Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32021R0821
Regulation (EU) 2021/821 of the European Parliament and of the Council of 20 May 2021 setting up a Union regime for the control of exports, brokering, technical assistance, transit and transfer of dual-use items (recast)
Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)
Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)
PE/54/2020/REV/2
UL L 206, 11.6.2021, str. 1–461
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 16/12/2023
11.6.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 206/1 |
UREDBA (EU) 2021/821 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 20. maja 2021
o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)
EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKI SVET STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Predvidene so dodatne spremembe navedene uredbe, zato bi jo bilo treba zaradi jasnosti, učinkovitosti in uspešnosti prenoviti. |
(2) |
Namen te uredbe je zagotoviti, da Unija in njene države članice na področju blaga z dvojno rabo v celoti upoštevajo vse ustrezne razmisleke. Ustrezni razmisleki vključujejo mednarodne obveznosti in zaveze, obveznosti v zvezi z ustreznimi sankcijami, razmisleke o nacionalni zunanji in varnostni politiki, vključno s tistimi iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (3), med drugim o človekovih pravicah, ter razmisleke o predvideni končni uporabi in nevarnosti preusmeritve. S to uredbo Unija izkazuje, da je zavezana ohranjanju strogih pravnih zahtev v zvezi z blagom z dvojno rabo ter krepitvi izmenjave ustreznih informacij in večji preglednosti. Kar zadeva blago za kibernetski nadzor, bi morali pristojni organi držav članic razmisliti zlasti o tveganju, da se uporabi v povezavi z notranjo represijo ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. |
(3) |
Namen te uredbe je tudi okrepiti smernice za izvoznike v zvezi z odgovornimi praksami, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), vendar tako, da ne bodo vplivale na svetovno konkurenčnost izvoznikov blaga z dvojno rabo oziroma drugih s tem povezanih industrij ali akademskih krogov, ki imajo prebivališče ali sedež v državi članici. |
(4) |
Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), ki je bila sprejeta 28. aprila 2004, določa, da vse države sprejmejo in uveljavijo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora za preprečevanje širjenja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z uvedbo ustreznega nadzora nad s tem povezanimi materiali, opremo in tehnologijo. Nadzor se zahteva tudi na podlagi ustreznih mednarodnih sporazumov, na primer Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kemičnem orožju) in Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o biološkem orožju) ter v skladu z zavezami, ki so bile sprejete v okviru večstranskih režimov za nadzor izvoza. |
(5) |
Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja, miru, varnosti in stabilnosti v regiji ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. |
(6) |
Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 12. decembra 2003 poudarja zavezanost Unije močnemu nacionalnemu in mednarodno usklajenemu nadzoru izvoza. |
(7) |
Prispevek izvoznikov, posrednikov, oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč, ali drugih ustreznih deležnikov k splošnemu cilju nadzora trgovine je ključnega pomena. Da bi lahko delovali v skladu s to uredbo, je treba v okviru programov notranje skladnosti oceniti tveganja, povezana s transakcijami, na katere se nanaša ta uredba, na podlagi ukrepov pregleda transakcij, znanimi tudi kot načelo ravnanja s primerno skrbnostjo. V zvezi s tem je treba pri razvoju in izvajanju programov notranje skladnosti upoštevati zlasti velikost in organizacijsko strukturo izvoznikov. |
(8) |
Da bi obravnavali tveganje, da bi blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu in bi se izvozilo s carinskega območja Unije lahko zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za vodenje ali izvajanje hudih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava, je treba nadzorovati izvoz tega blaga. S tem povezana tveganja zadevajo zlasti primere, ko je blago za kibernetski nadzor posebej zasnovano tako, da omogoča vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme ali temeljit pregled paketov v njih za tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov, vključno z biometričnimi podatki, iz teh sistemov. Za blago, ki se uporablja izključno za komercialne uporabe, na primer za obračunavanje, trženje, zagotavljanje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov ali varnost omrežja, se na splošno šteje, da ne predstavlja takih tveganj. |
(9) |
Za okrepitev učinkovitega nadzora nad izvozom blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu, je bistveno, da se na tem področju dodatno uskladi uporaba vsezajemajočega nadzora. V ta namen so se države članice zavezale, da bodo ta nadzor podprle z izmenjavo informacij med seboj in s Komisijo, zlasti o tehnološkem razvoju blaga za kibernetski nadzor, in s posvečanjem pozornosti temu, da pri izvajanju vsezajemajočega nadzora spodbujajo izmenjavo na ravni Unije. |
(10) |
Da bi se Unija lahko hitro odzvala na resno zlorabo obstoječih tehnologij ali na nova tveganja, povezana z nastajajočimi tehnologijami, bi bilo treba uvesti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal usklajevanje odzivov ob odkritju novega tveganja. Temu usklajevanju bi morale slediti pobude za uvedbo enakovrednega nadzora na večstranski ravni, da bi se razširil odziv na ugotovljeno tveganje. |
(11) |
Prenos programske opreme in tehnologije z dvojno rabo prek elektronskih medijev, telefaksa ali telefona na območja izven carinskega območja Unije bi prav tako moral biti nadzorovan. Vendar bi bilo treba za omejitev upravnega bremena za izvoznike in pristojne organe držav članic zagotoviti splošna ali globalna dovoljenja ali usklajene razlage določb za nekatere prenose, kot so na primer prenosi v oblak. |
(12) |
Glede na pomembno vlogo carinskih organov pri izvrševanju nadzora izvoza bi morali biti izrazi, uporabljeni v tej uredbi, čim bolj skladni z opredelitvijo pojmov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije). |
(13) |
V izvoz blaga z dvojno rabo so lahko vključene različne vrste oseb, vključno s fizičnimi osebami, na primer ponudniki storitev, raziskovalci, svetovalci in osebe, ki elektronsko posredujejo blago z dvojno rabo. Bistveno je, da se vse te osebe zavedajo tveganj, povezanih z izvozom in zagotavljanjem tehnične pomoči v zvezi z občutljivim blagom. Zlasti akademske in raziskovalne ustanove se soočajo s posebnimi izzivi pri nadzoru izvoza, med drugim zaradi splošne zavezanosti svobodni izmenjavi idej, zaradi dejstva, da njihovo raziskovalno delo pogosto vključuje najsodobnejše tehnologije, zaradi organizacijske strukture in mednarodnega značaja njihovih znanstvenih izmenjav. Države članice in Komisija bi morale po potrebi ozaveščati akademsko in raziskovalno skupnost ter jim zagotoviti prilagojene smernice za obravnavanje teh posebnih izzivov. Skladno z večstranskimi režimi za nadzor izvoza bi bilo treba pri izvajanju nadzora v največji možni meri zagotoviti skupen pristop v zvezi z nekaterimi določbami, zlasti v zvezi z opombama, povezanima z akademskim svetom, o opustitvi nadzora za „temeljne znanstvene raziskave“ in informacije „v javni domeni“. |
(14) |
Opredelitev pojma posrednika bi bilo treba dopolniti, da bi vključevala pravne osebe in mešane družbe, ki nimajo prebivališča ali sedeža v državi članici in ki opravljajo posredniške storitve s carinskega območja Unije. |
