razlik med zavezanci, kot je njihov profil tveganja; |
(c) |
obseg in raven podrobnosti informacij, ki jih je treba posredovati v zvezi z zavezanci v nefinančnem sektorju; |
(d) |
vrsto informacij, pri katerih je potrebno predhodno soglasje nadzornega organa, ki jih poda, če jih želi Organ na podlagi obrazložene zahteve ali na lastno pobudo razkriti; |
(e) |
katero stopnjo pomembnosti mora imeti kršitev, da bi nadzorni organ moral posredovati informacije o kršitvi na podlagi odstavka 2, točka (c); |
(f) |
pogoje, pod katerimi sme Organ zahtevati dodatne informacije na podlagi odstavka 3; |
(g) |
vrste dodatnih informacij, ki se posredujejo Organu na podlagi odstavka 3. |
Organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 27. decembra 2025.
Komisija je pooblaščena za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 49 te uredbe.
7. Osebni podatki, zbrani v skladu s tem členom, se lahko v določljivi obliki hranijo največ 10 let po datumu, ko jih Organ zbere, po izteku tega obdobja pa se izbrišejo. Osebni podatki se lahko izbrišejo pred iztekom tega obdobja na podlagi redne ocene njihove potrebnosti, ki se opravi za vsak primer posebej.
ODDELEK 3
Neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci
Člen 12
Ocena kreditnih institucij in finančnih institucij za namene izbora za neposredni nadzor
1. Organ za izvajanje svojih nalog iz člena 5(2) v sodelovanju s finančnimi nadzorniki redno ocenjuje kreditne institucije in finančne institucije ter skupine kreditnih institucij in finančnih institucij, kadar delujejo v vsaj šestih državah članicah, vključno z matično državo članico, prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev, ne glede na to, ali se dejavnosti izvajajo prek infrastrukture na zadevnem ozemlju ali na daljavo.
2. Nadzorni organi in zavezanci, ki so predmet rednega ocenjevanja, Organu predložijo vse informacije, potrebne za izvedbo rednega ocenjevanja iz odstavka 1.
3. Profile inherentnega in preostalega tveganja zavezanca, ocenjenega na podlagi odstavka 1, Organ razvrsti kot nizke, srednje, precejšnje ali visoke, in sicer na podlagi referenčnih meril in v skladu z metodologijo, določeno v regulativnem tehničnem standardu iz odstavka 7. Kadar je ocenjevani zavezanec del skupine kreditnih institucij ali finančnih institucij, se profil tveganja razvrsti na ravni celotne skupine.
4. Metodologija za razvrstitev profilov inherentnega in preostalega tveganja se vzpostavi ločeno za vsaj naslednje kategorije zavezancev:
(a) |
kreditne institucije; |
(b) |
menjalnice; |
(c) |
kolektivne naložbene podjeme; |
(d) |
ponudnike kreditov, ki niso kreditne institucije; |
(e) |
institucije za izdajo elektronskega denarja; |
(f) |
investicijske družbe; |
(g) |
plačilne institucije; |
(h) |
življenjske zavarovalnice; |
(i) |
posrednike življenjskega zavarovanja; |
(j) |
ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi; |
(k) |
druge finančne institucije. |
5. Za vsako kategorijo zavezancev iz odstavka 4 referenčna merila za oceno inherentnega tveganja v metodologiji ocenjevanja temeljijo na kategorijah dejavnikov tveganja, povezanih s strankami, produkti, storitvami, transakcijami, distribucijskimi potmi in geografskimi območji. Referenčna merila se določijo vsaj za naslednje kazalnike inherentnega tveganja v kateri koli državi članici, kjer zavezanci delujejo:
(a) |
v zvezi s tveganjem, povezanim s strankami: delež nerezidenčnih strank iz tretjih držav, opredeljenih na podlagi poglavja III, oddelek 2, Uredbe (EU) 2024/1624 ter prisotnost in delež strank, opredeljenih kot politično izpostavljene osebe; |
(b) |
v zvezi s produkti in storitvami, ki se ponujajo:
|
(c) |
v zvezi z geografskimi območji:
|
6. Ocena preostalega tveganja za vsako kategorijo zavezanca iz odstavka 4 v metodologiji ocenjevanja vključuje referenčna merila za oceno kakovosti notranjih politik, kontrol in postopkov, ki jih zavezanci vzpostavijo za zmanjšanje inherentnega tveganja.
7. Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
(a) |
minimalne dejavnosti, ki jih mora kreditna institucija ali finančna institucija opravljati v okviru svobode opravljanja storitev, prek infrastrukture ali na daljavo, če naj se šteje, da deluje v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima sedež; |
(b) |
metodologijo, ki temelji na referenčnih vrednostih iz odstavkov 5 in 6, za razvrstitev profilov inherentnega in preostalega tveganja kreditnih institucij ali finančnih institucij ali skupin kreditnih institucij ali finančnih institucij kot nizkega, srednjega, precejšnjega ali visokega. |
Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje do 1. januarja 2026.
Komisija je pooblaščena za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 49 te uredbe.
8. Organ pregleda referenčna merila in metodologijo vsaj vsaka tri leta. Kadar so potrebne spremembe, Organ predloži Komisiji spremenjene osnutke regulativnih tehničnih standardov.
Člen 13
Seznam izbranih zavezancev
1. Merila za izbrane zavezance izpolnjujejo kreditne institucije, finančne institucije ter skupine kreditnih institucij in finančnih institucij, katerih profil preostalega tveganja je na podlagi člena 12 opredeljen kot visok.
2. Vendar se lahko Organ v posvetovanju z nadzornimi organi dogovori o omejitvi izbire na drugo število subjektov ali skupin, ki je večje od 40, kadar je na podlagi odstavka 1 opredeljenih več kot 40 subjektov.
Organ pri odločanju o drugem številu izbranih zavezancev iz prvega pododstavka upošteva lastna sredstva v smislu svoje zmogljivosti za dodelitev ali dodatno zaposlitev potrebnega števila nadzornega in podpornega osebja ter zagotovi, da je potrebno povečanje finančnih in človeških virov res izvedljivo.
Na podlagi odločitve o največjem številu so izbrani zavezanci tisti, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi odstavka 1, ki delujejo v največjem številu držav članic, prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev.
Kadar se z merilom iz tretjega pododstavka pridobi več kot največje določeno število izbranih zavezancev, Organ izmed zavezancev, ki bi bili izbrani v skladu z navedenim pododstavkom in ki delujejo v najmanjšem številu držav članic, izbere tiste, ki imajo največje razmerje med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij, izmerjenim v zadnjem poslovnem letu.
3. Kadar v državi članici nobena kreditna institucija, finančna institucija ali skupina kreditnih ali finančnih institucij, ki ima sedež, dovoljenje ali je registrirana ali ima tam odvisno podjetje in katere profil tveganja je razvrščen kot visok, ne izpolnjuje pogojev za izbranega zavezanca na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena, Organ v tej državi članici izvede dodaten izbirni postopek na podlagi metodologije iz člena 12(7), točka (b).
Po dodatnem izbirnem postopku se za izbranega zavezanca šteje kreditna institucija, finančna institucija ali skupina kreditnih institucij ali finančnih institucij, ki ima sedež ali je registrirana v tej državi članici in katere profil tveganja je razvrščen kot visok.
Kadar ima več kreditnih institucij ali finančnih institucij ali skupin kreditnih institucij ali finančnih institucij v zadevni državi članici profil tveganja razvrščen kot visok, se za izbranega zavezanca šteje subjekt, ki deluje v največjem številu držav članic prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev. Če več kreditnih institucij ali finančnih institucij ali skupin kreditnih institucij ali finančnih institucij deluje v enakem številu držav članic, se kot izbrani zavezanec šteje subjekt z najvišjim razmerjem med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij, izmerjenim v zadnjem poslovnem letu.
4. Organ začne prvi izbirni postopek do 1. julija 2027 in zaključi izbor v šestih mesecih od datuma začetka. Izbor se opravi vsaka tri leta po datumu začetka prvega izbora in se zaključi v šestih mesecih za vsak izbirni postopek. Organ po zaključku izbirnega postopka brez nepotrebnega odlašanja objavi seznam izbranih zavezancev. Organ začne neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci šest mesecev po objavi seznama.
5. Organ pred objavo seznama izbranih zavezancev o rezultatih postopka ocenjevanja ter razvrstitvi inherentnega in preostalega tveganja zavezancev, ki so predmet ocenjevanja, obvesti zadevne organe, ki niso pristojni za PPDFT.
6. Izbrani zavezanec ostane pod neposrednim nadzorom Organa, dokler Organ ne začne izvajati neposrednega nadzora nad izbranimi zavezanci na podlagi seznama, pripravljenega za naslednje obdobje izbora, ki ne vključuje več zadevnega zavezanca.
Člen 14
Dodatni prenos nalog in pooblastil neposrednega nadzora v izjemnih okoliščinah na zahtevo finančnega nadzornika
1. Finančni nadzornik lahko Organu predloži obrazloženo zahtevo, da Organ prevzame neposredni nadzor in izvajanje nalog iz člena 5(2) v zvezi z določenim neizbranim zavezancem.
Zahteva iz prvega pododstavka se predloži le v izjemnih okoliščinah, da bi se na ravni Unije obravnavalo povečano tveganje PDFT ali neizpolnjevanje obveznosti pri neizbranem zavezancu in da bi se zagotovila dosledna uporaba visokih nadzornih standardov.
2. V zahtevi iz odstavka 1 se:
(a) |
opredeli neizbrani zavezanec, za katerega finančni nadzornik meni, da bi ga moral Organ neposredno nadzirati; |
(b) |
navedejo razlogi, zaradi katerih je potreben neposredni nadzor na področju PPDFT nad neizbranim zavezancem; |
(c) |
opredeli in ustrezno utemelji predlagani datum prenosa nalog in pooblastil ter obdobje, za katero se zahteva prenos, ter |
(d) |
predložijo vse potrebne podporne informacije, podatki in dokazi, ki bi lahko bili koristni za oceno zahteve. |
3. Finančni nadzornik zahtevi priloži poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganja zadevnega neizbranega zavezanca. Neizbrani zavezanec se obvesti o zahtevi in časovnem okviru, ki je v njej predlagan.
4. Organ oceni zahtevo iz odstavka 1 v dveh mesecih ali v roku, ki omogoča prenos nalog in pooblastil do datuma, predlaganega v zahtevi, kar od tega je dlje. Organ se lahko z zahtevanim prenosom neposrednega nadzora strinja samo, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) |
nadzornik, ki je predložil zahtevo, lahko dokaže neučinkovitost nadzornih ukrepov, naloženih neizbranemu zavezancu, v zvezi z resnimi, ponavljajočimi se ali sistematičnimi kršitvami veljavnih zahtev; |
(b) |
povečano tveganje PDFT ali resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve veljavnih zahtev vplivajo na več subjektov znotraj neizbrane skupine zavezancev, ustrezni finančni nadzorniki pa se strinjajo, da bi bili za njihovo obravnavanje najučinkovitejši usklajeni nadzorni ukrepi na ravni Unije; |
(c) |
zahteva se nanaša na začasno, objektivno in dokazljivo pomanjkljive zmogljivosti na ravni finančnega nadzornika za ustrezno in pravočasno obravnavanje tveganja PDFT neizbranega zavezanca. |
5. Kadar izvršilni odbor Organa ugotovi, da so pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 izpolnjeni, sprejme odločitev, naslovljeno na finančnega nadzornika, ki je predložil zahtevo, in na zadevnega neizbranega zavezanca ter ju obvesti o sprejetju zahteve. V odločitvi se navedeta datum, ko mora Organ prevzeti neposredni nadzor, in trajanje takega nadzora. Od datuma, ko Organ prevzame neposredni nadzor, se zadevni neizbrani zavezanec za namene te uredbe šteje za izbranega zavezanca.
Ko se obdobje neposrednega nadzora, ki ga izvaja Organ in je določeno v odločitvi iz prvega pododstavka izteče, se naloge in pooblastila, povezana z neposrednim nadzorom nad zadevnim zavezancem, samodejno prenesejo nazaj na finančnega nadzornika, razen če Organ podaljša izvajanje te odločitve na podlagi ustrezne zahteve finančnega nadzornika v skladu z odstavki 1 do 4.
6. Kadar izvršilni odbor Organa zavrne zahtevo finančnega nadzornika, poda pisno obrazložitev, v kateri jasno navede, kateri pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 niso bili izpolnjeni. Organ se pred sprejetjem odločitve posvetuje s finančnim nadzornikom in zagotovi, da je neizbrani zavezanec obveščen o izidu postopka.
Člen 15
Sodelovanje v nadzornem sistemu za PPDFT za namene neposrednega nadzora
1. Brez poseganja v pristojnost Organa na podlagi člena 21(3), točka (a), da neposredno prejema informacije, ki jih redno sporočajo izbrani zavezanci, ali ima neposreden dostop do njih, finančni nadzorniki zagotovijo Organu vse informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog, prenesenih na Organ v skladu s to uredbo in drugim pravom Unije, ki se uporablja.
2. Kadar je to primerno, finančni nadzorniki pomagajo Organu pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 5(2), točka (b), kar zadeva vse izbrane zavezance, vključno s pomočjo pri dejavnostih preverjanja. Pri izvajanju takih nalog upoštevajo navodila Organa.
3. Organ pripravi izvedbene tehnične standarde, v katerih določi:
(a) |
pogoje, pod katerimi morajo finančni nadzorniki pomagati Organu na podlagi odstavka 2; |
(b) |
postopek rednega ocenjevanja iz člena 12(1), vključno z vlogo nadzornih organov in Organa pri ocenjevanju profila tveganja kreditnih institucij in drugih finančnih institucij iz navedenega odstavka; |
(c) |
delovne dogovore za prenos nadzornih nalog in pooblastil na Organ ali z Organa na nacionalno raven po izbirnem postopku, vključno z ureditvami za kontinuiteto še potekajočih nadzornih postopkov ali preiskav; |
(d) |
postopke za pripravo in sprejetje odločitev o izbiri zavezancev; |
(e) |
podrobna pravila in ureditve za sestavo in delovanje skupnih nadzorniških skupin iz člena 16(1) in (2). |
Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2026.
Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 53.
Člen 16
Skupne nadzorniške skupine
1. Skupna nadzorniška skupina se ustanovi za nadzor nad vsakim izbranim zavezancem. Vsaka skupna nadzorniška skupina je sestavljena iz osebja Organa in osebja finančnih nadzornikov, pristojnih za nadzor nad izbranim zavezancem na nacionalni ravni. Člani skupne nadzorniške skupine se imenujejo v skladu z odstavkom 4, njihovo delo pa usklajuje imenovani član osebja Organa (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine).
2. Koordinator skupne nadzorniške skupine zagotavlja usklajevanje dela v skupni nadzorniški skupini. Člani skupne nadzorniške skupine upoštevajo navodila koordinatorja skupne nadzorniške skupine v zvezi s svojimi nalogami v skupni nadzorniški skupini. To ne vpliva na njihove naloge in dolžnosti, ki jih opravljajo v okviru njihovih zadevnih finančnih nadzornikov.
Vsak finančni nadzornik, ki v skupno nadzorniško skupino na podlagi odstavka 4 imenuje več kot enega člana osebja, lahko enega izmed njih imenuje za podkoordinatorja (v nadaljnjem besedilu: nacionalni podkoordinator). Nacionalni podkoordinatorji pomagajo koordinatorju skupne nadzorniške skupine pri organizaciji in usklajevanju nalog v skupni nadzorniški skupini, zlasti v zvezi s člani osebja, ki jih imenuje isti finančni nadzornik kot ustrezne nacionalne podkoordinatorje. Nacionalni podkoordinator lahko daje navodila članom skupne nadzorniške skupine, ki jih imenuje isti finančni nadzornik, če niso v nasprotju z navodili koordinatorja skupne nadzorniške skupine.
3. Naloge skupne nadzorniške skupine vključujejo naslednje:
(a) |
izvajanje nadzornih pregledov in ocenjevanj izbranih zavezancev; |
(b) |
usklajevanje inšpekcijskih pregledov pri izbranih zavezancih in po potrebi pripravo nadzornih ukrepov; |
(c) |
sodelovanje pri pripravi osnutkov odločitev, ki se uporabljajo za zadevnega izbranega zavezanca, ki se predlagajo splošnemu odboru in izvršnemu odboru, ob upoštevanju pregledov, ocen in inšpekcijskih pregledov na kraju samem iz točk (a) in (b); |
(d) |
povezovanje s finančnimi nadzorniki, kadar je to potrebno za izvajanje nadzornih nalog v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež izbrani zavezanec. |
4. Organ je odgovoren za ustanovitev in sestavo skupnih nadzorniških skupin. Organ in zadevni finančni nadzorniki izmed svojega osebja imenujejo eno ali več oseb za člana ali člane skupne nadzorniške skupine. Član je lahko imenovan za člana več kot ene skupne nadzorniške skupine.
5. Organ in finančni nadzorniki se medsebojno posvetujejo in dogovorijo o uporabi osebja v zvezi s skupnimi nadzorniškimi skupinami.
6. Organ oblikuje notranja operativna pravila in postopke v zvezi s sestavo skupnih nadzorniških skupin, zlasti v zvezi z osebjem vsakega finančnega nadzornika, statusom tega osebja in dodelitvijo človeških virov s strani Organa skupnim nadzorniškim skupinam, kar zagotavlja, da skupine tvori osebje z zadostno ravnjo znanja, strokovnega znanja in izkušenj ter z dovolj raznolikim znanjem, ozadjem, strokovnim znanjem in izkušnjami.
Člen 17
Zahteve za informacije
1. Organ lahko od izbranih zavezancev in fizičnih ali pravnih oseb, ki so pri njih zaposlene ali jim pripadajo, ter tretjih oseb, ki so jim izbrani zavezanci oddali v zunanje izvajanje operativne funkcije ali dejavnosti, in fizičnih ali pravnih oseb, povezanih z njimi, zahteva, naj mu predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, prenešenih nanj s to uredbo in drugim pravom Unije, ki se uporablja.
2. Zahtevane informacije brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje, in poskrbijo, da so zagotovljene informacije jasne, točne in popolne. Te informacije lahko v imenu svojih strank predložijo ustrezno pooblaščeni pravni zastopniki. Kadar so predložene informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče, so za to še vedno v celoti odgovorne stranke.
3. Kadar Organ pridobi zahtevane informacije na podlagi odstavka 1, jih da na voljo zadevnemu finančnemu nadzorniku.
Člen 18
Splošne preiskave
1. Organ lahko za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, izvede vse potrebne preiskave katerega koli izbranega zavezanca ali katere koli fizične osebe, ki jo izbrani zavezanec zaposluje, ali katere koli pravne osebe, ki mu pripada, ter ima sedež ali je locirana v državi članici.
