Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32021R0341
Commission Regulation (EU) 2021/341 of 23 February 2021 amending Regulations (EU) 2019/424, (EU) 2019/1781, (EU) 2019/2019, (EU) 2019/2020, (EU) 2019/2021, (EU) 2019/2022, (EU) 2019/2023 and (EU) 2019/2024 with regard to ecodesign requirements for servers and data storage products, electric motors and variable speed drives, refrigerating appliances, light sources and separate control gears, electronic displays, household dishwashers, household washing machines and household washer-dryers and refrigerating appliances with a direct sales function (Text with EEA relevance)
Uredba Komisije (EU) 2021/341 z dne 23. februarja 2021 o spremembi uredb (EU) 2019/424, (EU) 2019/1781, (EU) 2019/2019, (EU) 2019/2020, (EU) 2019/2021, (EU) 2019/2022, (EU) 2019/2023 in (EU) 2019/2024 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov, elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo, hladilnih aparatov, svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav, elektronskih prikazovalnikov, gospodinjskih pomivalnih strojev, gospodinjskih pralnih strojev in pralno-sušilnih strojev ter hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (EU) 2021/341 z dne 23. februarja 2021 o spremembi uredb (EU) 2019/424, (EU) 2019/1781, (EU) 2019/2019, (EU) 2019/2020, (EU) 2019/2021, (EU) 2019/2022, (EU) 2019/2023 in (EU) 2019/2024 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov, elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo, hladilnih aparatov, svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav, elektronskih prikazovalnikov, gospodinjskih pomivalnih strojev, gospodinjskih pralnih strojev in pralno-sušilnih strojev ter hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo (Besedilo velja za EGP)
C/2021/923
UL L 68, 26.2.2021, str. 108–148
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
26.2.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 68/108 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/341
z dne 23. februarja 2021
o spremembi uredb (EU) 2019/424, (EU) 2019/1781, (EU) 2019/2019, (EU) 2019/2020, (EU) 2019/2021, (EU) 2019/2022, (EU) 2019/2023 in (EU) 2019/2024 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov, elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo, hladilnih aparatov, svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav, elektronskih prikazovalnikov, gospodinjskih pomivalnih strojev, gospodinjskih pralnih strojev in pralno-sušilnih strojev ter hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1) in zlasti člena 15 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2009/125/ES Komisijo pooblašča, da določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo. |
(2) |
Določbe o okoljsko primerni zasnovi strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov, elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo, hladilnih aparatov, svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav, elektronskih prikazovalnikov, gospodinjskih pomivalnih strojev, gospodinjskih pralnih strojev in pralno-sušilnih strojev ter hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo so bile določene z uredbami Komisije (EU) 2019/424 (2), (EU) 2019/1781 (3), (EU) 2019/2019 (4), (EU) 2019/2020 (5), (EU) 2019/2021 (6), (EU) 2019/2022 (7), (EU) 2019/2023 (8) oziroma (EU) 2019/2024 (9) (v nadaljnjem besedilu: spremenjene uredbe). |
(3) |
Da bi se izognili zmedi med proizvajalci in nacionalnimi organi za nadzor trga glede vrednosti, ki jih je treba vključiti v tehnično dokumentacijo, in v zvezi z dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, bi bilo treba v spremenjene uredbe dodati opredelitev deklariranih vrednosti. |
(4) |
Za izboljšanje učinkovitosti in verodostojnosti predpisov za posamezne izdelke in za zaščito potrošnikov izdelki, ki lahko zaznajo preizkušanje in samodejno spremenijo svoje zmogljivosti v preizkuševalnih pogojih, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za katere koli parametre, ki so določeni v teh uredbah ali vključeni v tehnično dokumentacijo ali v katero koli priloženo dokumentacijo, ne bi smeli biti dani na trg. |
(5) |
Ustrezni parametri za izdelke bi se morali meriti ali izračunati z uporabo zanesljivih, točnih in ponovljivih metod. Navedene metode bi morale upoštevati priznane najsodobnejše merilne metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi. |
(6) |
Izdelke, ki vsebujejo svetlobne vire, iz katerih teh svetlobnih virov ni mogoče odstraniti za preverjanje, ne da bi pri tem poškodovali enega ali več od njih, je treba preizkusiti kot svetlobne vire za oceno in preverjanje skladnosti. |
(7) |
Za elektronske prikazovalnike ter za strežnike in izdelke za shranjevanje podatkov še niso razviti harmonizirani standardi, ustrezni obstoječi standardi pa ne zajemajo vseh potrebnih reguliranih parametrov, zlasti v zvezi z visoko dinamičnim območjem in samodejnim prilagajanjem svetlosti za elektronske prikazovalnike in razred pogojev delovanja za strežnike in izdelke za shranjevanje podatkov. Dokler evropski standardizacijski organi ne sprejmejo harmoniziranih standardov za to skupino izdelkov, bi bilo treba za zagotovitev primerljivosti meritev in izračunov uporabljati prehodne metode iz te uredbe ali druge zanesljive, točne in ponovljive metode, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. |
(8) |
Elektronski prikazovalniki za poklicno uporabo, kot je urejanje videoposnetkov, računalniško podprto oblikovanje, grafika ali za sektor radiodifuzije, imajo večjo zmogljivost in zelo posebne funkcije ter zanje kljub običajno večji porabi energije ne bi smele veljati zahteve glede energijske učinkovitosti v stanju delovanja, ki veljajo za bolj splošne izdelke. Industrijski prikazovalniki, zasnovani za uporabo v zahtevnih razmerah delovanja za merjenje, preizkušanje ali spremljanje in nadzor postopkov, imajo posebne in visoke zahteve, kot je minimalna stopnja zaščite pred vdorom (IP 65), kot je opredeljeno v EN 60529, in ne smejo biti predmet zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki so določene za izdelke, namenjene za uporabo v komercialnih ali domačih okoljih. |
(9) |
Vertikalne omare s statičnim zrakom z neprosojnimi vrati so profesionalni hladilni aparati in so opredeljene v Uredbi Komisije (EU) 2015/1095 (11), zato bi jih bilo treba izključiti iz Uredbe (EU) 2019/2024. |
(10) |
Za izboljšanje jasnosti in doslednosti med uredbami bi bilo treba sprejeti nadaljnje uredbe. |
(11) |
O ukrepih, ki jih določa ta uredba, je razpravljal posvetovalni forum v skladu s členom 18 Direktive 2009/125/ES. |
(12) |
Uredbe (EU) 2019/424, (EU) 2019/1781, (EU) 2019/2019, (EU) 2019/2020, (EU) 2019/2021, (EU) 2019/2022, (EU) 2019/2023 in (EU) 2019/2024 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19 Direktive 2009/125/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2019/424
Uredba (EU) 2019/424 se spremeni:
(1) |
odstavek 2 člena 4 se nadomesti z naslednjim: „2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora tehnična dokumentacija vsebovati izvod informacij o izdelku, zagotovljen v skladu s točko 3.4 Priloge II, in podrobnosti ter rezultate izračunov iz Priloge III in po potrebi iz Priloge II.2 k tej uredbi.“; |