(15) |
Lizbonska pogodba pojasnjuje, da je zagotavljanje tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno uvesti opredelitev tehnične pomoči in določiti nadzor, ki se uporablja pri njenem zagotavljanju. Poleg tega bi bilo treba zaradi učinkovitosti in doslednosti uskladiti nadzor nad zagotavljanjem tehnične pomoči. |
(16) |
Kot v Uredbi (ES) št. 428/2009 bi moralo biti omogočeno, da organi držav članic pod določenimi pogoji prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, kadar tem organom obveščevalne službe ali drugi viri podajo utemeljene razloge za sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo v državi, za katero velja embargo na orožje, ali za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. |
(17) |
Pogoje in zahteve za izdajo dovoljenj bi bilo treba uskladiti, kadar je to primerno, da se prepreči izkrivljanje konkurence ter zagotovi dosledna in učinkovita uporaba nadzora na celotnem carinskem območju Unije. V tem smislu je tudi treba za vse primere nadzora jasno opredeliti pristojne organe držav članic. Za odločanje o individualnih, globalnih ali nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, dovoljenjih za izvajanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči, tranzitu neunijskega blaga z dvojno rabo in dovoljenjih za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge IV znotraj carinskega območja Unije so odgovorni državni organi. |
(18) |
Uvesti bi bilo treba smernice za programe notranje skladnosti za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Te smernice bi morale upoštevati razlike v velikosti, virih, področjih dejavnosti ter drugih značilnostih in pogojih izvoznikov in njihovih hčerinskih družb, kot so strukture in standardi skladnosti znotraj skupine, s čimer bi se izognili pristopu „enoten model za vse“ in vsakemu izvozniku pomagali pri iskanju lastnih rešitev za skladnost in konkurenčnost. Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, bi morali izvajati program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih okoliščin, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik. |
(19) |
Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe, zlasti za MSP, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora nekaterega blaga in nekaterih namembnih držav. Po potrebi lahko države članice izvoznikom zagotovijo smernice v zvezi z uporabo splošnih dovoljenj. Države članice lahko uvedejo tudi nacionalna splošna izvozna dovoljenja za izvoze z nizkim tveganjem, kadar menijo, da je to potrebno. Uvesti bi bilo treba tudi dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije. |
(20) |
Komisija bi morala v tesnem posvetovanju z državami članicami in deležniki razviti smernice in/ali priporočila za najboljše prakse, ki bodo podpirale praktično uporabo nadzora. Komisija bi morala pri pripravi smernic in/ali priporočil ustrezno upoštevati potrebe MSP po informacijah. |
(21) |
Skupni seznami blaga z dvojno rabo, namembne države in smernice so bistveni elementi učinkovitega režima za nadzor izvoza. |
(22) |
Države članice, ki oblikujejo nacionalne sezname za nadzor na podlagi te uredbe, bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o teh seznamih. Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti tudi o vseh odločitvah, da zavrnejo dovoljenje za izvoz, za katerega je potrebno dovoljenje na podlagi nacionalnega seznama za nadzor. |
(23) |
Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo prilog I, II in IV k tej uredbi. Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza v Prilogi I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice ali Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim sporazumom o neširjenju orožja in večstranskimi režimi o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Kadar se sprememba Priloge I nanaša na blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, bi bilo treba navedeni prilogi ustrezno spremeniti. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do H Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(24) |
Komisija bi morala posodobitve Priloge I z delegiranimi akti objaviti v vseh uradnih jezikih Unije. |
(25) |
Komisija bi morala objaviti in posodabljati zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah, v vseh uradnih jezikih Unije. |
(26) |
Nacionalne določbe in odločitve v zvezi z izvozom blaga z dvojno rabo bi morale biti sprejete v okviru skupne trgovinske politike in zlasti Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o nacionalnih določbah in odločitvah bi se zagotovila učinkovita in dosledna uporaba nadzora na carinskem območju Unije. |
(27) |
Skupni sistem nadzora je osnovni pogoj za prosti pretok blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije. |
(28) |
Države članice na podlagi in v okviru člena 36 PDEU ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije, da zavarujejo javni red ali javno varnost. Seznam blaga iz Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, bi bilo treba redno preverjati ob upoštevanju nadaljnjega razvoja temeljnih mednarodnih obveznosti ter tehnološkega in trgovinskega razvoja, kar zadeva oceno občutljivosti prenosa. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz Priloge IV bi bilo treba upoštevati člen 36 PDEU, to je interese držav članic na področju javnega reda in javne varnosti. |
(29) |
22. septembra 1998 so države članice in Komisija podpisale dodatne protokole k posameznim sporazumom o zaščitnih ukrepih, sklenjenih med državami članicami, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki poleg drugih ukrepov zavezujejo države članice, da dajo informacije o navedeni opremi in nejedrskem materialu. Z nadzorom prenosa znotraj Unije bi se moralo Uniji in državam članicam omogočiti, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu s temi sporazumi. |
(30) |
Da se doseže enotni in dosledni nadzor po vsej Uniji, je ustrezno razširiti obseg posvetovanj in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo ter uvesti orodja za podporo razvoju skupne mreže za nadzor izvoza v vsej Uniji, na primer elektronske postopke za izdajo dovoljenj, skupine tehničnih strokovnjakov in vzpostavitev mehanizma za usklajevanje izvrševanja. Zlasti je pomembno zagotoviti, da se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo in skupine tehničnih strokovnjakov po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi ustreznimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba, vključno z industrijo in organizacijami civilne družbe. |
(31) |
Čeprav si carinski organi izmenjujejo nekatere informacije z drugimi carinskimi organi prek sistema za obvladovanje tveganja v skladu s carinskimi pravili Unije, je primerno zagotoviti tudi tesno sodelovanje med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi. |
(32) |
Primerno je pojasniti, da bi morali obdelava in izmenjava osebnih podatkov izpolnjevati veljavna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in njihovem prostem pretoku v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (7) ter Uredbo (EU) 2018/1725 (8) Evropskega parlamenta in Sveta. |
(33) |
Države članice in Komisija bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo varstvo zaupnih informacij, zlasti v skladu s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (9) in (EU, Euratom) 2015/444 (10) ter Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (11). To vključuje zlasti obveznost, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora. Organi bi morali vse netajne občutljive podatke ali podatke, ki so bili predloženi zaupno, obravnavati kot zaupne. |