V ta namen lahko Organ:
(a) |
zahteva predložitev dokumentacije; |
(b) |
pregleda poslovne knjige in evidence zadevnih oseb ter pridobi kopije takih knjig in evidenc ali izpiske iz njih; |
(c) |
pridobi dostop do poročil notranje revizije, potrjevanja računovodskih izkazov in vse programske opreme, podatkovnih zbirk, orodij IT ali drugih elektronskih sredstev za evidentiranje informacij; |
(d) |
pridobi dostop do dokumentov in informacij v zvezi s procesi odločanja, vključno s tistimi, ki jih ustvarijo algoritmi ali drugi digitalni procesi; |
(e) |
pridobi pisno ali ustno obrazložitev oseb iz člena 17 oziroma njihovih predstavnikov ali osebja; |
(f) |
opravi razgovor s katero koli drugo osebo, ki privoli v razgovor, z namenom zbiranja informacij o predmetu preiskave. |
2. Pri osebah iz člena 17 se opravijo preiskave, ki se uvedejo na podlagi odločitve Organa. Če oseba ovira preiskavo, finančni nadzornik države članice, v kateri se nahajajo zadevni prostori, v skladu z nacionalnim pravom zagotovi potrebno pomoč, vključno z olajšanjem dostopa Organa do poslovnih prostorov fizičnih in pravnih oseb iz člena 17, da se lahko uveljavijo pooblastila iz odstavka 1 tega člena.
Člen 19
Inšpekcijski pregledi na kraju samem
1. Organ lahko za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, ob predhodnem uradnem obvestilu zadevnemu finančnemu nadzorniku, opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih fizičnih in pravnih oseb iz člena 17. V zvezi s fizičnimi osebami, katerih poslovni prostori so enaki njihovemu zasebnemu prebivališču, Organ za inšpekcijski pregled na kraju samem zahteva in pridobi sodno odobritev. Organ lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi, ne da bi zadevne fizične in pravne osebe o njem predhodno obvestil, kadar to terjata pravilna izvedba in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.
2. Organ se lahko odloči, da izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem zaupa skupni nadzorniški skupini v skladu s členom 16 ali namenski skupini, ki bi lahko po potrebi zajemala člane skupne nadzorniške skupine. Organ je odgovoren za ustanovitev in sestavo skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem v sodelovanju s finančnimi nadzorniki.
3. Osebje Organa in druge osebe, ki jih organ pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče fizičnih ali pravnih oseb, ki so predmet odločitve o preiskavi, ki jo sprejme Organ, glede fizičnih oseb, katerih poslovni prostori so enaki njihovemu zasebnemu prebivališču, pa po pridobitvi sodne odobritve za inšpekcijski pregled na kraju samem na podlagi odstavka 1 tega člena. Osebje Organa in druge osebe, ki imajo dovoljenje Organa, imajo pooblastila iz člena 21.
4. Pri fizičnih in pravnih osebah iz člena 17 se opravijo inšpekcijski pregledi na kraju samem na podlagi odločitve Organa.
5. Osebje in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ali imenuje finančni nadzornik države članice, v kateri je treba opraviti inšpekcijski pregled, pod nadzorom in ob usklajevanju Organa dejavno pomagajo osebju Organa in drugim osebam, ki jih pooblasti Organ. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 3. Pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem ima pravico sodelovati tudi osebje finančnih nadzornikov zadevne države članice.
6. Kadar oseba nasprotuje izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem, odrejenega na podlagi tega člena, finančni nadzornik zadevne države članice zagotovi potrebno pomoč v skladu z nacionalnim pravom. Kolikor je to potrebno za inšpekcijski pregled, ta pomoč vključuje zapečatenje vseh poslovnih prostorov in knjig ali evidenc. Kadar zadevni finančni nadzornik nima tega pooblastila, uporabi svoja pooblastila, da za potrebno pomoč zaprosi druge nacionalne organe.
Člen 20
Dovoljenje sodnega organa
1. Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 19 potrebno dovoljenje sodnega organa v skladu z nacionalnim pravom, Organ zaprosi za tako dovoljenje.
2. Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1, nacionalni sodni organ preveri, ali je odločitev Organa pristna ter ali predvideni prisilni ukrepi niso samovoljni ali pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri kontroli sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ zaprosi Organ za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima Organ za sum o kršitvi aktov iz člena 1(2), resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, na katero se nanašajo prisilni ukrepi. Nacionalni sodni organ pa ne presoja tega, ali je inšpekcijski pregled potreben, in ne more zahtevati informacij iz spisa Organa. Zakonitost odločitve Organa lahko presoja samo Sodišče Evropske unije.
Člen 21
Upravni ukrepi
1. Organ ima za izvajanje svojih nalog iz člena 5(2) pooblastilo, da uporabi upravne ukrepe, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena, s katerimi od katerega koli izbranega zavezanca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe, kadar:
(a) |
izbrani zavezanec krši akte Unije in nacionalne zakonodaje, navedene v členu 1(2); |
(b) |
ima Organ zadostne in dokazljive znake, da bo izbrani zavezanec verjetno kršil akte Unije in nacionalno zakonodajo iz člena 1(2), uporabo upravnega ukrepa pa lahko prepreči kršitev ali zmanjša tveganje zanjo; |
(c) |
na podlagi ustrezno utemeljene ugotovitve Organa notranje politike, postopki in kontrole, vzpostavljeni v izbranem zavezancu, niso sorazmerni s tveganji pranja denarja, temu predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma, ki jim je izpostavljen izbrani zavezanec. |
2. Za namene člena 6(1) ima Organ zlasti pooblastilo, da uporabi naslednje upravne ukrepe:
(a) |
izda priporočila; |
(b) |
zavezancem odredi, da morajo izpolniti zahteve, vključno z izvedbo posebnih korektivnih ukrepov; |
(c) |
poda javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in narava kršitve; |
(d) |
izda odredbo, s katero od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja ne ponovi več; |
(e) |
omeji poslovanje, dejavnosti ali mrežo institucij, ki vključujejo izbranega zavezanca, ali zahteva opustitev dejavnosti; |
(f) |
zahteva spremembe v strukturi upravljanja; |
(g) |
kadar izbrani zavezanec potrebuje dovoljenje, organu, ki ga je izdal, predlaga odvzem ali začasni odvzem dovoljenja; kadar organ, ki je izdal to dovoljenje, ne upošteva predloga Organa za začasni odvzem ali odvzem, Organ od njega zahteva, da pisno navede razloge za to. |
3. Organ lahko z upravnimi ukrepi iz odstavka 2 predvsem:
(a) |
zahteva predložitev brez nepotrebnega odlašanja kakršnih koli podatkov ali informacij, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog, navedenih v členu 5(2), in predložitev kakršnega koli dokumenta ali določi zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja; |
(b) |
zahteva okrepitev notranjih politik, postopkov in kontrol; |
(c) |
zahteva uporabo določene politike ali zahtev v zvezi s kategorijami strank ali posamezniki strankami, transakcijami, dejavnostmi ali distribucijskimi potmi, ki predstavljajo visoka tveganja PDFT; |
(d) |
zahteva izvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganj PDFT pri dejavnostih in produktih izbranih zavezancev; |
(e) |
začasno prepove opravljanje vodstvenih funkcij v zavezancih vsem osebam, ki v izbranem zavezancu opravljajo vodstvene naloge, ali vsem drugim fizičnim osebam, odgovornim za kršitev. |
4. Za upravne ukrepe iz odstavka 2, kadar je ustrezno, veljajo zavezujoči roki za njihovo izvajanje. Organ spremlja in oceni, ali je izbrani zavezanec izvedel zahtevane ukrepe.
5. Finančni nadzorniki brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo Organ, kadar se seznanijo z enim ali več znaki, da je izbrani zavezanec kršil Uredbo (EU) 2023/1113 ali Uredbo (EU) 2024/1624.
6. Uporabljeni upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Člen 22
Denarne kazni
1. Za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, lahko Organ naloži denarne kazni, kadar izbrani zavezanec namerno ali iz malomarnosti krši zahtevo iz Uredbe (EU) 2023/1113 ali Uredbe (EU) 2024/1624 ali ne spoštuje zavezujoče odločitve iz člena 6(1) te uredbe.
2. Kadar izvršilni odbor Organa ugotovi, da je izbrani zavezanec namerno ali iz malomarnosti zagrešil resno, ponavljajočo se ali sistematično kršitev zahtev, ki se neposredno uporabljajo in so vsebovane v Uredbi (EU) 2023/1113 ali Uredbi (EU) 2024/1624, sprejme odločitev o naložitvi denarnih kazni v skladu z odstavkom 3 tega člena. Glede na okoliščine posameznega primera se denarne kazni, naložene za take kršitve, naložijo poleg ali namesto upravnih ukrepov iz člena 21(2).
3. Osnovni znesek denarnih kazni iz odstavka 1 mora biti znotraj naslednjih mejnih vrednosti:
(a) |
za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve ene ali več zahtev v zvezi s skrbnim pregledom strank, politikami, postopki in kontrolami skupine ali obveznostmi poročanja, ki so bile ugotovljene v dveh ali več državah članicah, v katerih deluje izbrani zavezanec, znaša znesek najmanj 500 000 EUR in ne presega 2 000 000 EUR ali 1 % letnega prometa, pri čemer se upošteva višji znesek; |
(b) |
za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve ene ali več zahtev v zvezi s skrbnim pregledom strank, notranjimi politikami, postopki in kontrolami ali obveznostmi poročanja, ki so bile ugotovljene v eni državi članici, v katerih deluje izbrani zavezanec, znaša znesek najmanj 100 000 EUR in ne presega 1 000 000 EUR ali 0,5 % letnega prometa, pri čemer se upošteva višji znesek; |
(c) |
za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve vseh drugih zahtev, ki so bile ugotovljene v dveh ali več državah članicah, v katerih deluje izbrani zavezanec, znaša znesek najmanj 100 000 EUR in ne presega 2 000 000 EUR; |
(d) |
za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve vseh drugih zahtev, ki so bile ugotovljene v eni državi članici, v katerih deluje izbrani zavezanec, znaša znesek najmanj 100 000 EUR in ne presega 1 000 000 EUR; |
(e) |
za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve odločitev Organa iz člena 6(1) znaša znesek najmanj 100 000 EUR in ne presega 1 000 000 EUR. |
4. Osnovni zneski, določeni v okviru mejnih vrednosti iz odstavka 3, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju obteževalnih ali olajševalnih okoliščin v skladu z zadevnimi koeficienti iz Priloge I. Zadevni obteževalni koeficienti se vsak posebej uporabijo za osnovni znesek. Kadar se uporabi več kot en obteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega obteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku. Kadar je mogoče določiti korist, ki izhaja iz kršitve ali izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, se te po uporabi koeficientov prištejejo k skupnemu znesku kazni.
5. Zadevni olajševalni koeficienti se vsak posebej uporabijo za osnovni znesek. Če se uporabi več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.
6. Najvišji znesek kazni za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve iz odstavka 3, točki (a) in (b), po uporabi koeficientov iz odstavkov 4 in 5 ne sme presegati 10 % skupnega letnega prometa zavezanca v preteklem poslovnem letu.
7. Najvišji znesek kazni za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve iz odstavka 3, točki (c) in (d), po uporabi koeficientov iz odstavkov 4 in 5 ne sme presegati 10 000 000 EUR.
8. Kadar je zavezanec obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, od katerega se zahteva, da pripravi konsolidirane računovodske izkaze v skladu s členom 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), je ustrezni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.
9. V primerih, ki niso zajeti v odstavku 1 tega člena, lahko Organ, kadar je to potrebno za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, od finančnih nadzornikov zahteva, naj sprožijo postopek za sprejetje ukrepov, s katerimi zagotovijo naložitev ustreznih denarnih kazni v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenese Direktiva (EU) 2024/1640 in vso ustrezno nacionalno zakonodajo, ki daje posebna pooblastila, ki se trenutno s pravom Unije ne zahtevajo. Izrečene denarne kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Prvi pododstavek se uporablja za denarne kazni, ki se naložijo izbranim zavezancem zaradi kršitev nacionalnega prava, s katerim se prenese Direktiva (EU) 2024/1640 in za vse denarne kazni, ki se naložijo članom upravljalnega organa izbranih zavezancev, ki so na podlagi nacionalnega prava odgovorni za kršitev s strani izbranega zavezanca.
10. Denarne kazni, ki jih naloži Organ, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Organ pri določanju zneska denarne kazni ustrezno upošteva, če lahko izbrani zavezanec plača denarno kazen, in se, kadar bi denarna kazen lahko vplivala na skladnost z bonitetno regulacijo posvetuje z organi, pristojnimi za nadzor skladnosti izbranega zavezanca s pravom Unije, ki se uporablja.
Člen 23
Periodične denarne kazni
1. Izvršilni odbor lahko sprejme odločitev, da naloži periodično denarno kazen z namenom zagotoviti, da:
(a) |
izbrani zavezanec odpravi kršitev, kadar ne ravna v skladu z upravnim ukrepom, uporabljenim na podlagi člena 21(2), točka (b), (d), (e) ali (f), in člena 21(3); |
(b) |
oseba iz člena 17(1) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo na podlagi člena 6(1); |
(c) |
oseba iz člena 17(1) privoli v preiskavo in zlasti predloži popolne evidence, podatke, postopke ali drugo zahtevano gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, začete na podlagi člena 18. |
2. Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži dokler izbrani zavezanec ali zadevna oseba ne zagotovi spoštovanja ustreznega upravnega ukrepa iz odstavka 1.
3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni v primeru pravnih oseb ne sme preseči 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Računa se od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.
4. Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi Organa. Kadar izbrani zavezanec po izteku tega obdobja še ni izpolnil upravnega ukrepa, lahko Organ naloži periodične denarne kazni za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.
5. Odločitev o naložitvi periodične denarne kazni se lahko sprejme pozneje z retroaktivnim učinkom vse do datuma začetka uporabe upravnega ukrepa.
Člen 24
Pridobitev izjav oseb, ki so v postopku
1. Pred sprejetjem vsake odločitve o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni na podlagi členov 22 in 23 izvršilni odbor osebam, ki so v postopku, omogoči, da se izjavijo glede ugotovitev Organa. Odločitve izvršilnega odbora lahko temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele možnost podati pripombe.
2. Med postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis Organa, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa.
Člen 25
Objava upravnih ukrepov, denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni
1. Organ objavi vsako odločitev o naložitvi denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni ali o uporabi upravnih ukrepov iz člena 21(2), točke (c) do (g), sprejetih v primerih iz člena 21(1), točka (a), takoj po tem, ko je oseba, odgovorna za kršitev, obveščena o odločitvi. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovorne osebe in znesku denarne kazni ali periodične denarne kazni.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Organ, kadar se objava nanaša na upravne ukrepe, zoper katere se je mogoče pritožiti in katerih namen ni odprava resnih, ponavljajočih se in sistematičnih kršitev, odloži objavo omenjenih upravnih ukrepov do izteka roka za vložitev pritožbe pri Sodišču Evropske unije.
2. Po izteku roka za pregled odločitve pri upravnem odboru za pregled ali, kadar takega pregleda zavezanec ni zahteval, po izteku roka za pritožbo pri Sodišču Evropske unije Organ objavi informacije o zahtevi za pregled ali pritožbi. Organ vse naknadne informacije o rezultatu takega pregleda ali pritožbe objavi takoj po pridobitvi informacij. Objavi se tudi vsaka odločitev o razveljavitvi odločitve o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni ali uporabi upravnega ukrepa na podlagi člena 21(1), točka (a).
3. Kadar Organ ne glede na zahtevo iz odstavka 1 meni, da bi bila objava identitete ali osebnih podatkov odgovornih oseb nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak primer posebej, ali kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, Organ:
(a) |
odloži objavo odločitve do trenutka, ko prenehajo obstajati razlogi za to, da se ne objavi; |
(b) |
odločitev objavi anonimno, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov odgovornih oseb; v takem primeru Organ objavo ustreznih podatkov odloži za razumno obdobje, če se predvideva, da bodo v tem obdobju razlogi za anonimno objavo prenehali obstajati; |
(c) |
odločitve ne objavi, če se šteje, da možnosti iz točk (a) in (b) ne zadostujejo za zagotovitev:
|
4. Organ poskrbi, da so vse objave na podlagi tega člena na njegovem spletišču dostopne pet let.
Člen 26
Izvršitev denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni ter dodelitev zneskov kazni
1. Denarne kazni in periodične denarne kazni, naložene na podlagi členov 22 in 23, so izvršljive.
Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti Organ in Sodišče Evropske unije, odločitvi o naložitvi denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 22 in 23 priloži potrdilo o izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen preveritve pristnosti odločbe.
Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.
Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države članice.
2. Zneski pobranih denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Unije.
Člen 27
Postopkovna pravila za sprejetje nadzornih ukrepov in naložitev denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni
1. Kadar Organ pri izvajanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev s seznama v Prilogi II, imenuje neodvisno preiskovalno skupino v okviru Organa, da razišče zadevo. Preiskovalna skupina ni oziroma ni bila vključena v neposredni nadzor nad zadevnim izbranim zavezancem in opravlja svoje funkcije neodvisno od izvršilnega odbora. Organ oblikuje notranje postopke za določitev pravil, ki urejajo izbor članov neodvisnih preiskovalnih skupin, zlasti v zvezi z njihovim znanjem, izobrazbo, strokovnim znanjem in izkušnjami.
2. Preiskovalna skupina razišče domnevne kršitve ob upoštevanju morebitnih pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži izvršilnemu odboru.
Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalna skupina zahteva informacije v skladu s členom 17 ter izvede preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 18 in 19.
Preiskovalna skupina ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je skupna nadzorniška skupina zbrala pri nadzornih dejavnostih.
3. Ko preiskovalna skupina zaključi preiskavo in preden spis s svojimi ugotovitvami predloži izvršilnemu odboru, preiskovanim osebam omogoči, da se izjavijo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Ugotovitve preiskovalne skupine lahko temeljijo le na dejstvih, glede katerih so preiskovane osebe imele možnost podati pripombe.
Med preiskavami na podlagi tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.
4. Ko preiskovalna skupina predloži spis s svojimi ugotovitvami izvršilnemu odboru, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Preiskovanim osebam se zagotovi pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.
5. Izvršilni odbor na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalne skupine in po tem, ko v skladu s členom 24(1) pridobi izjave preiskovanih oseb, če te to zahtevajo, odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi II, ter v tem primeru naloži denarno kazen v skladu s členom 22 in poleg ali namesto naložitve denarne kazni uporabi upravni ukrep v skladu s členom 21.
6. Preiskovalna skupina ne sodeluje med posvetovanjem izvršilnega odbora ali kakor koli drugače posega v postopek odločanja izvršilnega odbora.
7. Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, ter podrobna pravila glede zastaralnih rokov za naložitev in izvrševanje kazni.
Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti za dopolnitev te uredbe v skladu s členom 100.
Komisija sprejme delegirane akte iz drugega pododstavka do 1. januarja 2027.
8. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve predloži za kazenski pregon ustreznim nacionalnim organom. Poleg tega Organ ne naloži denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna ali obsodilna sodba, temelječa na istih dejstvih ali dejstvih, ki so v bistvu enaka, postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka na podlagi nacionalnega prava.
Člen 28
Nadzor Sodišča Evropske unije
Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za preverjanje odločitev, s katerimi je Organ naložil denarno kazen ali periodično denarno kazen. Višino naložene denarne kazni ali periodične denarne kazni lahko razveljavi ali zniža ali zviša.