(2) |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Izogibanje Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo.“; |
(3) |
priloge I, III, in IV se spremenijo in doda se Priloga IIIa, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi. |
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) 2019/1781
Uredba (EU) 2019/1781 se spremeni:
(1) |
člen 2 se spremeni:
|
(2) |
člen 3 se spremeni:
|
(3) |
člen 5 se spremeni:
|
(4) |
priloge I, II in III se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. |
Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2019
Uredba (EU) 2019/2019 se spremeni:
(1) |
v členu 2 se točka (28) nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Izogibanje in posodobitve programske opreme Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo. Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve se učinkovitost ne spremeni. Zaradi posodobitve programske opreme se učinkovitost izdelka nikoli ne spremeni tako, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.“; |
(3) |
doda se naslednji člen 11: „Člen 11 Prehodna enakovrednost skladnosti Če nobena enota, ki pripada istemu modelu ali enakovrednim modelom, ni bila dana na trg pred 1. novembrom 2020, se enote modelov, dane na trg med 1. novembrom 2020 in 28. februarjem 2021, ki ustrezajo določbam te uredbe, štejejo za skladne z zahtevami iz Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009.“; |
(4) |
priloge I do IV se spremenijo, kot je določeno v Prilogi III k tej uredbi. |
Člen 4
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2020
Uredba (EU) 2019/2020 se spremeni:
(1) |
v členu 2 se točka 4 nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
v členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki vsebujočih izdelkov zagotovijo, da se svetlobni viri in ločene krmilne naprave lahko odstranijo, ne da bi se pri tem nepovratno poškodovali, za namene preverjanja s strani organov za nadzor trga. Tehnična dokumentacija mora vsebovati navodila, kako se to stori.“; |
(3) |
člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Izogibanje in posodobitve programske opreme Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo. Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve se učinkovitost ne spremeni. Zaradi posodobitve programske opreme se učinkovitost izdelka nikoli ne spremeni tako, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.“; |
(4) |
doda se naslednji člen 12: „Člen 12 Prehodna enakovrednost skladnosti Če nobena enota, ki pripada istemu modelu ali enakovrednim modelom, ni bila dana na trg pred 1. julijem 2021, se enote modelov, dane na trg med 1. julijem 2021 in 31. avgustom 2021, ki ustrezajo določbam te uredbe, štejejo za skladne z zahtevami uredb Komisije (ES) št. 244/2009, (ES) št. 245/2009 in (EU) št. 1194/2012.“; |
(5) |
priloge I do IV se spremenijo, kot je določeno v Prilogi IV k tej uredbi. |
Člen 5
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2021
Uredba (EU) 2019/2021 se spremeni:
(1) |
člen 1(2) se spremeni:
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES so v tehnični dokumentaciji navedeni razlog, zakaj nekateri plastični deli morda niso označeni v skladu z izvzetjem iz točke D(2) Priloge II, ter podrobnosti in rezultati izračunov iz prilog II in III k tej uredbi.“; |
(4) |
v členu 6 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim: „Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka in katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen v preizkusu za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve se učinkovitost ne spremeni. Zaradi posodobitve programske opreme se nikoli ne spremeni učinkovitost izdelka na način, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.“; |
(5) |
doda se naslednji člen 12: „Člen 12 Prehodna enakovrednost skladnosti Če nobena enota, ki pripada istemu modelu ali enakovrednim modelom, ni bila dana na trg pred 1. novembrom 2020, se enote modelov, dane na trg med 1. novembrom 2020 in 28. februarjem 2021, ki ustrezajo določbam te uredbe, štejejo za skladne z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 642/2009.“; |
(6) |
priloge I do IV se spremenijo in doda se Priloga IIIa, kot je določeno v Prilogi V k tej uredbi. |
Člen 6
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2022
Uredba (EU) 2019/2022 se spremeni:
(1) |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Izogibanje in posodobitve programske opreme Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo. Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve se učinkovitost ne spremeni. Zaradi posodobitve programske opreme se učinkovitost izdelka nikoli ne spremeni tako, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.“; |
(2) |
doda se naslednji člen 13: „Člen 13 Prehodna enakovrednost skladnosti Če nobena enota, ki pripada istemu modelu ali enakovrednim modelom, ni bila dana na trg pred 1. novembrom 2020, se enote modelov, dane na trg med 1. novembrom 2020 in 28. februarjem 2021, ki ustrezajo določbam te uredbe, štejejo za skladne z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 1016/2010.“; |
(3) |
priloge I, III in IV se spremenijo, kot je določeno v Prilogi VI k tej uredbi. |
Člen 7
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2023
Uredba (EU) 2019/2023 se spremeni:
(1) |
v členu 2 se točka 12 nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Izogibanje in posodobitve programske opreme Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo. Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve se učinkovitost ne spremeni. Zaradi posodobitve programske opreme se učinkovitost izdelka nikoli ne spremeni tako, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.“; |
(3) |
doda se naslednji člen 13: „Člen 13 Prehodna enakovrednost skladnosti Če nobena enota, ki pripada istemu modelu ali enakovrednim modelom, ni bila dana na trg pred 1. novembrom 2020, se enote modelov, dane na trg med 1. novembrom 2020 in 28. februarjem 2021, ki ustrezajo določbam te uredbe, štejejo za skladne z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 1015/2010.“; |
(4) |
priloge I, III, IV in VI se spremenijo, kot je določeno v Prilogi VII k tej uredbi. |
Člen 8
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2024
Uredba (EU) 2019/2024 se spremeni:
(1) |
v členu 1(3) se točka (e) nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
priloge I, III in IV se spremenijo, kot je določeno v Prilogi VIII k tej uredbi. |
Člen 9
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(3), člen 3(4), člen 5(6), člen 6(3), člen 7(4) in člen 8(3) se uporabljajo od 1. maja 2021. Člen 2 in člen 4(4) se uporabljata od 1. julija 2021. Člen 4(1), (2) in (5) se uporablja od 1. septembra 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. februarja 2021
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) Uredba Komisije (EU) 2019/424 z dne 15. marca 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 617/2013 (UL L 74, 18.3.2019, str. 46).