(34) |
Ozaveščanje zasebnega sektorja, zlasti MSP, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je primerno zagotoviti neprekinjen razvoj smernic, kadar so potrebne, za podporo uporabi te uredbe in za objavo letnega poročila Unije o izvajanju nadzora. |
(35) |
Letno poročilo Unije o izvajanju nadzora bi moralo vključevati ustrezne informacije o izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora v skladu s to uredbo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi varstva zaupnosti nekaterih podatkov, zlasti kadar bi objava podatkov o izdajanju dovoljenj lahko vplivala na pomisleke držav članic glede nacionalne varnosti ali ogrozila poslovno zaupnost in omogočila dobaviteljem, ki niso iz Unije, da oslabijo omejevalne odločitve držav članic o izdaji dovoljenj. |
(36) |
Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi vsaka država članica morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi pristojni organi dobili ustrezna pooblastila. |
(37) |
V skladu s strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje bi morala vsaka država članica določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za podporo učinkovitemu izvrševanju nadzora, med drugim z mehanizmom za usklajevanje izvrševanja nadzora. |
(38) |
Carinski zakonik Unije med drugim vsebuje določbe, ki se nanašajo na izvoz in ponovni izvoz blaga. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Unije ali v skladu z njim in z njegovimi izvedbenimi določbami. |
(39) |
Nadzor izvoza prispeva k mednarodni varnosti in vpliva na trgovino s tretjimi državami. Zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter za krepitev mednarodne varnosti. Države članice in Komisija bi morale zlasti okrepiti svoj prispevek k dejavnostim večstranskih režimov za nadzor izvoza. Države članice in Komisija bi morale te režime tudi podpirati pri razvoju zanesljivega nadzora izvoza kot globalne podlage in modela za najboljšo prakso na mednarodni ravni ter pomembnega orodja za zagotavljanje mednarodnega miru in stabilnosti. Prispevati bi morale takrat, ko se v vseh državah članicah ugotovi novo tveganje na področju blaga za kibernetski nadzor, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na večstranski ravni. |
(40) |
Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa posebna pravila za nadzor izvoza blaga za regulirane javne storitve v okviru programa Galileo. |
(41) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Ta uredba vzpostavlja režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo.
Člen 2
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje blago, ki se lahko uporabi za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ali njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli pomoč pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav; |
(2) |
„izvoz“ pomeni:
|
(3) |
„izvoznik“ pomeni:
|
(4) |
„izvozna deklaracija“ pomeni dejanje, s katero vsaka fizična ali pravna oseba ali vsaka mešana družba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo iz točke 1; |
(5) |
„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje v smislu člena 5(13) carinskega zakonika Unije; |
(6) |
„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje v smislu člena 5(10) carinskega zakonika Unije; |
(7) |
„posredniške storitve“ pomeni
Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene le pomožne storitve, in sicer prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija; |
(8) |
posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki opravlja posredniške storitve iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države; |
(9) |
„tehnična pomoč“ pomeni vsako tehnično podporo pri popravilih, razvoju, proizvodnji, sestavljanju, preizkušanju, vzdrževanju ali drugih tehničnih storitvah in je lahko v obliki navodil, svetovanja, usposabljanja, prenosa praktičnega znanja ali spretnosti ali svetovalnih storitev, vključno v elektronski obliki ali po telefonu ali v kateri koli drugi ustni obliki pomoči; |
(10) |
„oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč" pomeni:
|
(11) |
„tranzit“ pomeni prevoz neunijskega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Unije, namembna država pa je zunaj carinskega območja Unije, vključno z naslednjim blagom:
|
(12) |
„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo; |
(13) |
„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah; |
(14) |
„dovoljenje za velike projekte“ pomeni individualno izvozno dovoljenje ali globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določen velik projekt; |
(15) |
„splošno izvozno dovoljenje Unije“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje in zahteve za uporabo, kakor so navedeni v oddelkih A do H Priloge II; |
(16) |
„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, kakor ga določa nacionalna zakonodaja v skladu s členom 12(6) in oddelkom C Priloge III; |
(17) |
„carinsko območje Unije“ pomeni carinsko območje Unije v smislu člena 4 carinskega zakonika Unije; |
(18) |
„neunijsko blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neunijskega blaga v smislu člena 5(24) carinskega zakonika Unije; |
(19) |
„embargo na orožje“ pomeni embargo na orožje, uveden s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; |
(20) |
„blago za kibernetski nadzor“ pomeni blago z dvojno rabo, posebej zasnovano tako, da omogoča tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov iz informacijskih in telekomunikacijskih sistemov; |
(21) |
„program notranje skladnosti“ pomeni stalne učinkovite, ustrezne in sorazmerne politike in postopke, ki jih izvozniki sprejmejo za lažje izpolnjevanje določb in ciljev te uredbe ter pogojev za dovoljenja, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, med drugim vključno z ukrepi izvajanja skrbnih pregledov za oceno tveganj, povezanih z izvozom blaga končnim uporabnikom in končno uporabo; |
(22) |
„skoraj povsem enak posel“ pomeni posel v zvezi z blagom, ki ima skoraj identične parametre ali tehnične lastnosti in vključuje istega končnega uporabnika ali prejemnika kot drug posel. |
POGLAVJE II
PODROČJE UPORABE
Člen 3
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, je potrebno dovoljenje.
2. Na podlagi člena 4, 5, 9 ali 10 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v vse ali le nekatere namembne države.
Člen 4
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za:
(a) |
uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje; |
(b) |
vojaško končno uporabo, če za državo nakupa oziroma namembno državo velja embargo na orožje; za namene te točke "končna vojaška uporaba" pomeni:
|
(c) |
uporabo za dele ali dele vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice; |
2. Kadar je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti, ki ni navedeno v Prilogi I, mogoče kot celoto ali po delih nameniti za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4. Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5. Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in o tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe.
6. Da se omogoči preučitev vseh veljavnih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
7. Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
8. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.
Člen 5
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
2. Kadar je izvozniku glede na ugotovitve iz skrbnega pregleda znano, da je blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celoto ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Komisija in Svet izdata smernice za izvoznike iz člena 26(1).