Člen 29
Jezikovne ureditve pri neposrednem nadzoru
1. Organ in finančni nadzorniki sprejmejo ureditve za svoje komunikacije v okviru nadzornega sistema za PPDFT, vključno z jeziki, ki se bodo uporabljali.
2. Kateri koli dokument, ki ga izbrani zavezanec ali katera koli druga fizična ali pravna oseba, ki je posamično predmet nadzornih postopkov, predloži Organu, se lahko pripravi v katerem koli uradnem jeziku Unije, ki ga izbere izbrani zavezanec ali zadevna fizična ali pravna oseba.
3. Organ, izbrani zavezanci in vse druge pravne ali fizične osebe, ki so posamično predmet nadzornih postopkov Organa, se lahko dogovorijo, da v svojih pisnih komunikacijah, vključno v zvezi z nadzorniškimi odločitvami Organa, uporabljajo izključno enega od uradnih jezikov Unije.
4. Kadar se dogovor o izključni uporabi enega jezika iz odstavka 3 naknadno prekliče, preklic vpliva samo na tiste dele nadzornega postopka Organa, ki še niso bili opravljeni.
5. Kadar udeleženci ustne obravnave zahtevajo, da bi se izjavili v uradnem jeziku Unije, ki ni jezik nadzornega postopka Organa, se mora o tej zahtevi Organ obvestiti dovolj zgodaj, tako da lahko uredi vse, kar je za to potrebno.
ODDELEK 4
Posredni nadzor nad neizbranimi zavezanci
Člen 30
Ocenjevanja stanja konvergence nadzora
1. Organ izvaja redna ocenjevanja nekaterih ali vseh dejavnosti enega, več ali vseh finančnih nadzornikov, tudi njihovih orodij in virov. Organ v okviru vsakega ocenjevanja oceni, v kakšnem obsegu finančni nadzornik izvaja svoje naloge v skladu z Direktivo (EU) 2024/1640 in sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje doslednih nadzornih standardov in praks na visoki ravni. Pri ocenjevanju se upošteva stopnjo harmonizacije nadzornih pristopov in zato vključuje pregled uporabe celotne ali dela metodologije nadzora na področju PPDFT, razvite na podlagi člena 8, in zajame vse finančne nadzornike v enem ciklu ocenjevanja. Izvršilni odbor po posvetovanju s splošnim odborom v nadzorni sestavi sprejme načrt cikla ocenjevanja. Splošni odbor lahko z dvotretjinsko večino svojih članov zahteva, da izvršilni odbor sprejme nov načrt. Dolžino vsakega cikla ocenjevanja določi Organ, pri čemer ta ne sme presegati sedmih let.
Organ razvija metode za zagotovitev doslednega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi finančnimi nadzorniki v istem ciklu. Ob koncu vsakega cikla ocenjevanja Organ svoje ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
2. Ocenjevanja prostovoljno opravi osebje Organa in, na podlagi javnega razpisa za sodelovanje, osebje finančnih nadzornikov, ki niso predmet pregleda. Pri ocenjevanjih se ustrezno upoštevajo vsa vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pri ocenjevanjih se lahko ustrezno upoštevajo tudi informacije iz osrednje podatkovne zbirke PPDFT, vzpostavljene na podlagi člena 11.
3. Organ objavi poročilo, v katerem so navedeni rezultati vsakega ocenjevanja. Osnutek poročila se predloži finančnemu nadzorniku, ki je predmet ocenjevanja, da poda pripombe, preden ga preuči splošni odbor v nadzorni sestavi. V roku, ki ga določi Organ, finančni nadzornik, ki je predmet ocenjevanja, predloži pripombe k osnutku poročila. Končno poročilo sprejme izvršilni odbor ob upoštevanju ugotovitev splošnega odbora v nadzorni sestavi. Izvršilni odbor skrbi za skladnost pri uporabi metodologije ocenjevanja. V poročilu se pojasnijo in navedejo vsi posebni nadaljnji ukrepi, ki jih mora sprejeti ocenjevani finančni nadzornik ter se na podlagi ocene štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil splošnega odbora. Nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo tudi v obliki posameznih priporočil, ki jih sprejme izvršilni odbor. Navedeni posamezni nadaljnji ukrepi se objavijo le s soglasjem zadevnega finančnega nadzornika in samo v obliki povzetka ali zbirni obliki, tako da ni mogoče identificirati posameznih finančnih institucij. Objavljena različica poročila ne vključuje zaupnih informacij in se ne sklicuje na posamezne finančne nadzornike.
4. Finančni nadzorniki si po najboljših močeh prizadevajo izvesti posebne nadaljnje ukrepe, naslovljene nanje na podlagi ocene. Finančni nadzorniki Organ, kadar je ustrezno, redno obveščajo o vrstah ukrepov, ki jih izvajajo v odziv na poročilo iz odstavka 3.
Člen 31
Usklajevanje in olajševanje dela nadzornih kolegijev za PPDFT v finančnem sektorju
1. Organ v okviru svojih pooblastil in brez poseganja v pooblastila ustreznih finančnih nadzornikov zagotovi, da so ustanovljeni nadzorni kolegiji za PPDFT v finančnem sektorju in delujejo dosledno za neizbrane zavezance, ki poslujejo v poslovnih subjektih v več državah članicah, v skladu s členom 49 Direktive (EU) 2024/1640. V ta namen lahko Organ:
(a) |
ustanovi kolegij, kadar tak kolegij še ni bil ustanovljen, čeprav so pogoji za njegovo ustanovitev iz člena 49 Direktive (EU) 2024/1640 izpolnjeni, ter sklicuje in organizira sestanke kolegijev; |
(b) |
na zahtevo zadevnih finančnih nadzornikov pomaga pri organizaciji sestankov kolegija; |
(c) |
pomaga pri organizaciji skupnih nadzornih načrtov in skupnih inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali preiskav drugje; |
(d) |
v sodelovanju s finančnimi nadzorniki zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter organom v kolegiju omogoči dostop do takih informacij; |
(e) |
spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti in prakse, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni neizbrani zavezanci; |
(f) |
v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo finančni nadzorniki. |
2. Za namene odstavka 1 ima osebje Organa polnopravno pravico do udeležbe v nadzornih kolegijih za PPDFT in lahko sodeluje pri njihovih dejavnostih, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvajajo dva ali več finančnih nadzornikov.
Člen 32
Zahteve za ukrepanje v izjemnih okoliščinah po znakih resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev
1. Finančni nadzorniki obvestijo Organ, kadar se stanje katerega koli neizbranega zavezanca v zvezi z njegovim izpolnjevanjem skladnosti z Uredbo (EU) 2024/1624, Uredbo (EU) 2023/1113, vsemi drugimi pravnimi določbami, sprejetimi za izvajanje navedenih uredb, ali katerim koli upravnim aktom, ki ga izda kateri koli nadzornik, in njegovo izpostavljenostjo tveganjem PDFT hitro in bistveno poslabša, zlasti kadar bi tako poslabšanje lahko negativno vplivalo na več držav članic ali Unijo kot celoto ali ogrozilo integriteto finančnega sistema Unije.
2. Kadar obstajajo znaki resnih, ponavljajočih se in sistematičnih kršitev s strani neizbranega zavezanca, lahko Organ od njegovega finančnega nadzornika zahteva, naj:
(a) |
razišče take znake, ki bi se lahko nanašali na kršitve prava Unije ali, kadar je tako pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali izrecno zagotavlja možnosti državam članicam, kršitve nacionalnega prava, če se z njim prenašajo direktive ali uveljavljajo možnosti, zagotovljene državam članicam s pravom Unije, ter |
(b) |
razmisli o naložitvi sankcij v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalnim pravom, s katerim se prenašajo direktive, zadevnemu subjektu v zvezi s takimi kršitvami. |
Zato lahko Organ od finančnega nadzornika neizbranega zavezanca, kadar je ustrezno, zahteva tudi, naj sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevni subjekt, s katero zahteva, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalnega prava, če se z njim prenašajo direktive ali uveljavljajo možnosti, zagotovljene državam članicam s pravom Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov finančnega nadzornika, na katerega je zahteva naslovljena.
3. Zahteva iz odstavka 2 se lahko vloži, kadar Organ ugotovi znake resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve:
(a) |
po obvestilih finančnih nadzornikov na podlagi odstavka 1; |
(b) |
ker je Organ sam zbral dobro utemeljene informacije, ali |
(c) |
po prejemu informacij od institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali katerega koli drugega zanesljivega in verodostojnega vira informacij. |
4. Zadevni finančni nadzornik izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 2, ter Organ čim prej in najpozneje v desetih delovnih dneh od obvestila o taki zahtevi obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.
5. Kadar zahteva iz odstavka 2 ni izpolnjena ali se informacije o sprejetih ali načrtovanih ukrepih za izpolnitev zahteve Organu ne predložijo v desetih delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o zahtevi, lahko Organ od Komisije zahteva, naj izda dovoljenje za začasen prenos zadevnih nalog in pooblastil iz člena 5(2) in člena 6(1), povezanih z neposrednim nadzorom nad neizbranim zavezancem, z zadevnega finančnega nadzornika na Organ.
6. Zahteva Organa, naslovljena na Komisijo, na podlagi odstavka 5 vsebuje:
(a) |
opis resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev zahtev, ki se neposredno uporabljajo, s strani neizbranega zavezanca in pojasnilo, da take kršitve spadajo v pristojnost Organa, na podlagi odstavkov 2 in 3; |
(b) |
pojasnilo, zakaj na podlagi zahteve iz odstavka 2, naslovljene na finančnega nadzornika, do roka, določenega v odstavku 4, ni bil sprejet noben ukrep, vključno, kadar je ustrezno z informacijo, da finančni nadzornik ni predložil odgovora; |
(c) |
predlagano obdobje največ treh let, v katerem bo Organ opravljal ustrezne naloge in pooblastila v zvezi z zadevnim neizbranim zavezancem; |
(d) |
opis ukrepov, ki jih Organ namerava sprejeti v zvezi z zadevnim neizbranim zavezancem po prenosu zadevnih nalog in pooblastil za odpravo resnih, ponavljajočih se ali sistematičnih kršitev iz odstavka 2; |
(e) |
vso relevantno komunikacijo med Organom in zadevnim finančnim nadzornikom. |
7. Na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 6, ima Komisija na voljo en mesec od datuma prejema zahteve Organa, da sprejme ustrezno utemeljeno odločitev, ali bo odobrila prenos zadevnih nalog in pooblastil ali mu nasprotovala. Odločitev se sporoči Organu, ki o njej nemudoma obvesti finančnega nadzornika in neizbranega zavezanca. Evropski parlament in Svet sta obveščena o odločitvi.
8. Deseti delovni dan po tem, ko je bila odločitev o odobritvi prenosa nalog in pooblastil v zvezi z neizbranim zavezancem uradno sporočena Organu, se neizbrani zavezanec šteje za izbranega zavezanca za izvajanje nalog iz člena 5(2) in pooblastil iz člena 6(1) ter členov 17 do 23. V odločitvi Komisije se določi rok za izvajanje teh nalog in pooblastil, po izteku katerega se samodejno prenesejo nazaj na zadevnega finančnega nadzornika.
9. Organ lahko po posvetovanju z zadevnim finančnim nadzornikom Komisiji predloži zahtevo za podaljšanje uporabe odločitve o odobritvi prenosa nalog in pooblastil. Zahteva se predloži vsaj dva meseca pred iztekom začetnega obdobja.
Zahtevi iz prvega pododstavka se priloži:
(a) |
opis ukrepov, ki jih je Organ sprejel v zvezi z zadevnim zavezancem, in nadaljnjih ukrepov, ki jih namerava sprejeti; |
(b) |
utemeljitev, zakaj preostali ukrepi obravnavajo kršitve, ki še vedno spadajo v pristojnost Organa na podlagi odstavka 2; |
(c) |
predlagano obdobje največ treh let za nadaljnje izvajanje nalog iz člena 5(2) ter pooblastil iz člena 6(1) in členov 17 do 23 v zvezi z zavezancem; |
(d) |
vso relevantno komunikacijo med Organom in zadevnim finančnim nadzornikom. |
Komisija sprejme odločitev o odobritvi podaljšanja v roku iz odstavka 7. Vsako podaljšanje, odobreno na podlagi tega odstavka, se lahko odobri samo enkrat.
Člen 33
Reševanje sporov med finančnimi nadzorniki v čezmejnih zadevah
1. Organ lahko pomaga finančnim nadzornikom, da dosežejo dogovor v skladu s postopkom iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena na zahtevo enega ali več finančnih nadzornikov na podlagi člena 46, 47, 49 ali 54 Direktive (EU) 2024/1640 ali v drugih primerih, ko se finančni nadzornik ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega finančnega nadzornika, če to vpliva na njegove nadzorne naloge in odgovornosti v zvezi z določenim neizbranim zavezancem ali več neizbranimi zavezanci.
2. V primerih, ki niso zajeti v členih 46, 47, 49 in 54 Direktive (EU) 2024/1640, finančni nadzornik brez nepotrebnega odlašanja zaprosi Organ za pomoč, kadar določba prava Unije od njega zahteva, da z drugim finančnim nadzornikom doseže dogovor, ureditev ali drugo obliko vzpostavljenega ali formaliziranega sodelovanja v zvezi z nadzorom določenih neizbranih zavezancev, in pride do katerega koli od naslednjih dogodkov:
(a) |
dogovor je bil dosežen, vendar ga ena od strani ni zares uporabljala ali spoštovala; |
(b) |
finančni nadzornik na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje; |
(c) |
sta potekla dva meseca, odkar je finančni nadzornik prejel zahtevo drugega finančnega nadzornika, naj sprejme določene ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) te uredbe, in v tem času ni sprejel odločitve, s katero bi zahtevo izpolnil. |
3. Izvršilni odbor oceni vsako zahtevo iz odstavkov 1 in 2 ter zadevne strani obvesti, ali je po njegovem mnenju upravičena in namerava ukrepati v skladu s tem členom.
4. Organ določi rok za spravni postopek med finančnimi nadzorniki ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih s pravom Unije, ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V fazi spravnega postopka Organ nastopa kot mediator. Kadar je to potrebno ali tako določa pravo Unije, izda mnenje o tem, kako rešiti nesoglasje.
5. Kadar finančni nadzorniki v fazi spravnega postopka iz odstavka 4 ne dosežejo dogovora, ali kadar ne upoštevajo mnenja Organa, lahko Organ od finančnih nadzornikov zahteva, da za sklenitev dogovora o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo določen ukrep ali se določenih ukrepov vzdržijo. Odločitev Organa je za finančne nadzornike zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od finančnih nadzornikov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila na podlagi prava Unije, ki se uporablja.
6. Organ finančne nadzornike obvesti o dokončanju postopkov na podlagi odstavkov 4 in 5, kadar je ustrezno skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 5.
7. Vsi ukrepi finančnih nadzornikov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 5 ali 6, morajo biti v skladu s to odločitvijo.
8. Predsednik Organa v poročilu iz člena 84 navede naravo in vrsto nesoglasja med finančnimi nadzorniki ter dosežene dogovore in odločitve, sprejete za odpravo teh nesoglasij.
Člen 34
Ukrepi v primerih sistematičnega pomanjkljivega nadzora
1. Kadar finančni nadzornik ni uporabil ukrepov iz Direktive (EU) 2024/1640 ali določb nacionalnega prava, s katerimi se prenaša navedena direktiva, ali je uporabil ukrepe na način, za katerega se zdi, da krši pravo Unije, kar vodi do sistematičnih pomanjkljivosti pri nadzoru, ki vplivajo na več zavezancev in ogrožajo učinkovitost nadzornega sistema za PPDFT, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 4.
2. Organ lahko začne preiskavo morebitne kršitve prava Unije iz odstavka 1 na lastno pobudo, kadar na podlagi dobro utemeljenih informacij, ki jih je zbral pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe, ugotovi, da gre za kršitev.
Organ lahko na utemeljeno zahtevo enega ali več finančnih nadzornikov, Evropskega parlamenta ali Komisije preišče tudi domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.
Kadar se na podlagi prvega ali drugega pododstavka zahteva preiskava morebitne kršitve prava Unije, Organ pravočasno obvesti stran, ki je predložila zahtevo, kako namerava zadevo obravnavati in ali je preiskava domnevne kršitve upravičena. Kadar se Organ odloči, da bo opravil preiskavo, o tem najprej obvesti zadevnega finančnega nadzornika.
3. Preiskovani finančni nadzornik na podlagi odstavka 2 Organu nemudoma posreduje vse informacije, ki jih Organ zahteva za potrebe preiskave, vključno z informacijami o tem, kako se akti iz odstavka 1 uporabljajo v skladu s pravom Unije.
4. Kadar je to primerno in potrebno, lahko Organ po tem, ko je obvestil finančnega nadzornika, da ga bo preiskoval, vsem drugim finančnim nadzornikom omogoči, da mu posredujejo informacije, za katere menijo, da so pomembne, ali neposredno naslovijo ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo po informacijah na katerega koli drugega finančnega nadzornika. Naslovnik take zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja posreduje jasne, točne in popolne informacije.
5. Organ lahko najpozneje v šestih mesecih od datuma začetka preiskave na finančnega nadzornika, ki ga preiskuje, naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.
Organ pred izdajo priporočila sodeluje s finančnim nadzornikom, kadar meni, da je tako sodelovanje ustrezno za odpravo sistematičnega pomanjkljivega nadzora, zaradi katerega pride do kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti za ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.
Finančni nadzornik v 10 delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.
6. Kadar finančni nadzornik v mesecu dni od datuma prejema priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija po tem, ko jo Organ o tem obvesti, ali pa na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od finančnega nadzornika zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.
Komisija tako uradno mnenje izda v treh mesecih po sprejetju priporočila. To obdobje lahko podaljša za en mesec.
Organ in finančni nadzornik Komisiji predložita vse potrebne informacije.
7. Finančni nadzornik v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 6 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z njim. Finančni nadzornik pri ukrepanju v zvezi z vprašanji, ki so predmet uradnega mnenja, ravna v skladu z uradnim mnenjem.
ODDELEK 5
Nadzor nad nefinančnim sektorjem
Člen 35
Medsebojni strokovni pregledi
1. Organ redno izvaja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti nefinančnih nadzornikov in javnih organov iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, da bi se izboljšali doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju ocenjevanj se ustrezno upoštevajo vse ocene, ocenjevanja in poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju PDFT. Pri ocenjevanjih se lahko ustrezno upoštevajo tudi informacije iz osrednje podatkovne zbirke PPDFT, vzpostavljene na podlagi člena 11 te uredbe.
Metode iz prvega pododstavka upoštevajo posebne značilnosti nadzornega okvira v primerih, kadar je nadzor zaupan samoregulativnim organom, vključno z vlogo javnega organa, odgovornega za nadzor teh organov na podlagi člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, in posebne značilnosti nadzornikov v teh primerih.
2. Medsebojne strokovne preglede izvaja osebje Organa skupaj s primernim osebjem nefinančnih nadzornikov in javnih organov iz člena 52 Uredbe (EU) 2024/1640.
3. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:
(a) |
ustreznosti pooblastil ter finančnih, človeških in tehničnih virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja in poklicnih standardov nefinančnega nadzornika za zagotavljanje učinkovite uporabe poglavja IV Direktive (EU) 2024/1640; |
(b) |
učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, ter obsega, v katerem nadzorna praksa dosega cilje iz prava Unije; |
(c) |
uporabe najboljših praks, ki so jih razvili nefinančni nadzorniki in katerih sprejetje bi lahko koristilo drugim nefinančnim nadzornikom; |
(d) |
učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v zvezi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z naloženimi denarnimi kaznimi in uporabljenimi upravnimi ukrepi, uporabljenimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale. |
4. Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu skupaj pripravi osebje Organa in primerno osebje nefinančnih nadzornikov ter javnih organov iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, ki sodeluje v medsebojnih strokovnih pregledih in sprejme izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v nadzorni sestavi v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki se na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil na podlagi člena 54 ter mnenj na podlagi člena 55 te uredbe. Nefinančni nadzorniki in javni organi iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640 si v skladu s členom 54(3) te uredbe po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila.
5. Organ ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda objavi na svojem spletišču in o tem obvesti vsaj Evropski parlament. Kadar ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali katerih koli drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za zavezance v nefinančnem sektorju ali nefinančne nadzornike, predloži mnenje Komisiji.
6. Organ predloži poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. To poročilo o nadaljnjih ukrepih skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje nefinančnih nadzornikov, ki sodelujejo v medsebojnih strokovnih pregledih, in sprejme izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v nadzorni sestavi v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli nefinančni nadzorniki, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Organ objavi ugotovitve poročila o nadaljnjih ukrepih na svojem spletnem mestu.
7. Izvršilni odbor za namene tega člena vsaki dve leti sprejme delovni načrt za medsebojne strokovne preglede po tem, ko se je posvetoval s splošnim odborom v nadzorni sestavi. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede upošteva izkušnje, pridobljene iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave splošnega odbora v nadzorni sestavi. Splošni odbor v nadzorni sestavi lahko z dvotretjinsko večino svojih članov zahteva, da izvršilni odbor sprejme nov načrt. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa ter je vključen v enotni programski dokument iz člena 65. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.
8. Kadar medsebojni strokovni pregledi zadevajo nadzorne dejavnosti, ki jih v eni ali več državah članicah izvajajo samoregulativni organi, medsebojni strokovni pregled vključuje oceno ukrepov, ki jih na podlagi člena 52 Direktive (EU) 2024/1640 sprejme javni organ, odgovoren za nadzor nad temi organi, za zagotovitev, da ustrezno in učinkovito opravljajo svojo funkcijo.
9. Kadar medsebojni strokovni pregledi zadevajo nadzorne dejavnosti, ki jih v eni ali več državah članicah izvajajo samoregulativni organi, se od njih ne zahteva, da sodelujejo. Kadar pa izrazijo interes za sodelovanje pri izvedbi medsebojnega strokovnega pregleda, lahko osebje organov, ki ima nadzorne naloge, sodeluje pri takem medsebojnem strokovnem pregledu.
Člen 36
Usklajevanje in olajševanje dela nadzornih kolegijev za PPDFT v nefinančnem sektorju
1. Organ v okviru svojih pooblastil in brez poseganja v pooblastila zadevnih nefinančnih nadzornikov na podlagi člena 50 Direktive (EU) 2024/1640 pomaga pri vzpostavitvi in delovanju nadzornih kolegijev za PPDFT v nefinančnem sektorju za zavezance v nefinančnem sektorju, ki poslujejo v poslovnih subjektih v nefinančnem sektorju v več državah članicah, v skladu z navedenim členom.
2. Za namene odstavka 1 lahko Organ:
(a) |
predlaga ustanovitev kolegija, kadar tak kolegij ni bil ustanovljen, čeprav Organ meni, da izpostavljenost zavezanca tveganju PDFT in obseg njegovih čezmejnih dejavnosti upravičujeta ustanovitev kolegija, ter sklic in organizacijo njegovih sej; |
(b) |
na zahtevo ustreznih nefinančnih nadzornikov pomaga pri organizaciji sej kolegija in oceni, ali so izpolnjeni pogoji za sodelovanje nadzornikov iz tretjih držav v kolegiju; |
(c) |
pomaga pri organizaciji skupnih nadzornih načrtov in skupnih inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali preiskav drugje; |
(d) |
pomaga nefinančnim nadzornikom pri zbiranju in izmenjavi vseh primernih informacij za olajšanje dela kolegija ter nadzornikom v kolegiju omogoči dostop do takih informacij; |
(e) |
spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti in prakse, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni zavezanci v nefinančnem sektorju; |
(f) |
zagotavlja pomoč nefinančnim nadzornikom na njihove posebne zahteve, vključno z zahtevami za posredovanje med nefinančnimi nadzorniki v primerih iz člena 50(2) in (3) Direktive (EU) 2024/1640. |
3. Za namene odstavka 1 ima osebje Organa polnopravno pravico do udeležbe v vseh nadzornih kolegijih za PPDFT. Po dogovoru z zadevnimi nefinančnimi nadzorniki lahko osebje Organa sodeluje pri dejavnostih kolegija, ki jih skupaj izvajata dva ali več nefinančnih nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi zavezancev v nefinančnem sektorju na kraju samem, razen tistih, ki jih zajema člen 3, točka 3(a) in (b), Uredbe (EU) 2024/1624.
Člen 37
Opozorila o kršitvah prava Unije s strani nefinančnih nadzornikov in javnih organov, ki nadzorujejo samoregulativne organe
1. Kadar Organ utemeljeno sumi, da nefinančni nadzornik ali javni organ, ki nadzoruje samoregulativne organe iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, ni uporabil aktov Unije ali nacionalne zakonodaje iz člena 1(2) te uredbe ali jih je uporabil na način, za katerega se zdi, da pomeni kršitev prava Unije, zadevnega nadzornika ali javni organ obvesti o teh domnevnih kršitvah in jih preišče.
Za namene prvega pododstavka lahko Organ ukrepa na zahtevo enega ali več nefinančnih nadzornikov ali javnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo, tudi kadar je tak ukrep osnovan na dobro utemeljenih informacijah fizičnih ali pravnih oseb na podlagi člena 90.
2. Organ lahko od nadzornika ali zadevnega javnega organa zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za njegovo preiskavo, vključno z informacijami o tem, kako se akti Unije ali nacionalna zakonodaja iz člena 1(2) te uredbe uporabljajo v skladu s pravom Unije, razen informacij, ki jih pokriva varovanje zaupnosti, razen če se uporabljajo izjeme iz člena 21(2), drugi pododstavek, in člena 70(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2024/1624 ter člena 52(3), točka (a), Direktive (EU) 2024/1640.
Zadevni nadzornik ali javni organ Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži zahtevane informacije.
Kadar se izkaže ali se šteje, da zahtevane informacije od zadevnega nadzornika ali javnega organa ne zadostujejo za pridobitev informacij, za katere se šteje, da so potrebne za preiskavo domnevne kršitve, lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevnega nadzornika ali javni organ, naslovi ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo za informacije neposredno na druge nadzornike ali javne organe, ki nadzorujejo samoregulativne organe.
Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.
3. Organ lahko najpozneje v šestih mesecih po začetku preiskave na zadevnega nadzornika ali javni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za odpravo ugotovljene kršitve.
Organ pred izdajo takega priporočila sodeluje z zadevnim nadzornikom ali javnim organom, kadar meni, da je tako sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve, in se poskusi z njim dogovoriti o potrebnih ukrepih.
Zadevni nadzornik ali javni organ v 10 delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za odpravo kršitve.
4. Kadar nadzornik ali javni organ ugotovljene kršitve iz odstavka 3, prvi pododstavek, ne odpravi v enem mesecu po prejemu priporočila Organa, Organ izda opozorilo, v katerem podrobno opiše kršitev in opredeli ukrepe, ki jih morajo naslovniki opozorila izvesti za ublažitev njenih učinkov.
Opozorilo iz prvega pododstavka se naslovi:
(a) |
v primeru nefinančnega nadzornika kolegom nadzornikom v drugih državah članicah in, kadar je nadzornik samoregulativni organ, njegovemu javnemu organu; |
(b) |
v primeru javnega organa samoregulativnim organom pod njegovim nadzorom. |
5. Takoj ko zadevni nadzornik ali javni organ odpravi kršitev, Organ obvesti naslovnike opozorila iz odstavka 4, da je bila kršitev odpravljena in da so ukrepi za zmanjšanje tveganja odpravljeni.
Člen 38
Reševanje sporov med nefinančnimi nadzorniki v čezmejnih zadevah
1. Organ lahko pomaga nefinančnim nadzornikom, da dosežejo dogovor v skladu s postopkom iz odstavkov 3 in 4 tega člena na zahtevo enega ali več nefinančnih nadzornikov na podlagi člena 46, 47, 50 ali 54 Direktive (EU) 2024/1640 ali v drugih primerih, ko se nefinančni nadzornik ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega nefinančnega nadzornika, če to vpliva na njegove nadzorne naloge in odgovornosti v zvezi z določenim zavezancem ali več zavezanci.
2. V primerih, ki niso zajeti v členu 46, 47, 50 in 54 Direktive (EU) 2024/1640, nefinančni nadzornik brez nepotrebnega odlašanja zaprosi Organ za pomoč, kadar določba prava Unije od njega zahteva, da z drugim nefinančnim nadzornikom ali drugimi nefinančnimi nadzorniki doseže dogovor, ureditev ali drugo obliko vzpostavljenega ali formaliziranega sodelovanja v zvezi z nadzorom določenih zavezancev, in pride do katerega koli od naslednjih dogodkov:
(a) |
dogovor je bil dosežen, vendar ga ena od strani ni zares uporabljala ali spoštovala; |
(b) |
nefinančni nadzornik na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje; |
(c) |
sta potekla dva meseca, odkar je nefinančni nadzornik prejel zahtevo drugega nefinančnega nadzornika, naj sprejme določene ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) te uredbe, in v tem času ni sprejel odločitve, s katero bi zahtevo izpolnil. |
3. Izvršilni odbor oceni vsako zahtevo iz odstavkov 1 in 2 ter zadevne strani obvesti, ali je po njegovem mnenju upravičena in namerava ukrepati v skladu s tem členom.
4. Organ določi rok za spravni postopek med nefinančnimi nadzorniki ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih s pravom Unije, ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V fazi spravnega postopka Organ nastopa kot mediator. Kadar je to potrebno ali tako določa pravo Unije, izda mnenje o tem, kako rešiti nesoglasje.
ODDELEK 6
Mehanizem za podporo in usklajevanje FIU
Člen 39
Sodelovanje med Organom in finančnoobveščevalnimi enotami
1. Organ je odgovoren za zagotavljanje učinkovitega in doslednega sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami (FIU) v okviru mehanizma za podporo in usklajevanje FIU. V ta namen Organ podpira in usklajuje dejavnosti FIU.
2. Za Organ in FIU velja dolžnost sodelovanja v dobri veri, tudi kar zadeva skupne analize, ki jih Organ podpira ali zanje da pobudo, in obveznost izmenjave informacij, ki so potrebne za izpolnjevanje njihovih nalog.
3. Organ ima namenske človeške, finančne in informacijske vire za podporo nalogam iz člena 5(5) in po potrebi zagotovi organizacijsko ločitev osebja, ki opravlja te naloge, od osebja, ki opravlja naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi Organa.
Posamezna FIU lahko Organ obvesti o primeru nesodelovanja druge FIU. V tem primeru Organ deluje kot mediator.
Člen 40
Izvajanje skupnih analiz
1. Organ določi metode in merila za izbiro in prednostno razvrščanje primerov, primernih za izvajanje skupnih analiz, v skladu s členom 32 Direktive (EU) 2024/1640, pri čemer pomaga Organ.
2. Za namene odstavka 1 Organ vsako leto pripravi seznam prednostnih področij za izvajanje skupnih analiz. Seznam se lahko revidira, kadar se opredelijo nova prednostna področja.
3. Kadar FIU države članice na podlagi člena 32 Direktive (EU) 2024/1640 in ob upoštevanju meril iz odstavka 1 tega člena opredeli morebitno potrebo po izvedbi skupne analize z eno ali več FIU v drugih državah članicah, o tem obvesti Organ.
Organ evidentira vsa obvestila, prejeta na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, in oceni ustreznost primera v skladu z metodami in merili iz odstavka 1. Kadar Organ oceni, da je primer ustrezen, v petih dneh od prvotnega obvestila obvesti FIU v vseh zadevnih državah članicah in jih pozove k sodelovanju pri skupni analizi. V ta namen uporabi varne komunikacijske kanale. FIU v vseh zadevnih državah članicah razmislijo o sodelovanju pri skupni analizi.
4. Če se vsaj ena druga FIU strinja, da bo sodelovala pri skupni analizi, Organ zagotovi, da se skupna analiza začne v 20 dneh od prvotne ocene iz odstavka 3, drugi pododstavek, razen če nujnost zadeve upravičuje uvedbo krajšega roka.
5. Vsaka FIU, ki odkloni sodelovanje pri izvajanju skupne analize, Organu v petih dneh od prejema poziva pisno navede razloge za to. Organ tako pojasnilo nemudoma predloži FIU, ki je opredelila potrebo po skupni analizi.
6. Osebju Organa, ki podpira skupno analizo, se na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, odobri dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, in omogoči obdelava teh podatkov za namene podpiranja skupne analize.
Kadar FIU osebju Organa zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, zagotovi, da so informacije kako drugače zagotovljene na način, ki osebju Organa ne preprečuje zagotavljanja operativne podpore skupni analizi ali kako drugače učinkovito ne ovira njihove zmožnosti zagotavljanja take podpore.
Kadar več FIU osebju Organa zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, Organ ponovno oceni, ali naloge, ki bi jih opravljalo njegovo osebje, upravičujejo njegovo podporo skupni analizi, ter razmisli o priporočilu, naj se skupna analiza izvaja brez njegove podpore.
7. Organ zagotovi vsa orodja in operativno podporo, potrebne za izvedbo skupne analize, v skladu z razvitimi metodami in postopki. Organ zlasti vzpostavi namenski varen komunikacijski kanal za izvedbo skupne analize in zagotovi ustrezno tehnično usklajevanje, vključno s podporo IT ter proračunsko in logistično podporo.
8. Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, je osebje Organa, ki podpira skupno analizo, pooblaščeno, da na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ primerja podatke teh FIU s podatki, ki jih dajo na voljo druge FIU ter organi, uradi in agencije Unije v okviru svojih pooblastil.
V primeru zadetka Organ z vsemi FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, izmenja informacije, ki so sprožile zadetek, če je pošiljatelj informacij dovolil njihovo izmenjavo in če so informacije potrebne za izvedbo skupne analize.
Za namene tega odstavka Organ uporablja sistem, zasnovan za sorazmerno navzkrižno primerjanje informacij, pomembnih za namene preprečevanja pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma. Sistem zagotovi raven varnosti in zaupnosti, ki je sorazmerna z naravo in obsegom navzkrižno primerjanih informacij. Metode in postopki, ki se določijo za izvajanje skupnih analiz na podlagi člena 43(1), in delovni dogovori, ki se sklenejo na podlagi člena 94(2), določajo metode za izvajanje navzkrižnega primerjanja na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ iz prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 41
Poročanje in posredovanje rezultatov skupnih analiz
1. Kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo za pranje denarja ali druge kriminalne dejavnosti, v zvezi s katerimi bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1939, Organ brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o rezultatih skupne analize in vseh dodatnih ustreznih informacijah.
2. Organ v posvetovanju z EJT pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike, ki jo Organ uporablja za sporočanje informacij EJT.
Organ ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. junija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 53.
3. Kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo za goljufijo, korupcijo ali druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi s katerimi bi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvajal svojo pristojnost v skladu s členom 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, Organ posreduje uradu OLAF rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.
4. Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi in kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi Europol lahko izvajal svojo pristojnost v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (38), Organ posreduje Europolu rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.
5. Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi in kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi Eurojust lahko izvajal svojo pristojnost v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (39), Organ posreduje Eurojustu rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.
6. Organ, EJT, Europol, Eurojust in OLAF si lahko na področjih, ki so v njihovi pristojnosti, izmenjujejo strateške in druge neoperativne informacije, kot so tipologije in kazalniki tveganja.
Pogoji za izmenjavo informacij iz prvega pododstavka se določijo v delovnih dogovorih iz člena 94.
Člen 42
Zahteve Organa za začetek skupne analize
1. Kadar Organ opredeli morebitno potrebo po izvedbi skupne analize na podlagi člena 40 te uredbe ali člena 32 Direktive (EU) 2024/1640, o tem obvesti zadevne FIU in od njih zahteva, da sodelujejo pri skupni analizi.
2. Zadevne FIU brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ o svoji odločitvi v zvezi z zahtevo iz odstavka 1, pri čemer si po najboljših močeh prizadevajo, da to storijo v največ petih dneh od prejema zahteve.
3. Kadar FIU, ki jo je Organ na podlagi odstavka 1 pozval k sodelovanju pri skupni analizi, to zahtevo zavrne, mora brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Organ o razlogih za svojo odločitev, pri čemer si po najboljših močeh prizadeva, da to stori v največ petih dneh od prejema zahteve.
Člen 43
Pregled metod, postopkov in izvajanja skupnih analiz
1. Organ vzpostavi metode in postopke za izvajanje skupnih analiz, jih redno pregleduje in po potrebi posodobi. Zahteva za pregledovanje in posodabljanje velja tudi za metode in merila iz člena 40(1).
2. FIU, ki so sodelovale pri skupni analizi ali bile kako drugače vključene vanje, lahko Organu zagotovijo svoje povratne informacije o izvedbi analize, vključno s povratnimi informacijami o operativni podpori, ki jo je Organ zagotavljal v postopku skupne analize, ter povratnimi informacijami o rezultatu vzpostavljenih metod in postopkov za izvedbo analize na podlagi odstavka 1, razpoložljivih orodjih in usklajevanju med sodelujočimi FIU. Povratne informacije, ki se označijo kot zaupne, se ne izmenjajo z drugimi FIU.
3. Organ lahko na podlagi povratnih informacij iz odstavka 2 ali na lastno pobudo izda poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z izvajanjem skupne analize, vključno s konkretnimi predlogi o prilagoditvah v zvezi z metodami in postopki za izvajanje skupne analize, ter sklepne ugotovitve o rezultatu skupne analize. S poročilom o nadaljnjih ukrepih se seznanijo vse FIU, brez razkritja zaupnih ali tajnih informacij o zadevi. Sklepne ugotovite in priporočila v zvezi z izvajanjem skupne analize se izmenjajo z vsemi FIU, ki so sodelovale pri tej skupni analizi, in z vsemi drugimi FIU, če te sklepne ugotovitve in priporočila ne vsebujejo zaupnih ali tajnih informacij.
Člen 44
Delegati nacionalnih FIU
1. FIU vsake države članice delegira enega ali več članov osebja v Organ. Delegat nacionalne FIU običajno opravlja delo na sedežu Organa.
2. Delegati FIU imajo status osebja FIU, ki jih je delegirala, v času njihovega imenovanja in celotno trajanje njihovega delegiranja. Države članice imenujejo svojega delegata FIU na podlagi dokazano visoke ravni ustreznih in praktičnih izkušenj na področju nalog FIU. Delegat FIU ostane podrejen FIU, ki ga je delegirala, ter upošteva pravila o varnosti in zaupnosti FIU, ki ga je delegirala, vključno z ustreznim nacionalnim pravom.