(3) Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 (UL L 272, 25.10.2019, str. 74).
(4) Uredba Komisije (EU) 2019/2019 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za hladilne aparate v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009 (UL L 315, 5.12.2019, str. 187).
(5) Uredba Komisije (EU) 2019/2020 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav na podlagi Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 244/2009, (ES) št. 245/2009 in (EU) št. 1194/2012 (UL L 315, 5.12.2019, str. 209).
(6) Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (UL L 315, 5.12.2019, str. 241).
(7) Uredba Komisije (EU) 2019/2022 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1016/2010 (UL L 315, 5.12.2019, str. 267).
(8) Uredba Komisije (EU) 2019/2023 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1015/2010 (UL L 315, 5.12.2019, str. 285).
(9) Uredba Komisije (EU) 2019/2024 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 5.12.2019, str. 313).
(10) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12)
(11) Uredba Komisije (EU) 2015/1095 z dne 5. maja 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje, omar za hitro hlajenje in zamrzovanje, kondenzacijskih enot in procesnih ohlajevalnikov (UL L 177, 8.7.2015, str. 19).
PRILOGA I
Priloge I, III in IV k Uredbi (EU) 2019/424 se spremenijo in doda se Priloga IIIa:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
v Prilogi III se vstavi drugi odstavek: „Če ni obstoječih zadevnih standardov in dokler sklici na zadevne harmonizirane standarde niso objavljeni v Uradnem listu, se uporabljajo prehodne preizkuševalne metode iz Priloge IIIa ali druge zanesljive, točne in ponovljive metode, pri katerih se upoštevajo najsodobnejša splošno priznana dognanja.“; |
(3) |
doda se naslednja Priloga IIIa: „PRILOGA IIIa Prehodne metode Tabela 1 Sklici in uvrstitvene opombe za strežnike
Tabela 2 Sklici in uvrstitvene opombe za izdelke za shranjevanje podatkov
|
(4) |
Priloga IV se spremeni:
|
(1) To je potrebno zaradi raznovrstnih različic kartic s pomožnim procesorskim pospeševalnikom na trgu in dejstva, da orodje za ocenjevanje učinkovitosti strežnika ne vključuje procesov (worklets), ki uporabljajo pomožne procesorske pospeševalnike. Zato rezultati učinkovitosti orodja za ocenjevanje učinkovitosti strežnika za strežnike s karticami z razširitvenim pomožnim procesorskim pospeševalnikom ali drugimi dodatnimi karticami ne bi pomenili zmogljivosti/zmogljivosti moči strežnika.
(2) V primeru strežnikov, ki so deklarirani kot del družine strežnikov, je v točki 1 Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/424 predvideno, da lahko organi držav članic preizkusijo konfiguracijo nižjega zmogljivostnega razreda ali konfiguracijo višjega zmogljivostnega razreda in v skladu z opredelitvama v točki 21 oziroma 22 Priloge I imajo te konfiguracije vse pomnilniške kanale zapolnjene z enako zasnovo in zmogljivostjo osnovnih kartic DIMM.
PRILOGA II
Priloge I, II in III k Uredbi (EU) 2019/1781 se spremenijo:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
v točki 1 Priloge II se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar se za sedem točk delovanja v skladu s točko 13 Priloge I.2 izgube določijo bodisi z neposrednim vhodno-izhodnim merjenjem bodisi z izračunom.“; |
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
PRILOGA III
Priloge I do IV k Uredbi (EU) 2019/2019 se spremenijo:
(1) |
v Prilogi I se doda naslednja točka 38:
|
(2) |
v točki 2 Priloge II se točka (f) nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
(4) |
Priloga IV se spremeni:
|
(1) Če so preizkušene tri dodatne enote, kot je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično povprečje ugotovljenih vrednosti za te tri dodatne enote.“.