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4. Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji posreduje ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in subjekti, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5. Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in jih v 30 delovnih dneh pregledajo glede na merila iz odstavka 1. O tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe. V izjemnih primerih lahko vsaka država članica prosi za podaljšanje tega 30-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
6. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba uvesti obvezno dovoljenje za skoraj povsem enak posel, Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi informacije o blagu za kibernetski nadzor in po potrebi o namembnih državah, za katere veljajo obveznosti za pridobitev dovoljenja, o katerih so jo v ta namen uradno obvestile države članice.
7. Države članice informacije, objavljene v skladu z odstavkom 6, pregledajo vsaj enkrat letno na podlagi ustreznih informacij in analiz, ki jih zagotovi Komisija. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba spremeniti ali obnoviti objavo obveznosti pridobitve dovoljenja, Komisija nemudoma in ustrezno spremeni ali obnovi informacije, objavljene na podlagi odstavka 6 v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
8. Da se omogoči preučitev vseh obstoječih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I.
9. Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
10. Države članice preučijo možnost, da bi podprle vključitev blaga, objavljenega na podlagi odstavka 6 tega člena, v ustrezne mednarodne režime o neširjenju orožja ali v ureditve o nadzoru izvoza z namenom razširitve nadzora. Komisija zagotovi analize ustreznih podatkov, zbranih na podlagi člena 23(2) in člena 26(2).
11. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.
Člen 6
1. Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če je pristojni organ države članice posrednika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2. Kadar posrednik namerava opravljati posredniške storitve za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjen, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4. Država članica lahko sprejme ali obdrži svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za opravljanje posredniških storitev pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
5. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.
Člen 7
1. Pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, lahko kadar koli prepove tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2. Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko pristojni organ v posameznih primerih naloži obveznost pridobitve dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1). Če tranzit poteka prek ozemlja več držav članic, lahko pristojni organ vsake zadevne države članice prepove tak tranzit čez svoje ozemlje.
Pristojni organ lahko določi obveznost pridobitve dovoljenja za fizično ali pravno osebo ali mešano družbo, ki ima sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga, ki se prevaža prek carinskega območja Unije.
Če fizična ali pravna oseba ali mešana družba nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, lahko pristojni organ naloži obveznost pridobitve dovoljenja za:
(a) |
deklaranta v smislu člena 5(15) carinskega zakonika Unije; |
(b) |
prevoznika v smislu člena 5(40) carinskega zakonika Unije ali |
(c) |
fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo v tranzitu, kadar je to blago z dvojno rabo del osebne prtljage te osebe. |
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.
Člen 8
1. Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ osebo, ki zagotavlja tehnično pomoč, obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1).
2. Kadar oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nudi tehnično pomoč za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjena, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za tehnično pomoč, ki:
(a) |
se zagotavlja na ozemlju ali na ozemlje države, navedene v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za osebo s prebivališčem v državi, navedeni v delu 2 oddelka A Priloge II; |
(b) |
ima obliko prenosa informacij v javni domeni ali temeljnih znanstvenih raziskav v smislu splošne opombe o tehnologiji ali opombe o jedrski tehnologiji iz Priloge I; |
(c) |
jo zagotavljajo organi ali agencije države članice v okviru svojih uradnih nalog; |
(d) |
se zagotavlja za oborožene sile države članice na podlagi nalog, ki so jim dodeljene; |
(e) |
se zagotavlja za namen, naveden v izjemah za blago Režima kontrole raketne tehnologije (v nadaljnjem besedilu: blago tehnologije MTCR) v Prilogi IV, ali |
(f) |
predstavlja nujni minimum, potreben za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, za katerega je bilo izdano izvozno dovoljenje. |
4. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
5. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
6. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 4 in 5 tega člena.
Člen 9
1. Država članica zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
2. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, brez odlašanja in navedejo natančne razloge zanje. Če je ukrep vzpostavitev nacionalnega seznama za nadzor, države članice Komisijo in druge države članice obvestijo tudi o opisu nadzorovanega blaga.
3. Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, vključno z vsemi spremembami svojih nacionalnih seznamov za nadzor.
4. Komisija ukrepe, o katerih je obveščena na podlagi odstavkov 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Komisija ločeno, brez odlašanja in v vseh uradnih jezikih Unije objavi zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah. Komisija po uradnem obvestilu države članice o kakršni koli spremembi nacionalnega seznama za nadzor brez odlašanja v vseh uradnih jezikih Unije objavi posodobitev zbirke nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah.
Člen 10
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če druga država članica naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz tega blaga na podlagi nacionalnega seznama za nadzor blaga, ki ga je sprejela na podlagi člena 9 in ga je Komisija objavila na podlagi člena 9(4), in če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.
2. Država članica, ki zavrne dovoljenje, zahtevano v skladu z odstavkom 1, o tej odločitvi tudi obvesti Komisijo in druge države članice.
3. Država članica, ki naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez odlašanja obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe ter po potrebi drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki. Druge države članice te informacije ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske organe ali druge ustrezne državne organe.
Člen 11
1. Za blago z dvojno rabo navedeno v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Unije potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga z dvojno rabo, navedenega v delu 2 Priloge IV.
2. Država članica lahko naloži obveznost pridobitve dovoljenja za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, ko ob prenosu:
(a) |
izvajalec ali pristojni organ ve, da je to blago namenjeno končni namembni državi zunaj carinskega območja Unije; |
(b) |
je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členom 3, 4, 5, 9 ali 10 za izvoz tega blaga v to končno namembno državo in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja ter |
(c) |
to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 60(2) carinskega zakonika Unije. |
3. Za dovoljenje za prenos iz odstavkov 1 in 2 se zaprosi v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.
4. V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 14 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, razen če so se okoliščine bistveno spremenile.
5. Država članica, ki sprejme zakonodajo, s katero nalaga obveznost pridobitve dovoljenja iz odstavka 2, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija te informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
6. Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne vključuje izvajanja nadzora na notranjih mejah carinskega območja Unije, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem carinskem območju Unije.
7. Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.
8. Država članica lahko z nacionalno zakonodajo za blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih informacij pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Unije.
9. V ustreznih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, mora biti jasno navedeno, da se pri izvozu iz carinskega območja Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
POGLAVJE III
IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE IN TEHNIČNO POMOČ
Člen 12
1. Ta uredba določa naslednje vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo za izvoz:
(a) |
individualna izvozna dovoljenja; |
(b) |
globalna izvozna dovoljenja; |
(c) |
nacionalna splošna izvozna dovoljenja; |
(d) |
splošna izvozna dovoljenja Unije za izvoz določenega blaga v določene namembne države pod posebnimi pogoji in zahtevami za uporabo, kot so navedena v oddelkih A do H Priloge II. |
Dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, veljajo na celotnem carinskem območju Unije.