3. Če oseba, ki je bila imenovana za delegata FIU, ne izpolnjuje meril iz odstavka 2, jo lahko splošni odbor v sestavi FIU zavrne. Mandat delegatov FIU je tri leta in se lahko enkrat podaljša s soglasjem FIU, ki je delegata delegirala.
4. Delegati FIU podpirajo Organ pri izvajanju nalog iz člena 5(5). V ta namen se delegatom FIU za čas trajanja delegacije odobri dostop do podatkov in informacij Organa, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.
5. Delegatom FIU se odobri dostop do vseh podatkov, ki so dostopni FIU, ki jih je delegirala, za namene izvajanja nalog iz člena 5(5).
6. Izvršilni odbor ob upoštevanju mnenja splošnega odbora v sestavi FIU določi pravice in obveznosti delegatov FIU v odnosu do Organa. FIU zagotovijo, da njihov delegat FIU izpolnjuje navedene pravice in obveznosti.
Člen 45
Medsebojna pomoč na področju sodelovanja med FIU
1. Organ v okviru spodbujanja sodelovanja med FIU in podpiranja njihovega dela ob upoštevanju potreb FIU spodbuja skupne pristope, metode in najboljše prakse. Organ tudi organizira in olajšuje zlasti naslednje dejavnosti:
(a) |
programe usposabljanja, tudi v zvezi s tehnološkimi inovacijami; |
(b) |
sheme izmenjave osebja in začasne napotitve, vključno z začasno napotitvijo osebja FIU iz države članice v Organ; |
(c) |
izmenjave praks med FIU, vključno z izmenjavo strokovnega znanja na posameznem področju; |
(d) |
razvoj ali nabavo orodij in storitev IT za izboljšanje zmogljivosti FIU za analizo. |
2. FIU lahko Organu predloži prošnjo za pomoč v zvezi s svojimi nalogami, pri čemer navede vrsto pomoči, ki jo potrebuje od osebja Organa, osebja ene ali več FIU ali kombinacije obojih. FIU, ki zaprosi za pomoč, zagotovi dostop do vseh informacij in podatkov, ki so potrebni za zagotavljanje take pomoči. Organ hrani in redno posodablja informacije o posameznih strokovnih področjih in zmogljivosti FIU za zagotavljanje medsebojne pomoči v zvezi z nalogami FIU.
3. Organ si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti zahtevano pomoč, vključno z razmislekom o zagotovitvi podpore z lastnimi človeškimi viri ter usklajevanjem in lajšanjem prostovoljnega zagotavljanja vsakršne oblike pomoči drugih FIU.
4. Na začetku vsakega leta predsednik Organa obvesti splošni odbor v sestavi FIU o človeških virih, ki jih Organ lahko dodeli za zagotavljanje pomoči iz odstavka 2 tega člena. V primeru sprememb razpoložljivosti človeških virov zaradi opravljanja nalog iz člena 5(5) predsednik Organa o spremembah obvesti splošni odbor v sestavi FIU.
Člen 46
Mediacija med FIU
1. Organ lahko pomaga pri iskanju rešitve v primeru nesoglasja med dvema ali več FIU glede posameznih primerov, povezanih s sodelovanjem, vključno z izmenjavo informacij, na podlagi Direktive (EU) 2024/1640. Namen takšne mediacije je uskladiti različna stališča FIU in sprejeti nezavezujoče mnenje.
2. Kadar nesoglasja ni mogoče rešiti z neposrednim stikom in dialogom med udeleženimi FIU, Organ začne postopek mediacije na zahtevo ene ali več omenjenih FIU. Postopek mediacije lahko predlaga tudi na lastno pobudo. Mediacija se izvaja le s soglasjem vseh udeleženih FIU.
3. Postopek mediacije se začne pred splošnim odborom v sestavi FIU. Vsi člani splošnega odbora v sestavi FIU, razen vodij FIU, ki jih zadeva nesoglasje, si prizadevajo uskladiti stališča FIU, ki jih zadeva nesoglasje, in se dogovorijo o nezavezujočem mnenju. Po potrebi so lahko k sodelovanju v postopku mediacije povabljeni tudi strokovnjaki Komisije kot svetovalci.
4. Splošni odbor v sestavi FIU sprejme pravilnik za postopek mediacije, ki vključuje roke.
5. Kadar FIU, ki jo zadeva nesoglasje, zavrne sodelovanje v postopku mediacije, Organ in druge FIU, ki jih nesoglasje zadeva, obvesti o razlogih za svojo odločitev v roku, določenem v pravilniku iz odstavka 4.
6. FIU, ki jih zadeva nesoglasje, v treh mesecih po sprejetju nezavezujočega mnenja iz odstavka 3 poročajo splošnemu odboru v sestavi FIU o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi mnenja, kadar pa ukrepov niso sprejele, o razlogih, zakaj tega niso storile.
Člen 47
FIU.net
1. Organ zagotavlja ustrezno, neprekinjeno in varno gostovanje, upravljanje, vzdrževanje in razvoj mreže FIU.net. Upoštevajoč potrebe FIU, Organ zagotavlja, da se za mrežo FIU.net uporablja najnaprednejša in najvarnejša tehnologija, ob upoštevanju analize stroškov in koristi.
2. Organ zagotavlja neprekinjeno delovanje mreže FIU.net in jo redno posodablja. Kadar je to potrebno za podpiranje ali okrepitev izmenjave informacij in sodelovanja med FIU ter na podlagi potreb FIU, Organ zasnuje in uvede ali da kako drugače na voljo nadgrajene ali dodatne funkcije mreže FIU.net.
3. Organ je odgovoren tudi za naslednje naloge v zvezi z mrežo FIU.net:
(a) |
izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotovitev ravni varnosti, ki varuje osebne podatke; |
(b) |
načrtovanje, usklajevanje, upravljanje in podpiranje kakršnih koli dejavnosti testiranja; |
(c) |
zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev; |
(d) |
zagotavljanje usposabljanja o tehnični uporabi mreže FIU.net s strani končnih uporabnikov. |
4. Organ je za izvajanje nalog iz odstavkov 1, 2 in 3 pooblaščen za sklepanje pravno zavezujočih pogodb ali sporazumov s tretjimi ponudniki storitev po ustreznih revizijah njihovih varnostnih standardov.
5. Organ sprejme in izvaja ukrepe, potrebne za izpolnjevanje nalog iz tega člena, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči za mrežo FIU.net.
6. Splošni odbor v sestavi FIU se lahko soglasno odloči, da FIU, ustreznemu organu v tretji državi ali pa organu, uradu ali agenciji Unije začasno prekine dostop do FIU.net, kadar utemeljeno domneva, da bi tak dostop ogrozil izvajanje poglavja III Direktive (EU) 2024/1640 ter varnost in zaupnost informacij, ki jih hranijo FIU in se izmenjujejo prek sistema FIU.net, tudi kadar obstajajo pomisleki v zvezi s pomanjkanjem neodvisnosti in samostojnosti FIU.
Kadar splošni odbor v sestavi FIU sprejme odločitev o začasni prekinitvi dostopa ene od FIU do FIU.net, splošni odbor odloča soglasno z glasovanjem vseh članov splošnega odbora v sestavi FIU, razen vodje zadevne FIU.
Splošni odbor v sestavi FIU opredeli merila za začasno prekinitev dostopa do FIU.net in sprejme pravilnik za takšne prekinitve.
Člen 48
Medsebojni strokovni pregledi
1. Organ vzpostavi postopek medsebojnega strokovnega pregleda dejavnosti FIU na podlagi poglavja III Direktive (EU) 2024/1640, da se okrepita doslednost in učinkovitost dejavnosti FIU ter olajša izmenjava najboljših praks med FIU. Organ razvije metode za objektivno ocenjevanje pregledanih FIU in pripravi pravilnik za izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov.
Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se ustrezno upoštevajo vsa vrednotenja, ocene in poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma.
2. Organ za namene odstavka 1 ustanovi ekipo za medsebojne strokovne preglede, ki jo sestavlja osebje Organa in predstavniki FIU, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu.
3. Medsebojni strokovni pregled dejavnosti FIU med drugim vključuje oceno naslednjega:
(a) |
ustreznosti virov FIU, tudi človeških, tehničnih in informacijskih virov za opravljanje njenih funkcij; |
(b) |
ukrepov, s katerimi se zagotovi operativna neodvisnost in samostojnost FIU in odsotnost neprimernih vplivov; |
(c) |
ukrepov, ki jih je FIU sprejela za zaščito varnosti in zaupnosti informacij; |
(d) |
zmogljivosti FIU za sprejemanje poročil o sumljivih transakcijah in drugih razkritij, vštevši število in naravo prejetih razkritij ter njihovo kakovost; |
(e) |
ukrepov, ki jih je FIU sprejela za izboljšanje poročanja zavezancev o sumljivih transakcijah, zlasti v zvezi z njihovo kakovostjo; |
(f) |
dostopa FIU do dodatnih informacij in njihove uporabe za obogatitev svoje analize; |
(g) |
orodij, ki jih FIU uporablja za izvedbo analize; |
(h) |
obsega, v katerem analiza FIU in razširjanje podpirata operativne potrebe organov, pristojnih za preiskovanje in pregon pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma; |
(i) |
notranjega sodelovanja med FIU in drugimi pristojnimi organi; |
(j) |
čezmejnega sodelovanja med FIU in FIU iz drugih držav članic. |
4. Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje FIU, ki sodelujejo v ekipi za medsebojne strokovne preglede, sprejme pa izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v sestavi FIU v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. V poročilu se navedejo ugotovljene dobre prakse in po potrebi nadaljnji ukrepi, ki se na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil na podlagi člena 54 ter mnenja na podlagi člena 55. FIU si v skladu s členom 54 po najboljših močeh prizadeva upoštevati izdane smernice in priporočila.
5. Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja harmonizacija predpisov Unije, ki se uporabljajo za FIU, objavi ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda na svojem spletišču in predloži mnenje Komisiji.
6. Organ predloži poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. To poročilo o nadaljnjih ukrepih skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje FIU, ki sodelujejo v ekipi za medsebojne strokovne preglede, sprejme pa izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v sestavi FIU v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejele FIU, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Organ objavi ugotovitve poročila o nadaljnjih ukrepih na svojem spletišču.
7. Izvršilni odbor za namene tega člena vsaki dve leti sprejme delovni načrt za medsebojne strokovne preglede, v katerem so upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave splošnega odbora v sestavi FIU. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa ter je vključen v enotni programski dokument. Vsaka FIU sodeluje pri medsebojnih strokovnih pregledih, ki jo zadevajo.
ODDELEK 7
Skupni instrumenti
Člen 49
Regulativni tehnični standardi
1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem Organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.
Regulativni tehnični standardi so tehnični, ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa je omejena z zakonodajnimi akti, ki so podlaga zanje.
Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko, kadar je to v interesu Unije, osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami.
Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, osnutek regulativnega tehničnega standarda vrne Organu in razloži, zakaj ga ne sprejme, ali pojasni razloge za spremembe.
Komisija pošlje izvod svojega dopisa Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ do izteka tega šesttedenskega obdobja ni predložil spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali je predložil osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, za katere šteje, da so pomembne, ali ga zavrne.
Komisija ne more spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu.
2. Kadar Organ ni predložil osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva tak osnutek v novem roku. Če Organ ne more spoštovati novega roka, o tem pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.
3. Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v rokih iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.
Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so takšna posvetovanja in analize nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.
Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija pošlje svoj osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.
Če Organ v šesttedenskem obdobju predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, za katere šteje, da so pomembne. Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.
4. Regulativni tehnični standardi se sprejmejo z uredbami ali sklepi. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati na dan, ki je v njih naveden.
Člen 50
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 49 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 26. junija 2024. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja.
2. Komisija takoj po sprejetju regulativnega tehničnega standarda o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
3. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 49, 51 in 52.
Člen 51
Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom
1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša še za tri mesece.
2. Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.
Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom roka iz odstavka 1, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.
3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.
Člen 52
Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov
1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 49, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.
2. Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.
Člen 53
Izvedbeni tehnični standardi
1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem Organ te tehnične standarde posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.
Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.
Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, osnutek izvedbenega tehničnega standarda vrne Organu in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega dopisa Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ni predložil spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali je predložil osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, za katere šteje, da so pomembne, ali ga zavrne.
Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.
2. Kadar Organ ni predložil osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva tak osnutek v novem roku. Če Organ ne more spoštovati novega roka, o tem pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.
3. Le kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda Komisiji v rokih iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard z izvedbenim aktom brez osnutka Organa.
Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so takšna posvetovanja in analize nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.
Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard.
Če Organ v šesttedenskem obdobju predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, za katere šteje, da so pomembne.
Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ,,.
4. Izvedbeni tehnični standardi se sprejmejo z uredbami ali sklepi. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati na dan, ki je v njih naveden.
Člen 54
Smernice in priporočila
1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih in s FIU povezanih praks ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice in priporočila, naslovljene na nadzorne organe, nadzornike, FIU ali zavezance.
2. Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira s tem povezane morebitne stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize morajo biti sorazmerni z obsegom, naravo in učinkom smernic ali priporočil. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj, navede razloge za to in jih objavi.
3. Nadzorni organi, nadzorniki, FIU in zavezanci si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila.
Vsak nadzorni organ, nadzornik ali FIU v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali jih upošteva ali namerava upoštevati. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to.
Organ objavi dejstvo, da nadzorni organ, nadzornik ali FIU ne upošteva ali ne namerava upoštevati zadevnih smernic ali priporočil. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je nadzorni organ, nadzornik ali FIU navedel za neupoštevanje zadevnih smernic ali priporočil. Nadzorni organ, nadzornik ali FIU je o taki objavi vnaprej obveščen.
Če zadevne smernice ali priporočila to zahtevajo, zavezanci jasno in podrobno poročajo o tem, ali upoštevajo te smernice ali priporočila.
4. Organ v poročilu iz člena 64(4), točka (c), navede smernice in priporočila, ki jih je izdal.
5. S smernicami in priporočili, ki jih je izdal Organ, se nadomestijo smernice in priporočila, ki so jih o isti temi predhodno izdali EBA ali nadzorniki in FIU. Če smernice in priporočila, ki so jih izdali EBA ali nadzorniki in FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (40) ter Uredbe (EU) 2023/1113, še ustrezajo, se uporabljajo do datuma začetka uporabe novih smernic in priporočil, ki jih je o isti temi izdal Organ. Organ določi primerno dolgo prehodno obdobje za začetek uporabe novih smernic in priporočil.
Člen 55
Mnenja in tehnični nasveti
1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.
2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema posvetovanje z drugimi ustreznimi organi Unije, kadar gre za njihovo pristojnost, javno posvetovanje ali tehnično analizo.
3. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije lahko Organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovni nasvet na področjih, za katere se uporabljajo zakonodajni akti iz člena 1(2).
POGLAVJE III
ORGANIZACIJA ORGANA
Člen 56
Upravna in vodstvena struktura
Strukturo Organa sestavljajo:
(a) |
splošni odbor, ki izvaja naloge iz člena 60; |
(b) |
izvršilni odbor, ki izvaja naloge iz člena 64; |
(c) |
predsednik Organa, ki izvaja naloge iz člena 69; |
(d) |
izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 71; |
(e) |
upravni odbor za pregled, ki opravlja funkcije iz člena 74. |
ODDELEK 1
Splošni odbor
Člen 57
Sestava splošnega odbora
1. Splošni odbor ima nadzorno sestavo, opredeljeno v odstavku 2, ali sestavo FIU, opredeljeno v odstavku 3.
2. Splošni odbor v nadzorni sestavi sestavljajo:
(a) |
predsednik Organa z glasovalno pravico; |
(b) |
vodje nadzornih organov zavezancev v vsaki državi članici z glasovalno pravico; |
(c) |
en predstavnik Komisije brez glasovalne pravice. |
Vodje nadzornih organov iz prvega pododstavka, točka (b), si v vsaki državi članici delijo en glas ter se dogovorijo o enem skupnem predstavniku, ki je stalni predstavnik ali ad hoc predstavnik z glasovalno pravico za namene vsakega specifičnega sestanka ali postopka glasovanja. Kadar točke za razpravo v splošnem odboru v nadzorni sestavi spadajo v pristojnost več nadzornih organov, lahko enega skupnega predstavnika spremlja predstavnik iz največ dveh drugih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.
Vsak nadzorni organ, ki ima na podlagi ad hoc ali trajnega sporazuma člana z glasovalno pravico, je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana splošnega odbora iz drugega pododstavka z glasovalno pravico, kadar se ta oseba sestanka ne more udeležiti.
3. Splošni odbor v sestavi FIU sestavljajo:
(a) |
predsednik Organa z glasovalno pravico; |
(b) |
vodje FIU z glasovalno pravico; |
(c) |
en predstavnik Komisije brez glasovalne pravice. |
Vsaka FIU izmed svojega osebja imenuje namestnika na visoki ravni, ki lahko nadomesti vodjo FIU iz prvega pododstavka, točka (b), kadar se navedena oseba ne more udeležiti sestanka.
4. Splošni odbor se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Splošni odbor v sestavi FIU lahko zlasti dovoli prisotnost predstavnikov urada OLAF, Europola, Eurojusta in EJT kot opazovalcev na sestankih, kadar se razpravlja o zadevah iz njihove pristojnosti. Splošni odbor v nadzorni sestavi dovoli prisotnost predstavnika, ki ga imenuje odbor nadzornikov ECB, in predstavnika vsakega od evropskih nadzornih organov kot opazovalcev, kadar se razpravlja o zadevah iz njihove pristojnosti.
Okoliščine, v katerih so institucije, organi, uradi in agencije Unije iz prvega pododstavka povabljene na seje splošnega odbora, se določijo v poslovniku splošnega odbora in odražajo dogovor, dosežen med Organom in vsakim od teh opazovalcev.
Drugim opazovalcem se lahko dovoli, da se jih udeležujejo priložnostno, če se s tem strinja dvotretjinska večina članov splošnega odbora z glasovalno pravico v njegovi ustrezni sestavi.
5. Člani izvršilnega odbora se lahko udeležijo sestankov splošnega odbora v nadzorni sestavi ali v sestavi FIU, brez glasovalne pravice, kadar se razpravlja o točkah, ki spadajo na področja, za katera so pristojni, kot določi predsednik Organa in kot je navedeno v členu 66(2).
Člen 58
Prenos nalog in odločitev ter notranji odbori splošnega odbora
1. Splošni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika Organa ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Splošni odbor lahko določi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršilni odbor ali predsednika Organa. Tak prenos lahko splošni odbor kadar koli prekliče.
2. Notranji odbori vse svoje sklepe posredujejo splošnemu odboru, ki o njih odloči.
3. Člani izvršilnega odbora se lahko v skladu s členom 57(5) udeležijo sestankov notranjih odborov.