PRILOGA IV
Priloge I do IV k Uredbi (EU) 2019/2020 se spremenijo:
(1) |
točka 52 Priloge I se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
Priloga II se spremeni:
|
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
(4) |
Priloga IV se spremeni:
|
(*1) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).“;‘
PRILOGA V
Priloge I do IV k Uredbi (EU) 2019/2021 se spremenijo in doda se Priloga IIIa:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
v Prilogi II se spremeni točka A.1:
|
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
(4) |
vstavi se naslednja Priloga IIIa: „„PRILOGA IIIa Prehodne metode 1. DODATNI ELEMENTI ZA MERITVE IN IZRAČUNE Tabela 3b Zahteve za opremo za preizkušanje in konfiguracija naprave, ki se preizkuša (*1)
1.1 Povzetek vrstnega reda preizkušanja
1.2 Podrobnosti preizkušanja 1.2.1 Namestitev naprave, ki se preizkuša (prikazovalnik), in merilnega instrumenta
Slika 1: Fizična nastavitev prikazovalnika in svetlobnega vira okolice Če je na voljo funkcija samodejnega prilagajanja svetlosti in je naprava, ki se preizkuša, opremljena s stojalom, se ta pritrdi na del prikazovalnika in se naprava, ki se preizkuša postavi na vodoravno mizo ali ploščo, visoko najmanj 0,75 metra, prekrito s črnim materialom z nizko odbojnostjo (značilni materiali so filc, pliš ali platno za gledališko ozadje). Vsi deli stojala so izpostavljeni. Prikazovalniki, zasnovani predvsem za pritrditev na steno, morajo biti nameščeni v okvir za lažji dostop s spodnjim robom prikazovalnika,ki je od tal oddaljen vsaj 0,75 metra. Tla pod prikazovalnikom in do 0,5 metra pred prikazovalnikom ne smejo biti visoko odsevna in v idealnem primeru morajo biti prekrita s črnim nizko odbojnim materialom. Določiti je treba fizično lokacijo senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti naprave, ki se preizkuša in zabeležiti koordinate te lokacije glede na fiksno točko zunaj naprave, ki se preizkuša. Za lažjo ponovljivost merjenja se upoštevajo razdalje H in D ter kot žarka projektorja (glej sliko 1). Glede na raven osvetljenosti svetlobnega vira sta razdalji H in D običajno enaki ± 5 mm in merita med 1,5 m in 3 m. Za nastavitev kota svetlobnega snopa projektorja se lahko z uporabo črnega diapozitiva z majhnim belim sredinskim okvirjem izostri samodejno prilagajanje svetlosti ter se zagotovi ozek snop svetlobe za merjenje kota. Če je senzor za samodejno prilagajanje svetlosti zasnovan tako, da optimalno deluje s kotom svetlobnega snopa zunaj priporočenega kota 45°, je mogoče uporabiti ta prednostni kot in zabeležiti podrobnosti. Kadar se uporablja brezkontaktni merilnik svetlosti (oddaljena lokacija) z nizkim kotom svetlobnega snopa za svetlobni vir, je treba paziti, da se vir ne odraža na območju prikazovalnika, ki se uporablja za merjenje svetlosti. Merilnik osvetljenosti je treba namestiti čim bližje senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti, pri čemer je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da iz ohišja merilnika v senzor ne pridejo odsevi svetlobe v prostoru. To je mogoče doseči z različnimi kombiniranimi metodami, vključno z zaščitnim pokrivanjem merilnika osvetljenosti s črnim filcem in zagotavljanjem nastavljive mehanske pritrditve, ki prepreči, da ohišje merilnika štrli s sprednje strani senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti. Naslednji preizkušeni postopek je priporočljiv za natančno in ponovljivo beleženje ravni osvetljenosti senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti z minimalnimi mehanskimi izzivi. Ta postopek omogoča odpravljanje morebitnih napak osvetljenosti zaradi praktične nezmožnosti namestitve merilnika osvetljenosti v popolnoma enak fizični položaj kot senzor za samodejno prilagajanje svetlosti za sočasno osvetlitev. Postopek tako omogoča istočasno osvetlitev senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti in merilnika osvetljenosti brez fizičnih motenj samodejnega prilagajanja svetlosti in merilnika po namestitvi. Z ustrezno programsko opremo za beleženje se lahko zahtevani koraki sprememb osvetljenosti sinhronizirajo z vklopljenim načinom meritve moči in prikazom svetlosti za samodejno beleženje in profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti. Merilnik osvetljenosti mora biti nameščen nekaj centimetrov od senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti, da se zagotovi, da neposredni odsevi snopa projektorja od ohišja merilnika ne morejo vstopiti v senzor za samodejno prilagajanje svetlosti. Vodoravna os merilnika osvetljenosti mora biti na isti vodoravni osi kot senzor za samodejno prilagajanje svetlosti, pri čemer mora biti navpična os merilnika vzporedno poravnana z navpično ploskvijo prikazovalnika. Izmerijo in zabeležijo se fizične koordinate točke pritrditve merilnika glede na fiksno zunanjo točko, ki se uporablja za beleženje fizične lokacije senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti. Projektor mora biti nameščen v položaj z osjo projiciranega svetlobnega snopa v poravnavi z navpično ploskvijo, ki je pravokotna na površino prikazovalnika in poteka skozi navpično os senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti (glej sliko 1). Višina, naklon in razdalja plošče projektorja od naprave, ki se preizkuša, se nastavijo tako, da se omogoči, da se projicirana slika s polnim okvirjem z največjo belo svetlostjo usmeri na