2. Individualna in globalna izvozna dovoljenja iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež.
Kadar izvoznik nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, brez poseganja v točko 3 člena 2 individualna izvozna dovoljenja v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, v kateri se blago z dvojno rabo nahaja.
Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz oddelka A Priloge III, in sicer v enakem vrstnem redu.
3. Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo največ dve leti, razen če pristojni organ odloči drugače.
Trajanje veljavnosti dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ, vendar veljajo največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta.
4. Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnih in globalnih izvoznih dovoljenj, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.
Individualna izvozna dovoljenja so pogojena z izjavo o končni uporabi. Pristojni organ lahko nekatere zahtevke izvzame iz obveznosti predložitve izjave o končni uporabi. Za globalno izvozno dovoljenje se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.
Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, izvajajo program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih informacij, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.
Zahteve glede poročanja in programov notranje skladnosti v zvezi z uporabo globalnih izvoznih dovoljenj določijo države članice.
Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.
5. Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
6. Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:
(a) |
se ne uporabljajo za blago iz oddelka I Priloge II; |
(b) |
se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso; uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki jih izdaja, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje; izdajo se v skladu z navedbami iz oddelka C Priloge III; |
(c) |
se ne smejo uporabljati, če je pristojni organ obvestil izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1), ali če je izvozniku znano, da je blago namenjeno tem uporabam. |
Nacionalna splošna izvozna dovoljenja se lahko uporabljajo tudi za blago in namembne države, navedene v oddelkih A do H Priloge II.
Države članice takoj uradno obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
7. Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje zahtev dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.
Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Unije prepovedana, razen če pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, presodi, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. Izmenjava informacij se izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6).
Člen 13
1. Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, prebivališče ali sedež. Kadar posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, iz katere se opravljajo posredniške storitve ali zagotavlja tehnična pomoč.
2. Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev se izdajo za določeno količino določenega blaga in jasno opredelijo lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in točno lokacijo končnega uporabnika.
V dovoljenjih za tehnično pomoč se jasno opredelita končni uporabnik in točna lokacija končnega uporabnika.
Dovoljenja veljajo na celotnem carinskem območju Unije.
3. Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.
4. Pristojni organi držav članic zahtevke za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
5. Vsa dovoljenja za posredniške storitve in tehnično pomoč se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente v vrstnem redu iz vzorcev iz oddelka B Priloge III.
Člen 14
1. Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembno državo, ki ni navedena v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za katero koli namembno državo pri blagu z dvojno rabo navedenem v Prilogi IV, ki se nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic in jim zagotovi ustrezne informacije. Ta posvet se lahko izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6). Pozvane države članice v 10 delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki bi jih lahko imele glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.
Če v 10 delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvane države članice nimajo pridržkov.
V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje tega 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
2. Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v 10 delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 23(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.
Člen 15
1. Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenja ali o prepovedi tranzita v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne razmisleke, ki vključujejo:
(a) |
mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; |
(b) |
njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; |
(c) |
vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču 2008/944/SZVP; |
(d) |
vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in tveganjem preusmeritve. |
2. Poleg meril iz odstavka 1 države članice pri ocenjevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje upoštevajo tudi izvoznikovo izvajanje programa notranje skladnosti.
Člen 16
1. Pristojni organ lahko v skladu s to uredbo zavrne izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano izvozno dovoljenje. Kadar pristojni organ zavrne, razveljavi, odloži izvršitev, bistveno omeji ali prekliče izvozno dovoljenje ali kadar sklene, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posreduje ustrezne informacije. Če pristojni organ države članice odloži izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznani pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
2. Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Zavrnitve, ki niso razveljavljene, ostanejo veljavne in se pregledajo vsaka tri leta. Pri tretjem pregledu mora zadevna država članica pojasniti razloge za ohranitev te zavrnitve.
3. Pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih v skladu s členom 7. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.
4. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč iz člena 13.
5. Preden pristojni organ države članice odloči, ali bo v skladu s to uredbo izdal dovoljenje ali pa bo prepovedal tranzit, prouči vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovi, ali so pristojni organi druge države članice članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel. Potem se posvetuje s pristojnim organom ali pristojnimi organi države članice, ki so izdali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.
Pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, v 10 delovnih dneh sporočijo, ali menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel. Če v 10 delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, ne menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel.
Če je za pravilno oceno zadevnega posla potrebnih več informacij, se pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo o podaljšanju tega 10-dnevnega obdobja. Podaljšanje ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
Če se pristojni organ po takšnem posvetovanju odloči izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazloži z vsemi ustreznimi informacijami.
6. Vsa obvestila, zahtevana na podlagi tega člena, se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
7. Vse informacije, izmenjane na podlagi tega člena, so v skladu s členom 23(5) o zaupnosti takšnih informacij.
POGLAVJE IV
SPREMEMBA SEZNAMOV BLAGA Z DVOJNO RABO IN NAMEMBNIH DRŽAV
Člen 17
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo seznamov blaga z dvojno rabo iz Prilog I in IV, kot sledi:
(a) |
seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se spremeni v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice in po potrebi Unija s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza, ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; |
(b) |
kadar sprememba Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, se ti prilogi ustrezno spremenita. |
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge II s črtanjem blaga ali dodajanjem ali črtanjem namembnih držav s področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, ustanovljeno na podlagi člena 24, in upoštevaje obveznosti in zaveze v okviru ustreznih režimov o neširjenju orožja in ureditev o nadzoru izvoza, kot so spremembe seznamov za nadzor, pa tudi pomembne geopolitične dogodke. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih držav s področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 19.
Člen 18
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 09. septembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 19
1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Člen 20
Seznam blaga z dvojno rabo naveden v prilogi IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 36 PDEU, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.
POGLAVJE V
CARINSKI POSTOPKI
Člen 21
1. Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.
2. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.
3. Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Unije in v skladu z njim in na njegovi podlagi, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo, za katero obstaja ali ne obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Unijo prek njenega ozemlja, če ima:
(a) |
razloge za sum, da
|
(b) |
ustrezne informacije v zvezi z morebitno uporabo ukrepov iz člena 4(1). |
4. V primerih iz odstavka 3 tega člena se država članica iz tega odstavka brez odlašanja posvetuje s pristojnim organom države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje ali ki lahko ukrepa na podlagi člena 4(1), da bi lahko pristojni organ ukrepal na podlagi člena 4(1) ali člena 16(1). Če se ta pristojni organ odloči, da dovoljenje ostane veljavno ali da ne bo ukrepal v skladu s členom 4(1), odgovori v 10 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahteva podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v 10 oziroma 30 delovnih dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
5. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medresorskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.