4. Splošni odbor v sestavi FIU izmed svojih članov ali predstavnikov z ustreznim strokovnim znanjem iz nacionalnih FIU ustanovi stalni odbor devetih članov, ki mu pomaga pri opravljanju njegovih nalog na podlagi člena 60(3), vključno s predložitvijo predlogov in pripravo osnutkov odločitev.
Stalni odbor nima pristojnosti odločanja. Svoje naloge opravlja v interesu Unije kot celote in popolnoma pregledno sodeluje s splošnim odborom v sestavi FIU.
Splošni odbor v sestavi FIU sprejme poslovnik stalnega odbora. Sestava stalnega odbora mora zagotavljati pravično ravnovesje in rotacijo med člani ali predstavniki nacionalnih FIU. Njegovih devet članov imenuje splošni odbor v sestavi FIU.
Člen 59
Neodvisnost splošnega odbora
1. Predsednik Organa in člani splošnega odbora v nadzorni sestavi in v sestavi FIU pri izvajanju nalog, ki se nanje prenesejo s to uredbo, delujejo neodvisno in v splošnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij, organov, uradov in agencij Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
2. Države članice, institucije, agencije, uradi in organi Unije in drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na člane splošnega odbora pri opravljanju njihovih nalog.
3. Splošni odbor v svojem poslovniku določi praktične ureditve za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov.
Člen 60
Naloge splošnega odbora
1. Splošni odbor v nadzorni sestavi sprejema odločitve v zvezi z nalogami iz členov 7 do 10 in vse druge odločitve, ki jih na podlagi te uredbe sprejema splošni odbor v nadzorni sestavi.
2. Splošni odbor v nadzorni sestavi lahko daje mnenja o vseh osnutkih odločitev, ki jih pripravi izvršilni odbor v zvezi z izbranimi zavezanci v skladu s poglavjem II, oddelek 3, in členom 64(2).
Splošni odbor v nadzorni sestavi in izvršilni odbor se skupaj dogovorita o postopkih in rokih, ki jih je treba upoštevati pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka, ter jih sprejmeta.
3. Splošni odbor v sestavi FIU opravlja naloge in sprejema odločitve iz člena 5(5) in poglavja II, oddelek 6.
4. Splošni odbor v ustrezni sestavi, odvisno od predmeta instrumenta, sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa iz poglavja II, oddelek 7. Kadar se dani instrument nanaša na zadeve, povezane z nadzorom in FIU, morata splošni odbor v nadzorni sestavi in splošni odbor v sestavi FIU oba ločeno sprejeti ta mnenja, priporočila, smernice in odločitve. Mnenja, priporočila in smernice se sprejmejo na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora.
5. Splošni odbor v ustrezni sestavi, odvisno od predmeta standardov, glasuje o osnutkih regulativnih tehničnih standardov iz člena 49 in osnutkih izvedbenih tehničnih standardov iz člena 53 ter jih predloži Komisiji za sprejetje.
6. S splošnim odborom v kateri koli od sestav se je treba posvetovati o osnutkih odločitev, ki jih sprejme izvršilni odbor na podlagi člena 64(4), točke (a), (c), (e) in (m). Kadar poznejša odločitev, ki jo sprejme izvršilni odbor, odstopa od mnenja splošnega odbora, izvršilni odbor pisno navede razloge za tako odstopanje.
7. Splošni odbor sprejme in svoj poslovnik in ga objavi.
8. Splošni odbor brez poseganja v člen 63(3) in (4) ter člen 68(1) in (2) izvaja pooblastila, ki jih imata organ za imenovanja na podlagi Kadrovskih predpisov in organ, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja), glede predsednika in petih stalnih članov izvršilnega odbora v njihovem celotnem mandatu.
Člen 61
Pravila glasovanja v splošnem odboru
1. Splošni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico, kot je določeno v členu 57(2) in (3), ima en glas. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika Organa.
2. Splošni odbor, z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, v zvezi z akti iz členov 49, 53, 54 in 55 te uredbe sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov iz člena 16(4) PEU.
Predsednik Organa ne glasuje o odločitvah iz prvega pododstavka tega odstavka, mnenjih iz člena 60(2) in odločitvah v zvezi z ocenjevanjem uspešnosti izvršilnega odbora iz člena 63(5).
3. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležijo razprav splošnega odbora v nadzorni sestavi, ki se nanašajo na posamezne zavezance, razen če ni v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače ali če se niso člani z glasovalno pravico odločili drugače.
4. Odstavek 3 se ne uporablja za člane izvršilnega odbora in predstavnika ECB, ki ga imenuje nadzorni odbor ECB.
5. Predsednik Organa ima pravico, da kadar koli pozove h glasovanju. Splošni odbor si brez poseganja v to pooblastilo in učinkovitost postopka odločanja Organa prizadeva za soglasje pri sprejemanju svojih odločitev.
Člen 62
Sestanki splošnega odbora
1. Sestanek splošnega odbora skliče predsednik Organa.
2. Splošni odbor se redno sestane vsaj dvakrat letno. Poleg tega se sestane na zahtevo svojega predsednika ali najmanj tretjine svojih članov.
3. Splošni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje utegne biti zanimivo, da se kot opazovalka udeleži njegovih sestankov.
4. Članom splošnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika na sestankih pomagajo svetovalci ali izvedenci.
5. Splošnemu odboru pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Organ.
6. Predsednik Organa in pet stalnih članov izvršilnega odbora se ne udeležijo sestankov splošnega odbora, na katerih se razpravlja ali odloča o zadevah v zvezi z izvajanjem njihovega mandata.
ODDELEK 2
Izvršilni odbor
Člen 63
Sestava in imenovanje izvršilnega odbora
1. Izvršilni odbor sestavljajo:
(a) |
predsednik Organa; |
(b) |
pet stalnih članov, vključno s podpredsednikom. |
Kadar izvršilni odbor izvaja naloge iz člena 64(4), točke (a) do (l), ima predstavnik Komisije pravico sodelovati pri razpravah in ima dostop samo do dokumentov, ki se nanašajo na te naloge.
2. Izvršni direktor se udeležuje sestankov izvršilnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.
3. Kadar se razpravlja o odločitvah iz člena 64(2) v zvezi z izbranim zavezancem, lahko član splošnega odbora v nadzorni sestavi iz države članice, v kateri ima zadevni izbrani zavezanec sedež, sodeluje na posvetovanjih tekom zadevnih sestankov izvršnega odbora.
Ta član splošnega odbora ni prisoten med glasovanjem po teh posvetovanjih.
4. Člani izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), se izberejo na podlagi dosežkov, kompetenc, znanja, poštenosti, ugleda in izkušenj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih ustreznih kvalifikacij, na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Komisija pripravi ožji seznam kandidatov za položaj članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b). Evropski parlament lahko opravi zaslišanja kandidatov z navedenega ožjega seznama.
Splošni odbor Evropskemu parlamentu predloži predlog za imenovanje članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), na podlagi ožjega seznama, ki ga pripravi Komisija. Ko Evropski parlament predlog odobri, Svet sprejme izvedbeni sklep o imenovanju omenjenih članov izvršilnega odbora. Svet odloča s kvalificirano večino.
Tekom celotnega postopka imenovanja se v največji možni meri upoštevata načeli uravnotežene zastopanosti spolov in geografske uravnoteženosti.
5. Mandat članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), traja štiri leta. V 12 mesecih pred koncem njihovega štiriletnega mandata splošni odbor v obeh sestavah ali manjši odbor, izbran izmed članov splošnega odbora, vključno s predstavnikom Komisije, oceni uspešnost teh članov izvršilnega odbora. Pri ocenjevanju se upošteva ocena uspešnosti vsakega od članov izvršilnega odbora ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Na podlagi ocene lahko splošni odbor v obeh sestavah Evropskemu parlamentu predlaga, da se njihov mandat enkrat podaljša. Takšno podaljšanje je mogoče samo enkrat. Ko Evropski parlament odobri predlog splošnega odbora, Svet sprejme izvedbeni sklep o podaljšanju mandata zadevnih članov izvršilnega odbora. Svet odloča s kvalificirano večino.
6. Člani izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic in vsi drugi javni ali zasebni organi morajo to neodvisnost spoštovati.
7. Če član izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali če je bil spoznan za krivega resne kršitve, lahko Svet na lastno pobudo ali na podlagi predloga Evropskega parlamenta ali splošnega odbora v kateri koli sestavi sprejme izvedbeni sklep, s katerim tega člana izvršilnega odbora razreši dolžnosti. Svet odloča s kvalificirano večino.
8. Nekdanji člani izvršilnega odbora, vključno s predsednikom in podpredsednikom Organa, 18 mesecev po izteku mandata ne smejo opravljati plačane poklicne dejavnosti za:
(a) |
izbranega zavezanca; |
(b) |
kateri koli drug subjekt, kadar bo oziroma bi to vodilo v nasprotje z legitimnimi interesi Organa. |
Izvršilni odbor v svojih pravilih za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov pri svojih članih iz člena 64(4), točka (e), določi okoliščine, v katerih obstaja ali bi se lahko štelo, da obstaja tako nasprotje interesov.
Člen 64
Naloge izvršilnega odbora
1. Izvršilni odbor je odgovoren za splošno načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na Organ na podlagi člena 5. Izvršilni odbor sprejema vse odločitve Organa, z izjemo odločitev, ki jih sprejema splošni odbor v skladu s členom 60.
2. Izvršilni odbor sprejema odločitve, naslovljene na izbrane zavezance, za namene izvajanja pooblastil iz člena 6(1), ob upoštevanju predloga skupne nadzorniške skupine izbranega zavezanca iz člena 16, predloga neodvisne preiskovalne skupine iz člena 27 in mnenja splošnega odbora o zadevni predlagani odločitvi na podlagi člena 60(2). Kadar se izvršilni odbor odloči odstopiti od takega mnenja, pisno navede podrobne razloge za tako odstopanje.
3. Izvršilni odbor sprejema odločitve, naslovljene na posamezne javne organe na podlagi členov 14, 30 in 32 do 36.
4. Poleg tega ima izvršilni odbor naslednje naloge:
(a) |
vsako leto do 30. novembra na podlagi predloga izvršnega direktorja sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta v skladu s členom 65 ter ga do 31. januarja naslednje leto posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, ter sprejme in jim posreduje tudi morebitne druge posodobljene različice dokumenta; |
(b) |
sprejme predlog letnega proračuna Organa in opravlja druge funkcije v zvezi s proračunom Organa; |
(c) |
oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno s pregledom izpolnjevanja nalog, ga vsako leto do 1. julija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter ga objavi; |
(d) |
sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti; |
(e) |
sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov pri svojih članih in članih upravnega odbora za pregled; |
(f) |
sprejme svoj poslovnik; |
(g) |
izvaja pooblastila organa za imenovanja v zvezi z osebjem Organa; |
(h) |
sprejme ustrezna izvedbena pravila za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov; |
(i) |
imenuje izvršnega direktorja in ga razreši s položaja v skladu s členom 70(5); |
(j) |
imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije, za katerega veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter ki je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen; |
(k) |
zagotovi ustrezno upoštevanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF; |
(l) |
sprejme finančna pravila, ki veljajo za Organ; |
(m) |
sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Organa in po potrebi v zvezi z njihovimi spremembami. |
5. Izvršilni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izbere podpredsednika Organa. Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika Organa, kadar ta ne more opravljati svojih nalog.
6. V zvezi s pooblastili iz odstavka 4, točka (h), tega člena, izvršilni odbor v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.
7. V izjemnih okoliščinah lahko izvršilni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov morebitni nadaljnji prenos teh pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni izvršni direktor.
Člen 65
Letno in večletno načrtovanje
1. Izvršilni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje večletni in letni delovni program, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, ob upoštevanju mnenja Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom v zvezi z večletnim delovnim programom. Kadar se izvršilni odbor odloči, da katerega koli od elementov iz mnenja Komisije ne bo upošteval, to izčrpno utemelji. Izčrpno utemeljitev je dolžan podati tudi v zvezi z elementi, na katere je Evropski parlament opozoril med posvetovanjem. Izvršilni odbor enotni programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.
2. Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program mora biti skladen z večletnim delovnim programom. V njem se jasno navede, katere naloge so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.
3. Izvršilni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Organu dodeli nova naloga.
Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Izvršilni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.
4. Večletni delovni program določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.
Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi.
Člen 66
Pravila glasovanja v izvršilnem odboru
1. Izvršilni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član izvršilnega odbora ima en glas. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika Organa ali podpredsednika, kadar nadomešča predsednika.
2. Predstavnik Komisije ima pravico do glasovanja, kadar se razpravlja ali odloča o zadevah iz člena 64(4), točke (a) do (l).
3. V poslovniku izvršilnega odbora se natančneje določijo pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.
Člen 67
Uradnik za temeljne pravice
1. Izvršilni odbor na predlog izvršnega direktorja imenuje uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice je lahko član osebja Organa.
2. Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:
(a) |
svetuje osebju Organa v zvezi s katero koli dejavnostjo Organa, kadar uradnik meni, da je to potrebno, ali kadar to zahteva osebje,, ne da bi pri tem to dejavnost oviral ali povzročal zamude; |
(b) |
spodbuja in spremlja, kako Organ spoštuje temeljne pravice; |
(c) |
pripravlja nezavezujoča mnenja o skladnosti dejavnosti Organa s temeljnimi pravicami; |
(d) |
obvešča izvršnega direktorja in izvršilni odbor o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med opravljanjem dejavnosti Organa. |
3. Izvršilni odbor zagotovi, da uradnik za temeljne pravice pri opravljanju svojih nalog ne zahteva in ne sprejema nobenih navodil.
4. Uradnik za temeljne pravice poroča neposredno izvršnemu direktorju in pripravlja redna poročila o opravljanju dejavnosti iz odstavka 2. Ta poročila se dajo na voljo izvršilnemu odboru.
ODDELEK 3
Predsednik organa
Člen 68
Imenovanje predsednika Organa
1. Predsednik Organa se izbere na podlagi dosežkov, kompetenc, znanja, poštenosti, ugleda in izkušenj na področju PPDFT ter drugih ustreznih kvalifikacij, in sicer z odprtim izbirnim postopkom, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Evropski parlament, Svet in splošni odbor so ustrezno in pravočasno obveščeni v vseh fazah tega postopka.
Komisija sestavi ožji seznam vsaj dveh kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika Organa. Evropski parlament in splošni odbor lahko opravita zaslišanja kandidatov z navedenega ožjega seznama. Splošni odbor lahko izda javno mnenje o rezultatih svojih zaslišanj ali svoje mnenje posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
Komisija predlog za imenovanje predsednika Organa predloži Evropskemu parlamentu.
Ko Evropski parlament predlog odobri, Svet sprejme izvedbeni sklep o imenovanju predsednika Organa. Svet odloča s kvalificirano večino.
Z odstopanjem od drugega pododstavka Komisija za imenovanje prvega predsednika Organa po začetku veljavnosti te uredbe predlaga imenovanje predsednika brez sodelovanja splošnega odbora.
2. Predsednik Organa deluje neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahteva in ne sprejema navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic in vsi drugi javni ali zasebni organi morajo to neodvisnost spoštovati.
3. Mandat predsednika Organa traja štiri leta. V 12 mesecih pred koncem predsednikovega štiriletnega mandata splošni odbor v obeh sestavah ali manjši odbor, izbran izmed članov splošnega odbora, vključno s predstavnikom Komisije, oceni predsednikovo delo. Pri ocenjevanju se upošteva ocena predsednikove uspešnosti ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Na podlagi ocene lahko Komisija Evropskemu parlamentu predlaga, da se predsednikov mandat podaljša. Takšno podaljšanje je mogoče samo enkrat. Ko Evropski parlament odobri predlog Komisije, Svet sprejme izvedbeni sklep o podaljšanju mandata predsednika Organa. Svet odloča s kvalificirano večino.
4. Če predsednik Organa ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na lastno pobudo ali na predlog Evropskega parlamenta ali splošnega odbora v kateri koli sestavi, sprejme izvedbeni sklep, s katerim predsednika Organa odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.
5. Če predsednik Organa odstopi ali iz katerega koli drugega razloga ni sposoben opravljati svojih nalog, funkcije predsednika opravlja podpredsednik.
Člen 69
Odgovornosti predsednika Organa
1. Predsednik Organa zastopa Organ ter je odgovoren za pripravo dela splošnega odbora in izvršilnega odbora, vključno z določanjem dnevnega reda, sklicevanjem vseh sestankov in predsedovanjem takim sestankom ter predložitvijo točk v odločanje.
2. Predsednik Organa članom izvršilnega odbora iz člena 63(1), točka (b), za čas trajanja njihovega mandata dodeli posamezna področja odgovornosti, ki spadajo v obseg nalog Organa.
ODDELEK 4
Izvršni direktor
Člen 70
Imenovanje izvršnega direktorja
1. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Organa na podlagi člena 2, točka (a), Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
2. Izvršni direktor opravlja svoje naloge v interesu Unije in neodvisno od kakršnih koli posebnih interesov.
3. Izvršni direktor upravlja Organ. Izvršni direktor odgovarja izvršilnemu odboru. Brez poseganja v pristojnosti Komisije in izvršilnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog ter ne zahteva in ne sprejema navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije niti katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
4. Izvršni direktor se izbere na podlagi dosežkov ter dokumentiranih upravnih, proračunskih in upravljavskih kompetenc na visoki ravni, in sicer z odprtim izbirnim postopkom, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in po potrebi v drugih tiskanih medijih ali na spletnih straneh. Komisija sestavi ožji seznam najmanj dveh kvalificiranih kandidatov za položaj izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja imenuje izvršilni odbor.
5. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Izvršilni odbor v devetih mesecih pred koncem mandata izvršnega direktorja izvede oceno, pri kateri se upoštevajo ocena uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Izvršilni odbor lahko ob upoštevanju ocene enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.
Izvršnega direktorja lahko s položaja odstavi izvršilni odbor na predlog Komisije.
6. Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ob koncu podaljšanega mandata ne more sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.
Člen 71
Naloge izvršnega direktorja
1. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno upravljanje Organa in si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter, kolikor je to mogoče, geografsko uravnoteženost v Organu. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:
(a) |
izvajanje odločitev izvršilnega odbora; |
(b) |
pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev izvršilnemu odboru po posvetovanju s Komisijo; |
(c) |
izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje izvršilnemu odboru o njegovem izvajanju; |
(d) |
pripravo osnutka konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Organa ter njegovo predložitev izvršilnemu odboru v presojo in sprejetje; |
(e) |
pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF ter redno poročanje o napredku Komisiji, splošnemu odboru in izvršilnemu odboru; |
(f) |
zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti urada OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih kazni, tudi finančnih kazni; |
(g) |
pripravo strategije Organa za boj proti goljufijam in njeno predložitev izvršilnemu odboru v potrditev; |
(h) |
pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Organ; |
(i) |
pripravo, kot del enotnega programskega dokumenta, osnutka načrta prihodkov in odhodkov Organa na podlagi člena 78 ter izvrševanje njegovega proračuna na podlagi člena 79; |
(j) |
pripravo in izvajanje strategije za varnost IT ter zagotavljanje ustreznega upravljanja tveganj za vso infrastrukturo, sisteme in storitve IT, ki jih razvije ali naroči Organ, ter zadostno financiranje za varnost IT; |
(k) |
izvajanje letnega delovnega programa Organa pod nadzorom izvršilnega odbora; |
(l) |
pripravo osnutka poročila, v katerem so opisane vse dejavnosti Organa, z oddelkom o finančnih in upravnih zadevah. |
2. Izvršni direktor sprejme druge potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.
3. Izvršni direktor odloči, ali morajo biti za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Organa eden ali več članov osebja locirani v eni ali več drugih državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno soglasje Komisije, izvršilnega odbora in katere koli zadevne države članice. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Organa. Z zadevno državo članico ali državami članicami se sklene ustrezen sporazum.