območje, ki pokriva senzor za samodejno prilagajanje svetlosti in merilnik osvetljenosti, hkrati pa zagotavlja najvišjo raven osvetljenosti okolice (luks), ki jo zahteva senzor za preizkušanje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo nekateri digitalni informacijski prikazovalniki delujoče samodejno prilagajanje svetlosti z osvetljenostjo okolice od 20 000 luksov do manj kot 100 luksov. Merilnik kontaktne svetlosti za merjenje svetlosti prikazovalnika bo nameščen tako, da se poravna s sredino zaslona naprave, ki se preizkuša. Projicirana osvetljevalna slika, ki prekriva vodoravno površino pod prikazovalnikom samodejnega prilagajanja svetlosti, ne bo segala čez navpično ploskvijo prikazovalnika, razen če odsevno stojalo posega v večje območje, kot je to, v tem primeru mora biti rob slike poravnan z nogami stojala (glej sliko 1). Zgornji vodoravni rob projicirane slike ne sme biti manjši od 1 cm pod spodnjim robom zaščitnega pokrova merilnika kontaktne svetlosti. To je mogoče doseči z optično nastavitvijo ali fizičnim pozicioniranjem projektorja v mejah zahtevanega kota svetlobnega snopa 45° in največje zahtevane osvetljenosti pri senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti. Z zabeleženimi koordinatami položaja naprave, ki se preizkuša, in merilnika osvetljenosti ter projektorjem, ki daje stabilno osvetljenost v območju, ki ga je treba izmeriti (stabilnost se običajno doseže nekaj minut po vklopu motorja polprevodniške svetilke), se naprava, ki se preizkuša, dovolj pomakne, kar omogoči, da se prednja stran merilnika osvetljenosti in sredina detektorja poravnata s koordinatami fizičnega položaja, ki so zabeležene za senzor za samodejno prilagajanje svetlosti naprave, ki se preizkuša. Zabeleži se osvetljenost, izmerjena na tej točki, in merilnik se bo skupaj s samodejnim prilagajanjem svetlosti vrnil v prvotni položaj. Osvetljenost se ponovno izmeri v položaju nastavitve. Odstotek razlike med osvetljenostjo, izmerjeno na dveh preizkuševalnih mestih (če obstajajo), se lahko v končnem poročilu uporabi kot korekcijski faktor za vse dodatne meritve osvetljenosti (ta korekcijski faktor se ne spreminja z ravnijo osvetljenosti). To zagotavlja natančen nabor podatkov za osvetljenost pri senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti, čeprav se instrument za merjenje luksa ne nahaja na tej točki in omogoča hkratno načrtovanje svetlosti, moči in osvetljenosti prikazovalnika za natančno profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti. Nadaljnje fizične spremembe v nastavitvi preizkušanja se ne izvedejo. Za razliko od televizorjev imajo lahko digitalni informacijski prikazovalniki več kot en senzor osvetljenosti okolice. Tehnik za namene preizkušanja določi en sam senzor, ki se bo uporabil pri preizkušanju, ter odstrani druge svetlobne senzorje, tako da jih prekrije z neprozornim trakom. Neželene senzorje se lahko tudi onemogoči, če je za to zagotovljen nadzor. V večini primerov bi bil najprimernejši senzor za uporabo prednji senzor. Merilne metode za digitalne informacijske prikazovalnike z več svetlobnimi senzorji je mogoče nadalje preučiti kot izpopolnitev preizkuševalne metode, ki mora izpolnjevati pogoje za usklajeni standard. Za preizkuševalne laboratorije, ki v opisani nastavitvi preizkusa raje uporabljajo vir zatemnitve in ne svetlobnega vira projektorja, velja naslednja specifikacija za svetilke ter se zabeležijo lastnosti izmerjene svetilke. Svetlobni vir, ki se uporablja za osvetljenost senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti za določene ravni osvetljenosti, bo uporabil LED reflektorsko svetilko z možnostjo zatemnjevanja in bo imel premer 90 mm ± 5 mm. Nazivni kot svetlobnega snopa svetilke mora biti 40 ° ± 5 °. Nazivna najbližja barvna temperatura mora biti 2700 K ± 300 K v celotnem območju osvetljenosti 12 luksov do največje osvetljenosti, potrebne za preizkušanje. Nazivni indeks barvne reprodukcije (CRI) mora biti 80 ± 3. Sprednja površina svetilke mora biti prozorna (tj. neobarvana ali prevlečena z materiali, ki spreminjajo spekter) in ima lahko gladko ali zrnato prednjo površino; če se blešči na enakomerni beli površini, mora biti razpršeni vzorec s prostim očesom videti gladek. Sklop žarnice ne bo spremenil spektra vira LED, vključno z infrardečimi in ultravijoličnimi pasovi. Značilnosti svetlobe se ne smejo spreminjati v celotnem območju zatemnjevanja, ki se zahteva za preizkušanje samodejnega prilagajanja svetlosti. 1.2.2 Preverjanje pravilne izvedbe ‚normalne konfiguracije‘ in opozoril o energijskem učinku. Za opazovanje se na napravo, ki se preizkuša, priklopi merilnik moči in zagotovi vsaj en vir videosignala. Med tem preizkusom se potrdi ohranjanje samodejnega prilagajanja svetlosti v vseh drugih predhodnih konfiguracijah, razen v ‚trgovinski konfiguraciji‘. 1.2.3 Nastavitev zvoka Zagotovljen mora biti vhodni signal, ki vsebuje avdio in video (ton 1 kHz na materialu za preizkus moči videa standardnega dinamičnega območja je idealen). Nastavitev glasnosti zvoka se zmanjša na indikacijo ničelnega prikaza ali pa se aktivira nadzor izklopa zvoka. Treba je potrditi, da aktiviranje nadzora izklopa zvoka nima učinka na parametre slike ‚normalne konfiguracije‘. 