Člen 22
1. Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.
2. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi informacije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE VI
UPRAVNO SODELOVANJE, IZVAJANJE IN UVELJAVLJANJE
Člen 23
1. Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno s:
(a) |
seznamom pristojnih organov držav članic, pooblaščenih za:
|
(b) |
ukrepi iz člena 25(1). |
Komisija posreduje informacije drugim državam članicam in jih objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
2. Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, da bi okrepili učinkovitost režima Unije za nadzor izvoza ter zagotovili skladno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje nadzora na celotnem carinskem območju Unije. Izmenjava informacij lahko zajema:
(a) |
ustrezne podatke za vsako izdano dovoljenje (npr. vrednost in vrste dovoljenj in namembne države, število uporabnikov splošnih dovoljenj); |
(b) |
dodatne informacije v zvezi z uporabo nadzora, med drugim informacije o izvajanju meril iz člena 15(1), število izvajalcev programa notranje skladnosti in po potrebi podatke o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic; |
(c) |
informacije o analizi, na kateri temeljijo dodatki ali načrtovani dodatki k nacionalnim seznamom za nadzor na podlagi člena 9; |
(d) |
informacije glede izvrševanja nadzora, vključno z na tveganju temelječimi pregledi, podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, in po potrebi število kršitev, zasegov in uporabo drugih kazni; |
(e) |
podatke o občutljivih končnih uporabnikih, akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza. |
3. Izmenjava podatkov o izdanih dovoljenjih poteka vsaj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, vzpostavljena na podlagi člena 24, in ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev v zvezi z varstvom osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.
4. Države članice in Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi te uredbe, in analiz teh podatkov redno preverjajo izvajanje člena 15. Vsi udeleženci teh izmenjav spoštujejo zaupnost razprav.
5. Smiselno se uporabljajo Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (14) in zlasti določbe o zaupnosti informacij.
6. Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno na podlagi člena 24, razvije varen in šifriran sistem, da podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in po potrebi Komisijo. Komisija sistem, kjer je to mogoče, poveže z elektronskimi sistemi pristojnih organov držav članic za izdajanje dovoljenj do mere, ki je potrebna za spodbujanje tega neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju in delovanju.
7. Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.
Člen 24
1. Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.
2. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, ko meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
3. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo seznamov za nadzor Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
4. Komisija podpira program Unije za krepitev zmogljivosti pri izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora, vključno z razvojem skupnih programov usposabljanja za uradnike držav članic v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo.
Člen 25
1. Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora, da se podpre izmenjava informacij in neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za izvrševanje nadzora držav članic (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora). Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja izmenjujejo ustrezne informacije, če so na voljo, tudi o uporabi, naravi in učinku ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, o izvrševanju najboljših praks in nedovoljenem izvozu blaga z dvojno rabo in/ali kršitvah te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.
Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja nadzora izmenjujejo tudi informacije o najboljših praksah nacionalnih organov za izvrševanje nadzora glede na tveganju temelječih pregledov, zaznavanja in pregona nedovoljenega izvoza blaga z dvojno rabo in/ali morebitnih drugih kršitev te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.
Izmenjava informacij v mehanizmu za usklajevanje izvrševanja nadzora je zaupna.
POGLAVJE VII
PREGLEDNOST, OZAVEŠČANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE
Člen 26
1. Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Za zagotavljanje smernic in/ali priporočil za najboljše prakse izvoznikom, posrednikom in osebam, ki zagotavljajo tehnično pomoč so odgovorne države članice, v katerih ti prebivajo ali imajo sedež. V teh smernicah in/ali priporočilih za najboljše prakse se zlasti upoštevajo potrebe MSP po informacijah.
2. Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo. To letno poročilo je javnega značaja.
Letno poročilo vključuje informacije o dovoljenjih(zlasti o številu in vrednosti po vrstah blaga in namembnih državah na ravni Unije in držav članic), ter zavrnitvah in prepovedih na podlagi te uredbe. Letno poročilo vključuje tudi informacije o upravi(zlasti o osebju, dejavnostih usklajevanja in ozaveščanja, namenskih orodjih za izdajanje dovoljenj ali uvrščanju blaga) ter izvrševanju nadzora (zlasti številu kršitev in kaznih).
V zvezi s blagom za kibernetski nadzor letno poročilo vključuje posebne informacije o dovoljenjih, zlasti o številu prejetih vlog glede na blago, državi članici izdajateljici in namembnih državah, na katere se te vloge nanašajo, ter o odločitvah, sprejetih v zvezi s temi vlogami.
Informacije iz letnega poročila se predstavijo v skladu z načeli iz odstavka 3.
Komisija in Svet zagotovita smernice o metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov za pripravo letnega poročila, med drugim določitev vrst blaga in razpoložljivost podatkov o izvrševanju nadzora.
3. Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije za pripravo poročila v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Za informacije, izmenjane ali objavljene v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o evropski statistiki.
4. V obdobju od 10. septembra 2026 do 10. septembra 2028 Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Komisija po 10.septembra 2024 izvede oceno člena 5 ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.
POGLAVJE VIII
NADZORNI UKREPI
Člen 27
1. Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kot so fakture, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj informacij, da se lahko razbere:
(a) |
opis blaga z dvojno rabo; |
(b) |
količina blaga z dvojno rabo; |
(c) |
ime in naslov izvoznika in prejemnika; |
(d) |
kadar je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo. |
2. V skladu z nacionalnim pravom ali praksami, ki veljajo v zadevni državi članici, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč vodijo registre ali evidence posredniških storitev ali tehnične pomoči, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katero so bile opravljene posredniške storitve ali zagotovljena tehnična pomoč, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, namembna država tega blaga in storitev ter države, ki jih te storitve zadevajo.
3. Registri ali evidence in dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali tehnična pomoč. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.
4. Dokumenti in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo navedene v Prilogi I znotraj Unije se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.
Člen 28
Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:
(a) |
zberejo informacije o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo; |
(b) |
ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki so povezani z določenim izvoznim poslom, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 6, ali oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč v okoliščinah iz člena 8. |
POGLAVJE IX
SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI
Člen 29
1. Komisija in države članice so po potrebi v dialogu s tretjimi državami, da bi spodbudile konvergenco nadzora na svetovni ravni.
Dialogi lahko podpirajo redno in vzajemno sodelovanje s tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij in primerov najboljših praks ter krepitvijo zmogljivosti in ozaveščanjem tretjih držav. Dialogi lahko tudi spodbudijo tretje države k doslednemu spoštovanju strogega nadzora izvoza, ki so ga razvili večstranski režimi za nadzor izvoza kot model za najboljšo mednarodno prakso.
2. Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov v carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe.
Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 30
Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU.
Člen 31
Uredba (ES) št. 428/2009 se razveljavi.
Pri zahtevkih za dovoljenja, vloženih pred 9. septembra 2021, se še naprej uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 428/2009.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.
Člen 32
Ta uredba začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. maja 2021
Za Evropski parlament
predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
predsednik
A. P. ZACARIAS
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. maja 2021.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).
(3) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
(4) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(5) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(6) Uredba (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 34).
(7) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(9) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(10) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(11) UL C 202, 8.7.2011, str. 13.
(12) Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).
(13) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(14) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).
(15) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
PRILOGA I
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO IZ ČLENA 3 TE UREDBE
S seznamom blaga z dvojno rabo v tej prilogi se izvaja mednarodno dogovorjena kontrola blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino (1), Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR) (2), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG) (3), Wassenaarsko ureditvijo (4) in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC) (5).
VSEBINA
Del I - |
Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov |
Del II - Skupina 0 |
Jedrski materiali, objekti in oprema |
Del III - Skupina 1 |
Posebni materiali in z njimi povezana oprema |
Del IV - Skupina 2 |
Obdelava materialov |
Del V - Skupina 3 |
Elektronika |
Del VI - Skupina 4 |
Računalniki |
Del VII - Skupina 5 |
Telekomunikacije in „informacijska varnost“ |
Del VIII - Skupina 6 |
Senzorji in laserji |
Del IX - Skupina 7 |
Navigacija in letalska elektronika |
Del X - Skupina 8 |
Pomorstvo |
Del XI - Skupina 9 |
Zračna plovila in pogon |
DELI - Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov
SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I
1. |
Za nadzor blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname. |
2. |
Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
|
3. |
Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot tudi na rabljeno blago. |
4. |
V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama. |
OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)
„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.
„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.
Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“ oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)
Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.
„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.
Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.
Opomba: |
to ne izvzema „tehnologije“ iz točk 1E002.e., 1E002.f., 8E002.a. in 8E002.b. |
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.
OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI ZA JEDRSKE OBJEKTE
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupine 0)
Predmet nadzora oddelka D skupine 0 s tega seznama ni „programska oprema“, ki predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.
Odobritev blaga za izvoz pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi minimalno potrebna „objektna koda“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga.
Opomba: |
opomba o programski opremi za jedrske objekte ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 1 do 9.)
Blago iz skupin 1 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
je splošno dostopna javnosti, ker:
|
b. |
je v „javni domeni“ ali |
c. |
predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen. |
Opomba: |
točka c. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
SPLOŠNA OPOMBA O „INFORMACIJSKI VARNOSTI“
Opremo ali funkcije za „informacijsko varnost“ je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 skupine 5, tudi če gre za komponente, „programsko opremo“ ali funkcije druge opreme.
UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE
V skladu s pravili Medinstitucionalnega slogovnega priročnika se za besedila v slovenščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:
— |
za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica,
|
Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.
KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
Za kratice in okrajšave, uporabljene kot opredeljeni pojem, glejte „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.
KRATICE IN OKRAJŠAVE
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee (Inženirski odbor za kroglične ležaje) |
ABMA |
American Bearing Manufacturers Association (Združenje ameriških proizvajalcev ležajev) |
ADC |
analogno-digitalni pretvornik |
AGMA |
American Gear Manufacturers‘ Association (Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov) |
AHRS |
sistem za določanje lege in smeri |
AISI |
American Iron and Steel Institute (Ameriški inštitut za železo in jeklo) |
ALE |
epitaksija atomske plasti |
ALU |
aritmetična logična enota |
ANSI |
American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde) |
APP |
prilagojena največja zmogljivost |
APU |
pomožne pogonske enote |
ASTM |
Ameriško društvo za preizkušanje in materiale |
ATC |
nadzor zračnega prometa |
BJT |
bipolarni spojni tranzistorji |
BPP |
parameter BPP |
BSC |
krmilnik baznih postaj |
CAD |
računalniško podprto načrtovanje |
CAS |
Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov) |
CCD |
senzor CDD |
CDU |
krmilna in prikazovalna enota |
CEP |
verjetna krožna napaka |
CMM |
koordinatni merilni stroj |
CMOS |
dopolnilni kovinskooksidni polprevodnik |
CNTD |
termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo |
CPLD |
kompleksni programirljivi logični element |
CPU |
centralna procesna enota |
CVD |
kemične naparjanje |
CW |
kemično bojevanje |
CW (pri laserjih) |
zvezni val |
DAC |
digitalno-analogni pretvornik |
DANL |
prikazani povprečni nivo šuma |
DBRN |
navigacija na podlagi podatkovnih baz |
DDS |
neposredni digitalni sintetizator |
DMA |
dinamična mehanska analiza |
DME |
oprema za merjenje razdalje |
DMOSFET |
difuzni kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
DS |
smerno strjeni |
EB |
eksplozivni mostič |
EB-PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem z uporabo elektronskega žarka |
EBW |
eksplozivna mostična žica |
ECM |
elektrokemična strojna izdelava |
EDM |
elektroerozijski stroji |
EFI |
eksplozivni folijski vžigalnik |
EIRP |
efektivna izotropna sevana moč |
EMP |
elektromagnetni impulz |
ENOB |
efektivno število bitov |
ERF |
elektroreologična končna obdelava |
ERP |
efektivna sevana moč |
ESD |
elektrostatična razelektritev |
ETO |
emitor z izklopnim mehanizmom |
ETT |
tiristor z električnim sprožilcem |
EU |
Evropska unija |
EUV |
ekstremno ultravijolično |
FADEC |
popolno digitalno krmiljenje motorja |
FFT |
hitra Fouriereva transformacija |
FPGA |
programirljiva mreža vrat |
FPIC |
programirljiva mreža medpovezav |
FPLA |
programirljiva mreža logičnih nizov |
FPO |
operacija v plavajoči vejici |
FWHM |
polovična vrednost širine |
GLONASS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GNSS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GPS |
globalni pozicionirni sistem |
GSM |
globalni sistem mobilnih komunikacij |
GTO |
tiristor z izklopnim mehanizmom |
HBT |
heterobipolarni tranzistor |
HDMI |
vmesnik za prenos multimedijskih signalov visoke ločljivosti |
HEMT |
tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov |
ICAO |
Mednarodna organizacija civilnega letalstva |
IEC |
Mednarodna komisija za elektrotehniko |
IED |
improvizirana eksplozivna naprava |
IEEE |
Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike |
IFOV |
trenutno polje opazovanja |
IGBT |
bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati |
IGCT |