ODDELEK 5
Upravni odbor za pregled
Člen 72
Vzpostavitev in sestava upravnega odbora za pregled
1. Organ vzpostavi upravni odbor za pregled za izvajanje notranjega upravnega pregleda odločitev, ki jih sprejme Organ pri izvajanju pooblastil, navedenih v členih 21, 22, 23 in 77. Obseg notranjega upravnega pregleda se nanaša na postopkovno in vsebinsko skladnost takih odločitev s to uredbo.
2. Upravni odbor za pregled sestavlja pet uglednih posameznikov, ki so se že izkazali z ustreznim znanjem in strokovnimi izkušnjami, vključno z nadzorniškimi izkušnjami na področju PPDFT, izključujoč osebje, trenutno zaposleno v Organu, ter osebje, trenutno zaposleno v nadzornih organih za PPDFT in FIU ali drugih nacionalnih institucijah, organih, uradih in agencijah ali institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, ki so vključeni v izvajanje nalog, ki se prenesejo na Organ s to uredbo. Upravni odbor za pregled mora imeti dovolj virov in strokovnega znanja za oceno izvajanja pooblastil Organa na podlagi te uredbe.
3. Upravni odbor za pregled odloča na podlagi večine vsaj treh od petih članov.
Člen 73
Člani upravnega odbora za pregled
1. Člane upravnega odbora za pregled in dva nadomestna člana imenuje splošni odbor v nadzorni sestavi za obdobje petih let, ki ga je mogoče enkrat podaljšati, na podlagi javnega razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. Članov in nadomestnih članov ne zavezujejo nobena navodila.
2. Člani upravnega odbora za pregled ravnajo neodvisno in v javnem interesu ter ne opravljajo drugih nalog v okviru Organa. V ta namen podajo javno izjavo o zavezah in interesih, kjer navedejo vse neposredne ali posredne interese, za katere bi bilo mogoče šteti, da lahko vplivajo na njihovo neodvisnost, oziroma da taki interesi ne obstajajo.
Člen 74
Odločitve, ki so predmet pregleda
1. Vsaka fizična ali pravna oseba, na katero je odločitev naslovljena ali jo neposredno in individualno zadeva, lahko pri upravnem odboru za pregled vloži zahtevo za pregled odločitev Organa, sprejetih na podlagi člena 6(1) ter členov 21, 22, 23 in 77.
2. Vsaka zahteva za pregled se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v enem mesecu od datuma, ko je bila oseba, ki zahteva pregled, o odločitvi uradno obveščena, oziroma, če takšnega uradnega obvestila ni bilo, v enem mesecu od datuma, ko je bila oseba, ki zahteva pregled, seznanjena z odločitvijo.
3. Potem ko upravni odbor za pregled odloči o dopustnosti zahteve za pregled, poda mnenje v roku, ki ustreza nujnosti zadeve, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejetja zahteve, ter zadevo preda izvršilnemu odboru, da pripravi novo odločitev. Izvršilni odbor upošteva mnenje upravnega odbora za pregled in takoj sprejme novo odločitev. Nova odločitev razveljavi prvotno odločitev in jo nadomesti z odločitvijo enake vsebine ali s spremenjeno odločitvijo.
4. Zahteva za pregled na podlagi odstavka 2 lahko vključuje zahtevo za odložitev izvajanja odločitve, za katero teče postopek pregleda. Upravni odbor za pregled lahko, če meni, da to terjajo okoliščine in ob upoštevanju mnenja izvršilnega odbora, naloži, da se izvajanje zadevne odločitve odloži, dokler izvršilni odbor ne sprejme nove odločitve na podlagi odstavka 3. Če upravni odbor za pregled o zahtevi za odložitev ne odloči v 14 dneh, ta zahteva velja za zavrnjeno.
5. Mnenje upravnega odbora za pregled in nova odločitev, ki jo na podlagi tega člena sprejme izvršilni odbor, se obrazložita in uradno sporočita strankam.
6. Organ sprejme odločitev, s katero določi poslovnik upravnega odbora za pregled.
Člen 75
Izločitev in ugovor
1. Člani upravnega odbora za pregled ne sodelujejo v nobenem postopku pregleda, če imajo v postopku kakršen koli osebni interes, če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri sprejetju odločitve, ki je predmet pregleda.
2. Če član upravnega odbora za pregled zaradi enega od razlogov iz odstavka 1 ali kakršnega koli drugega razloga meni, da ne sme sodelovati v postopku pregleda, ta član o tem obvesti upravni odbor za pregled.
3. Vsaka stranka v postopku pregleda lahko vloži ugovor zoper katerega koli člana upravnega odbora za pregled iz katerega koli razloga iz odstavka 1 ali če obstaja sum, da član deluje pristransko. Tak ugovor ni dopusten, če je stranka v postopku pregleda, čeprav je vedela, da obstaja razlog za ugovor, opravila postopkovno dejanje. Ugovor na podlagi državljanstva članov ni dovoljen.
4. Upravni odbor za pregled odloča o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 2 in 3, brez sodelovanja zadevnega člana. Pri takem odločanju zadevnega člana v upravnem odboru za pregled zamenja njegov namestnik.
POGLAVJE IV
FINANČNE DOLOČBE
Člen 76
Proračun
1. Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Organa ter se prikažejo v njegovem proračunu.
2. Proračun Organa je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.
3. Prihodki Organa brez poseganja v druge vire vključujejo kombinacijo naslednjega:
(a) |
prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije; |
(b) |
pristojbin, ki jih plačajo izbrani in neizbrani zavezanci v skladu s členom 77, za naloge iz člena 5(2), točke (a), (b) in (c), ter člena 5(3), točke (a) do (d), (f) in (g); |
(c) |
morebitnih prostovoljnih finančnih prispevkov držav članic; |
(d) |
dogovorjenih stroškov za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več FIU ali enakovredni organi v tretjih državah ali organi, ki niso pristojni za PPDFT; |
(e) |
morebitnih sredstev Unije v obliki sporazumov o prispevkih ali ad hoc nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili Organa iz člena 81 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije. |
Znesek in vir prihodkov iz prvega pododstavka, točke (b), (c), (d) in (e), tega odstavka se vključita v letne računovodske izkaze Organa in sta jasno navedena v letnem poročilu o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Organa iz člena 80(2).
4. Odhodki Organa vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.
Člen 77
Pristojbine, ki se zaračunajo izbranim in neizbranim zavezancem
1. Organ zaračuna letno pristojbino za nadzor vsem izbranim zavezancem iz člena 13 ter neizbranim zavezancem, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(1). Pristojbine krijejo odhodke Organa v zvezi z nalogami, povezanimi z nadzorom ter navedenimi v poglavju II, oddelka 3 in 4. Te pristojbine ne presegajo odhodkov, povezanih z navedenimi nalogami. Kadar se navedena merila v katerem koli letu ne spoštujejo v celoti, se pri izračunu pristojbin za naslednji dve leti izvedejo potrebne prilagoditve.
2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna posameznemu zavezancu iz odstavka 1, se izračuna v skladu z ureditvami, določenimi v delegiranem aktu iz odstavka 6.
3. Pristojbine se izračunajo na najvišji ravni konsolidacije v Uniji v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.
4. Osnova za izračun letne pristojbine za nadzor za posamezno koledarsko leto so odhodki v zvezi z neposrednim in posrednim nadzorom izbranih in neizbranih zavezancev, ki morajo v zadevnem letu plačati pristojbino. Organ lahko zahteva predplačila letne pristojbine za nadzor, ki temeljijo na razumni oceni. Pred odločitvijo o dokončni višini pristojbine se Organ posvetuje z ustreznim finančnim nadzornikom, da bi zagotovil, da nadzor ostane stroškovno učinkovit in razumen za vse zavezance v finančnem sektorju. Organ zadevne zavezance obvesti o osnovi za izračun letne pristojbine za nadzor. Države članice zagotovijo, da je obveznost plačila pristojbin iz tega člena izvršljiva na podlagi nacionalnega prava in da so pristojbine, ki jih je treba plačati, plačane v celoti.
5. Ta člen ne posega v pravico finančnih nadzornikov, da zaračunajo pristojbine v skladu z nacionalnim pravom, kolikor nadzorniške naloge niso bile prenesene na Organ, ali za stroške, nastale pri sodelovanju z Organom in zagotavljanju pomoči Organu oziroma izpolnjevanju njegovih navodil, v skladu s pravom Unije, ki se uporablja.
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije za izračun zneska pristojbine, ki se zaračuna vsakemu izbranemu in neizbranemu zavezancu, ki mora plačati pristojbine v skladu z odstavkom 1 tega člena, in načina pobiranja teh pristojbin. Komisija pri razvoju metodologije za določitev posameznih zneskov pristojbin upošteva naslednje:
(a) |
skupni letni promet ali ustrezno vrsto prihodka zavezancev na najvišji ravni konsolidacije v Uniji v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi; |
(b) |
ali zavezanec izpolnjuje pogoje za neposredni nadzor; |
(c) |
razvrstitev zavezancev glede na profil tveganja za PDFT v skladu z metodologijo iz člena 12(7), točka (b); |
(d) |
pomen zavezanca za stabilnost finančnega sistema ali gospodarstva ene ali več držav članic oziroma Unije; |
(e) |
da znesek pristojbine, ki ga je treba pobrati od neizbranih zavezancev sorazmerno z njihovimi prihodki ali prometom iz točke (a), ne presega 20 % zneska pristojbine, ki ga je treba pobrati od izbranih zavezancev z enako ravnjo dohodka ali prometa. |
Komisija sprejme delegirane akte iz prvega pododstavka do 1. januarja 2027.
Člen 78
Priprava proračuna
1. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Organa za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje izvršilnemu odboru.
2. Izvršilni odbor na podlagi tega osnutka sprejme predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Organa za naslednje proračunsko leto.
3. Končni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Organa se vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji.
4. Komisija načrt skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.
5. Na podlagi načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.
6. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Organu.
7. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Organa.
8. Proračun Organa sprejme izvršilni odbor. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.
Člen 79
Izvrševanje proračuna
1. Izvršni direktor izvršuje proračun Organa ob upoštevanju načel gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega finančnega poslovodenja.
2. Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki so relevantne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.
Člen 80
Predstavitev zaključnega računa in razrešnica
1. Računovodja Organa pošlje začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N) računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta (leto N+1).
2. Organ do 31. marca leta N+1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje letno poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.
3. Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Organa, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.
4. Izvršilni odbor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (41) izda mnenje o končnem zaključnem računu Organa.
Izvršni direktor do 30. septembra leta N+1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvršni direktor ta odgovor pošlje tudi izvršilnemu odboru.
5. Računovodja Organa do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem izvršilnega odbora.
6. Povezava do strani spletnega mesta s končnim zaključnim računom Organa se do 15. novembra leta N+1 objavi v Uradnem listu Evropske unije.
7. Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo Evropskega parlamenta v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.
8. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N+2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.
Člen 81
Finančna pravila
Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršilni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje izrecno potrebno za delovanje Organa in je Komisija dala predhodno soglasje.
Člen 82
Ukrepi proti goljufijam
1. Za boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporabljata Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 ter člen 86 Delegirane uredbe (EU) 2019/715.
2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (42) in takoj sprejme ustrezne določbe za vse osebje Organa.
3. Odločitve o financiranju ter sporazumi in izvedbeni instrumenti, ki iz njih izhajajo, izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in urad OLAF po potrebi izvajata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ.
Člen 83
Varnost informacijske tehnologije
1. Organ vzpostavi notranje upravljanje informacijske tehnologije na ravni izvršnega direktorja, ki določi in upravlja proračun za informacijsko tehnologijo ter zagotavlja redno poročanje izvršilnemu odboru o upoštevanju veljavnih pravil in standardov na področju varnosti informacijske tehnologije.
2. Organ zagotavlja, da je zadosten delež njegovih odhodkov za informacijsko tehnologijo pregledno dodeljen neposredni varnosti informacijske tehnologije. V ta delež je lahko vključen tudi prispevek za skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU).
3. Vzpostavi se ustrezna služba za spremljanje, odkrivanje in odzivanje na področju varnosti informacijske tehnologije, pri čemer se uporabljajo storitve CERT-EU. Večji incidenti se v 24 urah po odkritju sporočijo CERT-EU in Komisiji.
Člen 84
Odgovornost in poročanje
1. Organ za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu.
2. Organ vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poročilo o izvajanju nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, vključno z informacijami o načrtovanem razvoju strukture in znesku pristojbin za nadzor iz člena 77. Glede smernic in priporočil ki jih Organ izda v skladu s členom 54, so v poročilu navedene informacije o skladnosti s smernicami in priporočili, izdanimi v letu, ki ga zajema poročilo, ter ustrezne posodobitve o skladnosti s predhodno izdanimi smernicami in priporočili. Poročilo se objavi in vključuje druge ustrezne informacije, ki jih na ad hoc osnovi zahteva Evropski parlament. Predsednik Organa to poročilo javno predstavi Evropskemu parlamentu.
3. Predsednik Organa se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve o izvajanju njegovih nalog, ki jo organizirajo pristojni odbori Evropskega parlamenta. Predstavitev se opravi vsaj enkrat letno. Predsednik Organa na zahtevo Evropskega parlamenta poda izjavo pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov teh odborov, kadar koli se to zahteva.
4. Organ v šestih tednih po vsakem sestanku splošnega odbora Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik sestanka, na podlagi katerega je mogoče razumeti razprave na tem sestanku, ter obrazložen seznam odločitev. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v splošnem odboru, ki zadevajo posamezne zavezance, ali razprav o zaupnih nadzornih podatkih ali podatkih v zvezi s FIU, razen če je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.
5. Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja Evropskega parlamenta v petih tednih od njihovega prejema.
6. Na zahtevo ima predsednik Organa zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, kadar so take razprave potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta na podlagi Pogodb. Vsi udeleženci morajo spoštovati zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.
7. Organ pri obveščanju Evropskega parlamenta o zadevah v zvezi s prispevkom Organa k delovanju Unije na mednarodnih forumih ne razkrije informacij, ki jih prejme pri opravljanju te naloge, kadar za te informacije veljajo zahteve glede zaupnosti, ki jih določijo tretje strani.
POGLAVJE V
OSEBJE IN SODELOVANJE
ODDELEK 1
Osebje
Člen 85
Splošna določba
1. Za osebje Organa se za vse zadeve, ki niso zajete s to uredbo, uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so predsednik Organa in člani izvršilnega odbora iz člena 63(1), točka (b), enakovredni članu oziroma sodnemu tajniku Splošnega sodišča, kar zadeva prejemke in upokojitveno starost, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EU) 2016/300 (43). Za vidike, ki jih ta uredba ali Uredba (EU) 2016/300 ne obravnavata, se smiselno uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.
3. Izvršilni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.
4. Organ lahko uporablja napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Organu, vključno z delegati FIU.
5. Izvršilni odbor sprejme pravila v zvezi z osebjem iz držav članic, ki bo napoteno v Organ, in jih po potrebi posodablja. Taka pravila zajemajo zlasti finančne ureditve glede takih napotitev, vključno z zavarovanjem in usposabljanjem. Pri takih pravilih se upošteva dejstvo, da so člani osebja napoteni in se razporedijo kot osebje Organa. Vanje se vključijo določbe o pogojih za napotitev. Kadar je to ustrezno, si izvršilni odbor prizadeva zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za povračilo stroškov službenih potovanj statutarnih uslužbencev.
Člen 86
Privilegiji in imunitete
Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.
Člen 87
Osebje organa, ki je bilo prej zaposleno pri Evropskem bančnem organu (EBA)
Začasnim uslužbencem, zaposlenim na podlagi člena 2, točka (f), in pogodbenim uslužbencem, zaposlenim na podlagi člena 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so pri Organu zaposleni s pogodbo, sklenjeno pred 1. januarjem 2026, in ki so bili neposredno pred zaposlitvijo pri Organu zaposleni pri EBA in so opravljali naloge in dejavnosti EBA v zvezi z PPDFT iz Uredbe (EU) št. 1093/2010, se pri Organu ponudi enaka vrsta pogodbe o zaposlitvi kot pri EBA in pod enakimi pogoji ob upoštevanju omejenega števila delovnih mest, ki se odštejejo od EBA in dodelijo Organu. Za navedene uslužbence se šteje, da so bili v času svoje celotne kariere zaposleni pri Organu.
Člen 88
Obveznost varovanja poslovne skrivnosti
1. Za člane splošnega odbora in izvršilnega odbora ter vse člane osebja Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki izvajajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti na podlagi člena 339 PDEU in člena 67 Direktive (EU) 2024/1640, vključno s prenehanjem opravljanja njihovih dolžnosti.
2. Izvršilni odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil izvršilni odbor ali so jih v ta namen imenovali javni organi in FIU, veljajo enake zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, kot so tiste iz odstavka 1.
3. Organ si lahko pri izvajanju nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, v okviru omejitev in pod pogoji, ki so določeni v aktih iz člena 1(2), izmenjuje informacije z organi Unije ali nacionalnimi organi v primerih, kadar v skladu s temi akti finančni nadzorniki lahko razkrijejo informacije navedenim subjektom oziroma kadar države članice na podlagi prava Unije, ki se uporablja, dovolijo taka razkritja.
4. Organ določi praktične ureditve za izvajanje pravil o zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.
5. Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (44).
Člen 89
Varnostna pravila na področju varstva tajnih in občutljivih netajnih podatkov
1. Organ sprejme svoja varnostna pravila, ki so enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (45) in Sklepu (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila Organa morajo med drugim zajemati določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov. Izvršilni odbor sprejme varnostna pravila Organa po odobritvi Komisije.
2. Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z ustreznimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, vsako izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.
Člen 90
Prijava kršitev in zaščita prijaviteljev
1. Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih posredujejo osebe, ki prijavijo dejanske ali morebitne kršitve:
(a) |
Uredbe (EU) 2024/1624 v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za kreditne institucije in finančne institucije; |
(b) |
Uredbe (EU) 2023/1113; |
(c) |
Direktive (EU) 2024/1640 v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za nadzorne organe, samoregulativne organe pri opravljanju nadzornih funkcij in FIU. |
2. Osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, in zadevne osebe se zaščitijo na podlagi Direktive (EU) 2019/1937, kadar je ustrezno.
3. Potem ko nadzorni organi v nefinančnem sektorju predložijo poročila na podlagi člena 60(4) Direktive (EU) 2024/1640, lahko Organ od teh nadzornih organov zahteva dodatne informacije o tem, kako so ukrepali na podlagi prejetih poročil. Ti nadzorni organi nemudoma zagotovijo zahtevane informacije, vendar ne razkrijejo informacij, ki lahko omogočijo identifikacijo prijavitelja.