1.2.4 Opredelitev vzorca največje bele svetlosti za merjenje največje bele svetlosti Če naprava, ki se preizkuša, prikaže vzorec največje bele svetlosti, se lahko prikazovalnik v prvih nekaj sekundah hitro zatemni ter postopoma zatemnjuje, dokler se ne stabilizira. To onemogoča dosledno in ponovljivo merjenje vrednosti moči in svetlosti takoj po prikazu slike. Za ponovljiva merjenja je treba doseči določeno stopnjo stabilnosti. Preizkušanje na prikazovalnikih z uporabo trenutne tehnologije kaže, da mora 30 sekund zadostovati, da se omogoči stabilnost največje svetlosti bele slike. Kot koristna opomba, to časovno okno omogoča tudi, da vsi prikazi stanja na prikazovalniku izginejo. Današnji prikazovalni izdelki imajo pogosto vgrajeno elektroniko in programsko opremo za pogon prikazovalnika za zaščito, napajanje prikazovalnika za zaščito pred preobremenjenim pogonom in zaslon za zaščito pred ohranjanjem (izgorevanjem) z omejevanjem skupne moči zaslona. To lahko pri prikazu povzroči omejeno svetlost in omejeno porabo energije, na primer veliko območje belega dinamičnega preizkuševalnega vzorca. V tej metodologiji preizkušanja se merjenje največje svetlosti izvede ob prikazu 100-odstotnega belega dinamičnega vzorca preizkusa, vendar je bela površina empirično omejena, da se prepreči sprožitev zaščitnih mehanizmov. Ustrezen dinamični preizkuševalni vzorec se določi tako, da se prikaže obseg osmih vzorcev dinamičnega preizkusa ‚okvirja in obrisa‘, ki temelji na dinamičnih vzorcih preizkusa VESA ‚L‘, od najmanjšega (L 10) do največjega (L 80), hkrati pa se beleži moč in svetlost zaslona. Graf moči in svetlosti zaslona v primerjavi z vzorcem L pomaga ugotoviti, če in kdaj pride do omejitve pogona prikazovalnika Če se na primer poraba energije poveča z L 10 na L 60, medtem ko se svetlost povečuje ali je konstantna (se ne zmanjšuje), se zdi, da ti vzorci ne povzročajo omejitev. Če dinamični preizkuševalni vzorec L 70 pokaže, da ni prišlo do povečanja porabe energije ali svetlosti (kjer je pri prejšnjih vzorcih L prišlo do povečanja) to pomeni, da se omejitve pojavljajo pri L 70 ali med L 60 in L 70. Mogoče je tudi, da je obstajala omejitev med L 50 in L 60 in da so bile točke grafa na L 60 dejansko nagnjene navzdol. Zato je največji vzorec, za katerega smo prepričani, da ne pride do omejitev, L 50 in to je pravi vzorec za merjenje največje svetlosti. Kadar je treba deklarirati razmerje svetlosti, se vzorec svetlosti izbere v najsvetlejši prednastavljeni nastavitvi. Če je znano, da ima naprava, ki se preizkuša, značilnosti pogona svetlosti zaslona, ki po zgornjem izbirnem postopku ne omogoča izbire optimalnega dinamičnega preizkuševalnega vzorca največje bele svetlosti, se lahko uporabi naslednji poenostavljeni izbirni postopek. Za prikazovalnike, enake ali večje od 15,24 cm (6 palcev) in manjše od 30,48 cm (12 palcev) diagonalno, se uporabi signal L 40 PeakLumMotion. Za prikazovalnike, večje od ali enake od 30,48 cm (12 palcev) diagonalno, se uporabi signal L 20 PeakLumMotion. Dinamični preizkuševalni vzorec največje bele svetlosti, izbran po katerem koli postopku, se deklarira in uporablja za vsa preizkušanja svetlosti. 1.2.5 Določitev območja nadzora osvetljenosti okolice samodejnega prilagajanja svetlosti in zakasnitve delovanja samodejnega prilagajanja svetlosti. Za namene Uredbe (EU) 2019/2021 je v izjavi EEI predvidena dodelitev moči samodejnega prilagajanja svetlosti, če nadzorna značilnost samodejnega prilagajanja svetlosti izpolnjuje posebne zahteve za nadzor svetlosti prikazovalnika med ravnmi osvetljenosti okolice od 100 luksov do 12 luksov z osnovnimi točkami 60 luksov in 35 luksov. Sprememba svetlosti prikazovalnika med spremembo osvetljenosti okolice od 100 luksov do 12 luksov mora zagotoviti najmanj 20-odstotno zmanjšanje potrebe po moči prikazovalnika za skladnost s predpisano dodelitvijo moči za samodejno prilagajanje svetlosti. Dinamični preizkuševalni vzorec dinamične svetlosti ‚L‘, ki se uporablja za ocenjevanje skladnosti nadzora svetlosti samodejnega prilagajanja svetlosti, se lahko hkrati uporablja tudi za oceno skladnosti zmanjšanja moči. Za digitalne informacijske prikazovalnike se lahko uporabi veliko širši obseg nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti s spreminjanjem osvetljenosti in tukaj opisana metodologija preizkušanja se lahko razširi, da se zberejo podatki za prihodnje revizije uredbe. 1.2.5.1 Profiliranje zakasnitve samodejnega prilagajanja svetlosti Zakasnitev funkcije nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti je časovni zamik med spremembo osvetljenosti okolice, zaznano na detektorju samodejnega prilagajanja svetlosti, in posledično med spremembo svetlosti prikazovalnika naprave, ki se preizkuša. Podatki o preizkušanju so pokazali, da lahko ta zakasnitev traja tudi 60 sekund, kar je treba upoštevati pri profiliranju nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti. Za oceno zakasnitve se diapozitiv 100 luksov (glej 1.2.5.2) pri stabilnem stanju svetlosti prikazovalnika preklopi na diapozitiv 60 luksov ter se zabeleži časovni interval, potreben za doseganje stabilne nižje ravni svetlosti prikazovalnika. Pri nižji stabilni ravni svetlosti se diapozitiv 60 luksov preklopi na diapozitiv 100 luksov ter se zabeleži časovni interval, da se doseže stabilna višja stopnja svetlosti. Višja vrednost časovnega intervala je tista, ki se uporablja za zakasnitev s samovoljno dodanimi 10 sekundami. To se shrani kot obdobje diaprojekcije za vsak posamezen diapozitiv. 