integrirani tiristorji z menjajočo smerjo toka |
IHO |
Mednarodna hidrografska organizacija |
ILS |
instrumentni pristajalni sistem |
IMU |
inercialna merilna enota |
INS |
inercialni navigacijski sistem |
IP |
internetni protokol |
IRS |
inercialni referenčni sistem |
IRU |
inercialna referenčna enota |
ISA |
mednarodna standardna atmosfera |
ISAR |
nasprotno sintetično odprtinski radar |
ISO |
Mednarodna organizacija za standardizacijo |
ITU |
Mednarodna telekomunikacijska zveza |
JT |
Joule-Thomsonov učinek |
LIDAR |
zaznavanje in določevanje svetlobe |
LIDT |
prag lasersko povzročene škode |
LOA |
skupna dolžina |
LRU |
hitro zamenljiva enota |
LTT |
fototiristor |
MLS |
mikrovalovni pristajalni sistemi |
MMIC |
monolitno mikrovalovno integrirano vezje |
MOCVD |
nanašanje kovin s kemičnim naparjanjem |
MOSFET |
kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
MPM |
mikrovalovni napajalni modul |
MRF |
magnetoreologična končna obdelava |
MRF |
minimalna razločljiva poteza |
MRI |
slikanje z uporabo magnetne resonance |
MTBF |
povprečni čas med okvarami |
MTTF |
povprečni čas do okvare |
NA |
numerična odprtina |
NDT |
neporušno preizkušanje |
NEQ |
neto količina eksploziva |
NIJ |
National Institute of Justice (Nacionalni inštitut za pravosodje) |
OAM |
delovanje, upravljanje ali vzdrževanje |
OSI |
medsebojno povezovanje odprtih sistemov |
PAI |
poliamid-imidi |
PAR |
radar za natančno približevanje |
PCL |
pasivna koherentna lokacija |
PDK |
pripomoček za načrtovanje procesa |
PIN |
osebna identifikacijska številka |
PMR |
zasebni mobilni radio |
PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem |
ppm |
delov na milijon |
QAM |
kvadraturna amplitudna modulacija |
QE |
kvantna učinkovitost |
RAP |
reaktivna atomska plazma |
RF |
radijska frekvenca |
rms |
efektivna vrednost |
RNC |
krmilnik radijskega omrežja |
RNSS |
regionalni satelitski navigacijski sistem |
ROIC |
integrirano čitalno vezje |
S-FIL |
„step and flash“ tiskarska litografija |
SAR |
sintetično odprtinski radar |
SAS |
sintetično odprtinski sonar |
SC |
monokristal |
SCR |
silicijev usmernik |
SFDR |
dinamično območje brez motenj |
SHPL |
visokozmogljivi laser |
SLAR |
letalski stranski radar |
SOI |
silicij na izolatorju |
SQUID |
superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference |
SRA |
enostavno nadomestljivi sestav |
SRAM |
statični vpisovalno/bralni pomnilnik |
SSB |
enobočni pas |
SSR |
sekundarni nadzorni radar |
SSS |
bočni sonar |
TIR |
popolnoma enoznačno odbiranje |
TVR |
odziv prenosne napetosti |
u |
atomska masna enota |
UPR |
enosmerna ponovljivost pozicioniranja |
UTS |
skrajna natezna trdnost |
UV |
ultravijolično |
VJFET |
vertikalni spojni tranzistorji na poljski pojav |
VOR |
zelo visokofrekvenčno večsmerno območje |
SZO |
Svetova zdravstvena organizacija |
WLAN |
brezžično lokalno omrežje |
OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
DEL II Skupina 0
SKUPINA0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0A Sistemi, oprema in komponente
0A001 |
„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:
|
0B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001 |
Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
|
0B002 |
Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi“:
|
0B003 |
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
|
0B004 |
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
|
0B005 |
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.
Tehnična opomba: Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:
|
0B006 |
Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.
|
0B007 |
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:
|
0C Materiali
0C001 |
„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;
|
0C002 |
„Posebni cepljivi materiali“
|
0C003 |
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000. |
0C004 |
Grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.
|
0C005 |
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistostjo vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu s standardom ASTM B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti. |
0D Programska oprema
0D001 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
0E Tehnologija
0E001 |
„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
DEL III – Skupina 1
SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA
1A Sistemi, oprema in komponente
1A001 |
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:
|
1A002 |
„Kompozitne“ strukture ali laminati:
|
1A003 |
Proizvajalci aromatskih poliimidov, ki niso „taljivi“, v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
1A004 |
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:
|
1A005 |
Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:
|
1A006 |
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:
Tehnična opomba: Za namene točke 1A006.b. so ‚motilci‘ naprave, ki so posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.
|
1A007 |
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:
Tehnični opombi:
|
1A008 |
Naboji, naprave in komponente:
Tehnična opomba: ‚Oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije. |
1A102 |
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. |
1A202 |
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:
|
1A225 |
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode. |
1A226 |
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
|
1A227 |
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:
Tehnična opomba: ‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja. |
1 B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
1B001 |
Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:
Tehnični opombi:
|
1B002 |
Oprema, izdelana za proizvodnjo prahu ali delcev kovinskih zlitin, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
1B003 |
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:
|
1B101 |
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov ter posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:
|
1B102 |
„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:
|
1B115 |
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
|
1B116 |
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa. |
1B117 |
Vsadni mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
|
1B118 |
Kontinuirani mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
|
1B119 |
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011.a., 1C011.b. in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej zanje izdelane komponente: |
1B201 |
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:
|
1B225 |
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro. |
1B226 |
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več.
|
1B228 |
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: V točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni. |
1B230 |
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
1B231 |
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
|
1B232 |
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
1B233 |
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:
|
1B234 |
Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:
|
1B235 |
Ciljni sestavi in komponente za proizvodnjo tritija:
Tehnična opomba: Komponente, izdelane posebej za ciljne sestave za proizvodnjo tritija, lahko vključujejo pelete iz litija, materiale za absorpcijo tritija in posebej prevlečene srajčke. |
1C Materiali
Tehnična opomba:
kovine in zlitine:
če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‚kovine‘ in ‚zlitine‘ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:
surove oblike:
|
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice; |
napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
a. |
kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica; |
b. |
livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu. |
Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.
1C001 |
Materiali, izdelani posebej za absorpcijo elektromagnetnega sevanja, ali intrinzično prevodni polimeri:
|
1C002 |
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:
Tehnične opombe:
|
1C003 |
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
1C004 |
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:
|
1C005 |
„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:
Tehnična opomba: Za namen točke 1C005 so ‚filamenti‘ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov. |