ODDELEK 2
Sodelovanje
Člen 91
Sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi
1. Organ vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi, predvsem pri razvoju regulativnih tehničnih standardov, izvedbenih tehničnih standardov, smernic ali priporočil, ki sodijo na področje njihovega delovanja.
2. Organ do 27. junija 2025 z evropskimi nadzornimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni načini sodelovanja pri opravljanju njihovih nalog na podlagi prava Unije.
Člen 92
Sodelovanje z organi, ki niso pristojni za PPDFT
1. Organ sodeluje in izmenjuje informacije z organi, ki niso pristojni za PPDFT, ter, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij, drugimi nacionalnimi organi in telesi, pristojnimi za zagotavljanje skladnosti z direktivami 2009/110/ES, 2009/138/ES, 2014/17/EU, 2014/65/EU in (EU) 2015/2366 ter z evropskimi nadzornimi organi v okviru njihovih pristojnosti.
2. Organ z bonitetnimi organi, kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 40 Uredbe (EU) št. 575/2013, evropskimi nadzornimi organi ter drugimi nacionalnimi organi, pristojnimi za zagotavljanje skladnosti z (EU) 2023/1114, sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni splošni pogoji za sodelovanje in izmenjavo informacij pri opravljanju njihovih nadzornih nalog na podlagi prava Unije v zvezi z izbranimi in neizbranimi zavezanci.
Organ lahko po potrebi z drugimi organi in telesi iz odstavka 1 sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni splošni pogoji za sodelovanje in izmenjavo informacij pri opravljanju njihovih nadzornih nalog na podlagi prava Unije v zvezi z izbranimi in neizbranimi zavezanci.
3. Organ in Evropska centralna banka do 27. junija 2025 skleneta memorandum o soglasju, v katerem so določeni praktični načini sodelovanja in izmenjave informacij pri izvajanju njunih nalog na podlagi prava Unije.
4. Organ zagotavlja učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi nadzornimi organi v nadzornem sistemu za PPDFT in ustreznimi organi in telesi iz odstavka 1, tudi v zvezi z dostopom do vseh informacij in podatkov v osrednji podatkovni zbirki PPDFT iz člena 11.
Člen 93
Partnerstva za izmenjavo informacij na področju PPDFT
1. Kadar je to ustrezno za izpolnjevanje nalog iz poglavja II, lahko Organ vzpostavi čezmejna partnerstva za izmenjavo informacij v skladu s temeljnimi pravicami in sodnimi postopkovnimi jamstvi ali sodeluje v partnerstvih za izmenjavo informacij, ki vključujejo eno ali več držav članic, s ciljem podpreti preprečevanje pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma in boj proti temu. Za sodelovanje Organa v že obstoječem partnerstvu je potreben dogovor z organi, ki so vzpostavili tako partnerstvo.
2. Kadar Organ vzpostavi čezmejno partnerstvo za izmenjavo informacij, zagotovi, da je skladno z zahtevami iz člena 75(3), (4) in (5) Uredbe (EU) 2024/1624. Organ lahko poleg zavezancev k sodelovanju v partnerstvu povabi pristojne organe iz člena 2(1), točka 44, točke(a), (b) in (c), navedene uredbe ter organe, urade in agencije Unije, ki sodelujejo pri preprečevanju pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter v boju proti temu, kadar je tako sodelovanje pomembno za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti. Ob soglasju vseh sodelujočih članov se lahko k sodelovanju na srečanjih partnerstva občasno povabijo tudi tretje strani, kadar je ustrezno.
Člen 94
Sodelovanje z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT
1. Organ lahko sklene delovne dogovore z institucijami Unije, decentraliziranimi agencijami Unije in drugimi organi Unije, ki delujejo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja. Taki delovni dogovori so lahko strateške, operativne ali tehnične narave, njihov namen pa je zlasti olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med stranmi, ki jih sklenejo. Delovni dogovori niso osnova za omogočanje izmenjave osebnih podatkov in ne zavezujejo Unije ali njenih držav članic.
2. Organ vzpostavi in vzdržuje tesne stike z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT. V ta namen sklene ločene delovne dogovore z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT, v katerih so določene podrobnosti njihovega sodelovanja. Namen sodelovanja je zlasti zagotoviti izmenjavo operativnih in strateških informacij in trendov v zvezi z grožnjami PDFT, s katerimi se sooča Unija.
3. Da bi spodbudili in olajšali nemoteno sodelovanjem med Organom ter Europolom, Eurojustom in EJT delovni dogovori z njimi zlasti določajo možnost napotitve uradnikov za zvezo na same organe ter določitev pogojev za to.
Člen 95
Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
1. Za doseganje ciljev iz te uredbe ter brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije lahko Organ vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z organi za PPDFT v tretjih državah, ki imajo regulativne, nadzorne in s FIU povezane pristojnosti na področju PPDFT, ter z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Ti dogovori ne ustvarjajo pravnih zavez v zvezi z Unijo in njenimi državami članicami ter ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s temi tretjimi državami.
2. Organ lahko pripravi vzorčne upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih praks v Uniji ter krepitve mednarodnega usklajevanja in sodelovanja na področju boja proti PDFT. Nadzorni organi in FIU si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take vzorčne upravne dogovore.
3. V primerih, ko se sodelovanje več nadzornih organov Unije in FIU na eni strani z organi v tretjih državah na drugi strani nanaša na zadeve, ki spadajo v obseg nalog Organa, kot so določene v členu 5, ima Organ vodilno vlogo pri lajšanju takega sodelovanja, kadar je to potrebno. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje nadzornih organov in FIU z organi iz tretjih držav.
4. Organ v okviru svojih pooblastil na podlagi te uredbe in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih, tudi z zagotavljanjem pomoči Komisiji pri njenih nalogah, povezanih s članstvom Komisije v Projektni skupini za finančno ukrepanje, ter s podpiranjem dela in ciljev Skupine finančnoobveščevalnih enot Egmont.
POGLAVJE VI
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 96
Dostop do dokumentov
1. Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.
2. Zoper odločitve, ki jih sprejme Organ na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije pod pogoji, določenimi v členih 228 oziroma 263 PDEU.
3. Pravica do dostopa do dokumentov ne zajema zaupnih informacij, ki vključujejo:
(a) |
informacije ali podatke Organa, finančnih nadzornikov ali zavezancev, pridobljene pri izvajanju nalog in dejavnosti iz člena 5(2) in poglavja II, oddelek 3; |
(b) |
katere koli operativne podatke ali informacije, povezane s takimi operativnimi podatki Organa in FIU, ki jih ima Organ zaradi izvajanja nalog in dejavnosti iz člena 5(5) in poglavja II, oddelek 6. |
4. Zaupne informacije iz odstavka 3, točka (a), ki se nanašajo na nadzorni postopek, se lahko v celoti ali delno razkrijejo zavezancem, ki sodelujejo pri takem nadzornem postopku, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Ta dostop ne obsega notranjih dokumentov Organa in finančnih nadzornikov ali korespondence med njimi.
5. Izvršilni odbor sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 in pravila v zvezi z razkritjem informacij v zvezi z nadzornimi postopki.
Člen 97
Splošna jezikovna ureditev
1. Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1.
2. Izvršilni odbor sprejme odločitev o notranji jezikovni ureditvi za Organ, ki je skladna z jezikovno ureditvijo pri neposrednem nadzoru, sprejeto na podlagi člena 29.
3. Prevajalske in vse druge jezikovne storitve, ki jih potrebuje Organ, razen tolmačenja zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 (46).
Člen 98
Varstvo podatkov
1. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe za namene preprečevanja PDFT iz člena 70 Direktive (EU) 2024/1640 in člena 76 Uredbe (EU) 2024/1624 se šteje za potrebno za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene Organu, na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2018/1725 in člena 6 Uredbe (EU) 2016/679.
Organ pri pripravi smernic in priporočil v skladu s členom 54, ki pomembno vplivajo na varstvo osebnih podatkov, tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679, da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravna negotovost na področju varstva podatkov. Po odobritvi Komisije se Organ posvetuje tudi z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2018/1725. Organ lahko tudi povabi nacionalne organe za varstvo podatkov kot opazovalce v postopku priprave takih smernic in priporočil.
2. Organ lahko v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725 sprejme notranja pravila, ki omejujejo uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar so take omejitve potrebne za opravljanje nalog iz člena 70 Direktive (EU) 2024/1640 in člena 76 Uredbe (EU) 2024/1624.
Člen 99
Odgovornost Organa
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.
2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.
Člen 100
Delegirani akti
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 27 in 77 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 27. decembra 2024.
3. Prenos pooblastila iz členov 27 in 77 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 27, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 77, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 101
Sporazum o sedežu in pogoji delovanja
1. Potrebne ureditve glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, in opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu, ki se sklene med Organom in to državo članico po odobritvi izvršnega odbora.
2. Država članica, v kateri je sedež Organa, zagotovi najboljše možne pogoje za njegovo ustrezno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.
Člen 102
Ocenjevanje in pregled
1. Komisija do 31. decembra 2030 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami pripravi poročilo o uspešnosti Organa glede njegovih ciljev, pooblastil, nalog in lokacije. To poročilo obravnava zlasti:
(a) |
morebitno potrebo po spremembi pooblastil Organa in finančne posledice vsake take spremembe; |
(b) |
vpliv vseh nadzornih dejavnosti in nalog Organa na interese Unije kot celote ter zlasti učinkovitost:
|
(c) |
vpliv dejavnosti, povezanih s podporo in usklajevanjem FIU ter zlasti usklajevanjem skupnih analiz čezmejnih dejavnosti in transakcij, ki jih izvajajo FIU; |
(d) |
nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa; |
(e) |
ustreznost ureditev upravljanja, vključno s sestavo izvršilnega odbora in pravili glasovanja v njem ter njegovim odnosom s splošnim odborom; |
(f) |
stroškovno učinkovitost Organa, po potrebi ločeno glede na njegove različne vire financiranja; |
(g) |
učinkovitost pritožbenega mehanizma zoper odločitve Organa ter ureditev glede neodvisnosti in odgovornosti, ki se uporabljajo za Organ; |
(h) |
učinkovitost ureditev o sodelovanju in izmenjavi informacij med Organom in organi, ki niso pristojni za PPDFT; |
(i) |
sodelovanje med Organom in drugimi nadzornimi organi Unije, vključno z EBA, Europolom, Eurojustom, uradom OLAF in EJT; |
(j) |
obseg neposrednega nadzora ter merila in metodologijo za ocenjevanje in izbor subjektov za neposredni nadzor; |
(k) |
učinkovitost pooblastil Organa za nadzor in sankcioniranje; |
(l) |
učinkovitost in konvergenco nadzornih praks, ki so ju dosegli nadzorni organi pri nadzornih praksah, ter vlogo Organa pri tem. |
2. V poročilu iz odstavka 1 se tudi preuči, ali:
(a) |
viri Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog; |
(b) |
je primerno Organu dodeliti dodatne nadzorne naloge v zvezi z zavezanci v nefinančnem sektorju, pri čemer se po potrebi opredelijo vrste subjektov, za katere bi se dodatne nadzorne naloge morale izvajati; |
(c) |
je primerno Organu dodeliti dodatne naloge na področju podpiranja in usklajevanja dela FIU; |
(d) |
je primerno prenesti na Organ dodatna pooblastila za sankcioniranje. |
3. Pri vsakem drugem poročilu Komisija opravi poglobljen pregled rezultatov Organa glede na njegove cilje, pooblastila, naloge in pristojnosti, vključno z oceno, ali je nadaljnji obstoj Organa še naprej upravičen glede na te cilje, pooblastila in naloge.
4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 103
Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010
Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:
(1) |
člen 1 se spremeni:
|
(2) |
člen 4 se spremeni:
|
(3) |
v členu 8(1) se točka l črta; |
(4) |
člena 9a in 9b se črtata; |
(5) |
v členu 17 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in kadar je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti. Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.“ |
(6) |
v členu 19 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“ |
(7) |
v členu 33(1) se drugi pododstavek črta; |
(8) |
v členu 40(7) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Odbor nadzornikov zlasti sprejme predstavnika Organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), kadar se razpravlja ali odloča o zadevah, ki spadajo v njegov mandat. (*1) Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L, 2024/1620, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj).“;" |
(9) |
v členu 81 se odstavek 2b črta. |
Člen 104
Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010
Uredba (EU) št. 1094/2010 se spremeni:
(1) |
v členu 1(2) se drugi pododstavek črta; |
(2) |
v členu 40(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Odbor nadzornikov zlasti sprejme predstavnika Organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kadar se razpravlja ali odloča o zadevah, ki spadajo v njegov mandat. (*2) Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L, 2024/1620, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj).“;" |
(3) |
v členu 54 se odstavek 2a črta. |
Člen 105
Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010
Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:
(1) |
v členu 1(2) se drugi pododstavek črta; |
(2) |
v členu 40(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Odbor nadzornikov zlasti sprejme predstavnika Organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), kadar se razpravlja ali odloča o zadevah, ki spadajo v njegov mandat. (*3) Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L, 2024/1620, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj).“;" |
(3) |
v členu 54 se odstavek 2a črta. |
Člen 106
Prehodne določbe
1. Člen 11 se do 27. junija 2028 uporablja samo za finančne nadzornike, kreditne institucije in finančne institucije. Vendar lahko nadzorni organi v nefinančnem sektorju že pred navedenim datumom prostovoljno izpolnjujejo zahteve iz navedenega člena.
Organ lahko za namene vzpostavitve in vzdrževanja podatkovne zbirke iz člena 11 sklene dvostranski sporazum z EBA o dostopu do podatkovne zbirke PPDFT, vzpostavljene v skladu s členom 9a Uredbe (EU) št. 1093/2010, njenem financiranju in skupnem upravljanju. Ureditev se vzpostavi za dogovorjeno obdobje, ki se lahko podaljša največ do 30. junija 2027. V tem obdobju lahko EBA vsaj še naprej prejema informacije, jih analizira in daje na voljo v skladu s členom 9a(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali v skladu s to uredbo v imenu Organa in na podlagi finančnih sredstev, ki jih Organ da na voljo v ta namen.
2. Ne glede na člen 13(2), kadar bi bilo med prvim izbirnim postopkom za neposredni nadzor na podlagi člena 13(1) upravičenih več kot 40 zavezancev, Organ izvaja naloge iz člena 5(2) za 40 zavezancev ali skupin, ki delujejo v največjem številu držav članic prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev.
Kadar se z merilom iz prvega pododstavka tega odstavka pridobi več kot 40 zavezancev ali skupin, Organ izmed zavezancev ali skupin, ki bi bili izbrani v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in ki delujejo v najmanjšem številu držav članic, izbere tiste, ki imajo največje razmerje med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij, izmerjenim v zadnjem poslovnem letu.
3. Z odstopanjem od člena 13(3) se tam določeni dodatni izbirni postopek ne uporablja med prvim izbirnim postopkom.
4. Z odstopanjem od člena 48(7) je sodelovanje FIU pri medsebojnih strokovnih pregledih prostovoljno pri prvih dveh postopkih medsebojnih pregledov.
Člen 107
Začetek delovanja Organa
Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje Organa do 31. decembra 2025. V ta namen:
(a) |
lahko Komisija imenuje uradnika Komisije, da deluje kot začasni izvršni direktor in opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju, dokler ni Organ sposoben izvrševati svojega proračuna in izvršni direktor ne prevzame svojih nalog, potem ko ga v skladu s členom 70 imenuje izvršilni odbor; |
(b) |
lahko z odstopanjem od člena 62(1) do imenovanja predsednika Organa začasni izvršni direktor sklicuje in vodi sestanke splošnega odbora brez glasovalne pravice; |
(c) |
z odstopanjem od člena 64(4), točka (g), in do sprejetja odločitve iz člena 70 začasni izvršni direktor izvaja pooblastila organa za imenovanja; |
(d) |
lahko Komisija Organu ponudi pomoč, zlasti z napotitvijo uradnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti Organa pod odgovornostjo začasnega izvršnega direktorja ali izvršnega direktorja; |
(e) |
lahko začasni izvršni direktor odobri vsa plačila, ki se krijejo z odobritvami iz proračuna Organa, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi, po sprejetju kadrovskega načrta Organa. |
Člen 108
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2025.
Vendar se členi 1, 4, 49, 53, 54, 55, 57 do 66, 68 do 71, 100, 101 in 107 uporabljajo od 26. junija 2024, člen 103 pa se uporablja od 31. decembra 2025.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 31. maja 2024
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednica
H. LAHBIB
(1) UL C 152, 6.4.2022, str. 89.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 30. maja 2024.
(3) Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L 150, 9.6.2023, str. 1).
(4) Uredba (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L, 2024/1624, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1624/oj).
(5) Direktiva (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L, 2024/1640, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1640/oj).
(6) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(7) Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).
(8) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(9) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1073/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(10) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(11) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).
(13) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(14) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(15) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(16) Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).
(17) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(18) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(19) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17)
(20) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(21) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(22) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
(23) Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).
(24) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(25) UL C 210, 25.5.2022, str. 5.
(26) UL C 524, 29.12.2021, str. 10.
(27) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(28) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
(29) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).
(30) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(31) Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).
(32) Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).
(33) Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L 158, 27.5.2014, str. 196).
(34) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(35) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(36) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(37) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(38) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
(39) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).
(40) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(41) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(42) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(43) Uredba Sveta (EU) 2016/300 z dne 29. februarja 2016 o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU (UL L 58, 4.3.2016, str. 1).
(44) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(45) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(46) Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1).
PRILOGA I
Seznam koeficientov, povezanih z obteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 22
Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo z osnovnimi zneski iz člena 22(4) na podlagi vsakega posameznega obteževalnega in olajševalnega dejavnika v nadaljevanju:
I. |
Koeficienti prilagoditve, povezani z obteževalnimi dejavniki:
|
II. |
Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:
|
PRILOGA II
Seznam zahtev iz člena 22(3), ki se neposredno uporabljajo
1. |
Zahteve v zvezi s skrbnim pregledom strank iz člena 22(3), točki (a) in (b), te uredbe so določene v členih 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 33, 34, 36, 39, 42, 44, 46 in 47 Uredbe (EU) 2024/1624. |
2. |
Zahteve v zvezi s politikami, postopki in kontrolami skupine iz člena 22(3), točka (a), te uredbe so določene v členih 16 in 17 Uredbe (EU) 2024/1624. |
3. |
Zahteve v zvezi z obveznostmi poročanja iz člena 22(3), točki (a) in (b), te uredbe so določene v členih 69, 70 in 71 Uredbe (EU) 2024/1624 ter členih 9, 13 in 18 Uredbe (EU) 2023/1113. |
4. |
Zahteve v zvezi z notranjimi politikami, postopki in kontrolami iz člena 22(3), točka (b), te uredbe so določene v členih 9, 10, 11, 18, 48 in 49 Uredbe (EU) 2024/1624 ter členu 23 Uredbe (EU) 2023/1113. |
5. |
Druge zahteve iz člena 22(3), točki (c) in (d), te uredbe so določene v členih 73, 77, 78 in 79 Uredbe (EU) 2024/1624 ter členih 7, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 17, 19, 21, 24 in 26 Uredbe (EU) 2023/1113. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)