1.2.5.2 Nadzor osvetljenosti svetlobnega vira Za profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti je na napravi, ki se preizkuša, prikazan dinamični preizkuševalni vzorec bele svetlosti, kot je opredeljeno v točki 1.2.4, saj se svetlost svetlobnega vira spremeni iz bele skozi vrsto sivih diapozitivov, da simulira spremembe osvetljenosti okolice. Za nadzor ravni osvetljenosti se prva siva prosojnost spremeni tako, da doseže izhodišče profiliranja (npr. 120 luksov) z merjenjem ravni luksa na merilniku osvetljenosti. Diapozitiv je shranjen in kopiran. Nova stopnja sive prosojnosti je nastavljena za kopijo na zahtevani glavni točki 100 luksov, diapozitiv pa je shranjen in kopiran. Postopek se ponovi za glavne točke 60 luksov, 35 luksov in 12 luksov. Za simetrijo podatkov lahko tukaj dodate črni diapozitiv osvetljenosti (0 % prosojnosti), diapozitive referenčne točke pa lahko kopirate in vstavite v naraščajočem vrstnem redu osvetlitve do 120 luksov. 1.2.5.3 Nadzor barvne temperature svetlobnega vira Nadaljnja zahteva je nastavitev barvne temperature za belo točko projicirane svetlobe, da se zagotovi ponovljivost preizkusnih podatkov, če se za preverjanje uporablja drug svetlobni vir projektorja. Za to metodologijo preizkušanja je določena barvna temperatura bele točke 2700 K ± 300 K, da se ohrani skladnost z metodologijo samodejnega prilagajanja svetlobe iz prejšnjih preizkusnih standardov To belo točko je enostavno nastaviti v kateri koli večji računalniški aplikaciji za ustvarjanje diapozitivov z uporabo ustreznega barvnega polnila (npr. rdeče/oranžne barve) in nastavitve prosojnosti. S temi orodji se lahko običajno hladnejšo belo točko projektorja prilagodi na predlaganih 2700 K, tako da se spremeni prosojnost izbrane barve med merjenjem barvne temperature s funkcijo merilnika osvetljenosti. Ko je zahtevana temperatura dosežena, se nanese na vse diapozitive. 1.2.5.4 Snemanje podatkov Poraba energije, svetlost zaslona in osvetljenost na senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti se izmerijo in zabeležijo med diaprojekcijo. Ti podatki morajo biti povezani s časom. Podatkovne točke za tri parametre je treba zabeležiti, da se poveže poraba energije, svetlost zaslona in osvetljenost senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti. Med glavnimi točkami je mogoče ustvariti poljubno število diapozitivov za visoko razdrobljenost podatkov v okviru omejitev razpoložljivega trajanja preizkušanja. Za DSD, zasnovan za delovanje v raznovrstnih pogojih osvetljenosti okolice, je mogoče ročno določiti območje delovanja nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti nad svetlostjo prikazovalnika z nadzorom prosojnosti črne barve, ki deluje na enem projiciranem diapozitivu največje bele barve, prednastavljenem na želeno barvno temperaturo. V uporabniškem meniju se izbere priporočena prednastavljena konfiguracija DSD za raznovrstne delovne pogoje osvetljenosti okolice. Na stabilni točki svetlosti prikazovalnika se projicirani diapozitiv preklopi z 0 % na 100 % prosojnosti črne barve, da se določi obdobje zakasnitve. To bo nato uporabljeno za premikanje korakov sivih prosojnosti s črne na točko, kjer se ne bo spreminjala svetlost prikazovalnika, da se določi območje delovanja samodejnega prilagajanja svetlosti. Nato se lahko ustvari diaprojekcija z razdrobljenostjo, potrebno za profiliranje tega območja. 1.2.6 Merjenje svetlosti prikazovalnika Z omogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti in ravnijo osvetljenosti okolice 100 luksov, izmerjeno na merilniku osvetljenosti, naprava, ki se preizkuša, prikaže izbrani vzorec največje bele svetlosti (glej 1.2.4) pri stabilni svetlosti. Za skladnost s predpisi mora merjenje svetlosti potrditi, da je stopnja svetlosti prikazovalnika 220 cd/m2 ali več za vse kategorije prikazovalnikov, razen za monitorje. Za monitorje je potrebna stopnja skladnosti 150 cd/m2 ali več. Za prikazovalnike brez samodejnega prilagajanja svetlosti ali naprav, ki ne zahtevajo dovoljenja za samodejno prilagajanje svetlosti, se lahko merjenja izvajajo brez dela osvetljenosti okolice na preizkuševalni opremi. Za tiste prikazovalnike, ki imajo glede na zasnovo deklarirano najvišjo raven bele svetlosti v normalni konfiguraciji, nižjo od zahteve skladnosti 220 cd/m2 ali 150 cd/m2, kot je primerno, se izvede dodatno merjenje največje bele svetlosti pri prednastavljeni konfiguraciji za gledanje, kar zagotavlja najvišje izmerjeno največjo belo svetlost. Za skladnost s predpisi je izračunano razmerje med merjenjem največje bele svetlosti normalne konfiguracije za gledanje in merjenjem največje bele svetlosti 65 % ali višje. To je deklarirano kot ‚razmerje svetlosti‘. Za tiste naprave, ki se preizkušajo s samodejnim prilagajanjem svetlosti, ki jih je mogoče izklopiti, je treba izvesti nadaljnje preizkušanje skladnosti v normalni konfiguraciji. Stabiliziran vzorec največje bele svetlosti je prikazan v izmerjenih pogojih osvetljenosti okolice 100 luksov. Treba je potrditi, da je potreba po moči naprave, ki se preizkuša, izmerjena z vklopljenim samodejnim prilagajanjem svetlosti, enaka ali manjša od moči, izmerjene pri stabilizirani svetlosti z izklopljenim samodejnim prilagajanjem svetlosti. Če izmerjena moč ni enaka, se za vklopljeno moč uporabi način, ki daje največjo izmerjeno moč. 1.2.7 Merjenje porabe energije v stanju delovanja Za vsak spodaj naveden sistem napajanja naprave, ki se preizkuša, bo moč standardnega dinamičnega območja merjena v normalni konfiguraciji z uporabo različice HD 10-minutne datoteke za ‚preizkus moči dinamičnega videa standardnega dinamičnega območja‘, razen če je združljivost vhodnega signala omejena na ločljivost SD. Treba je potrditi, da vir datotek in vhodni vmesnik naprave, ki se preizkuša, omogočata popolno raven črno-belih video podatkov. Katero koli povečanje ločljivosti videoposnetka HD na izvorno ločljivost prikazovalnika naprave, ki se preizkuša, mora obdelati naprava, ki se preizkuša, in ne zunanja naprava, kjer naprava, ki se preizkuša to omogoča. Če je treba za povečanje na lastno ločljivost naprave uporabiti zunanjo napravo, bodo zabeležene podrobnosti te naprave in njen vmesnik z napravo, ki se preizkuša. Deklarirana moč je povprečna moč, določena med predvajanjem celotne 10-minutne datoteke. Moč HDR, kjer je funkcija uporabljena, se meri z uporabo dveh 5-minutnih datotek HDR, in sicer ‚HDR-HLG power‘ in ‚HDR-HDR10 power‘. Če eden od teh načinov HDR ni podprt, se moč HDR deklarira za podprt način. Značilnosti preizkusnega instrumentarija in preizkusni pogoji, kot so podrobno opisani v ustreznih standardih, veljajo za vsa preizkušanja moči. Segrevanje izdelka s trenutno tehnologijo prikazovanja naprave, ki se preizkuša, ni nujno dolgotrajno in ga je najprimerneje izvajati z dinamičnim preizkuševalnim vzorcem največje bele svetlosti, opredeljenim v oddelku 1.2.4 zgoraj. Ko so odčitki moči stabilni in naprava, ki se preizkuša, prikazuje ta vzorec, se lahko meritve moči začnejo z datotekama dinamičnega preizkusa video moči SDR in HDR. Če ima izdelek samodejno prilagajanje svetlosti, se izklopi. Če ga ni mogoče izklopiti, bo izdelek preizkušen v izmerjenih pogojih osvetljenosti okolice, ki znašajo približno 100 luksov, opisanih v oddelku 1.2.5 zgoraj. Za naprave, ki se preizkušajo, zasnovane za uporabo v omrežju izmeničnega toka, vključno s tistimi, ki uporabljajo standardiziran vhod enosmernega toka, vendar z zunanjim napajalnikom (standardizirani vhodni enosmerni tok), ki je priložen napravi, ki se preizkuša, se vklopljena moč meri na mestu dovoda izmeničnega toka.
Za namene metodologije se uporabljajo naslednje kvalifikacije: V celoti napolnjena baterija: Točka med polnjenjem, ko v skladu z navodili proizvajalca, po kazalniku ali časovnem obdobju, izdelka ni treba več polniti. Vizualno profiliranje te točke se naredi za poznejše sklicevanje z grafičnim prikazom zapisa polnjenja merilnika moči, narejenega z merjenjem moči 1-sekundne razdrobljenosti v obdobju 30 minut pred in po popolnoma napolnjeni točki. V celoti izpraznjena baterija: Točka v načinu vklopa, ko je naprava, ki se preizkuša, izključena od zunanjega vira napajanja, kjer se prikazovalnik samodejno izklopi (ne prek funkcij samodejne pripravljenosti) ali preneha delovati med prikazovanjem slike. Če ni kazalnika ali ni navedenega časa polnjenja, se baterija v celoti izprazni. Nato se baterija napolni z vsemi izključenimi funkcijami, ki jih upravlja uporabnik. Vhodna moč glede na čas z razdrobljenostjo podatkov, ki ni manjša od enega odčitka na sekundo, se samodejno zabeleži. Ko dnevnik prikaže začetek načina vzdrževanja baterije z nizko porabo energije ali začetek obdobja zelo nizke porabe z razmiki moči, se upošteva čas, zabeležen do te točke od začetka cikla polnjenja baterije kot osnovni čas polnjenja. Priprava baterije: Vse neuporabljene baterije Li-ion se pred izvedbo prvega preizkusa na napravo, ki se preizkuša, enkrat napolnijo in v celoti izpraznijo. Vse druge neuporabljene kemijske/tehnološke vrste baterij se pred izvedbo prvega preizkusa na napravo, ki se preizkuša, trikrat napolnijo in v celoti izpraznijo. Metoda Nastavite napravo, ki se preizkuša, za vsa ustrezna preizkušanja, kot je opisano v tem dokumentu o metodologiji preizkušanja. Za izbiro izjave o merjenju moči napajanja izmeničnega ali enosmernega toka upoštevajte zgornja opozorila glede napajanja. Vsa zaporedja dinamičnih preizkusov, ki vključujejo merjenje moči za skladnost s predpisi in deklaracijo, se izvedejo z v celoti napolnjeno baterijo izdelka in z izklopljenim zunanjim virom napajanja. V celoti napolnjeno stanje potrdi graf dnevnika profila polnjenja merilnika moči. Izdelek se preklopi v zahtevani način merjenja in dinamično zaporedje preizkusov se začne takoj. Po končanem zaporedju dinamičnih preizkusov se izdelek izklopi in začne zapisano zaporedje polnjenja. Kadar profil dnevnika polnjenja kaže na v celoti napolnjeno stanje, se za izračun moči, ki jo je treba zabeležiti v skladu z zahtevo iz Uredbe, uporabi povprečna moč, zabeležena od zapisanega začetka polnjenja do zapisanega začetka v celoti napolnjenega stanja, V načinih pripravljenosti, omrežnega stanja pripravljenosti in izklopa (če je primerno) bodo potrebna dolga obdobja polnjenja baterije, da se zagotovi dobra ponovljivost podatkov iz povprečne moči polnjenja (npr. 48 ur za stanje izključenosti ali pripravljenosti in 24 ur za omrežno stanje pripravljenosti). Za merjenje svetlosti in profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti lahko zunanji napajalnik ostane povezan. Za preizkušanje zmanjševanja moči samodejnega prilagajanja svetlosti se ustrezno dinamično zaporedje največje svetlosti neprekinjeno predvaja 30 minut v pogojih osvetljenosti okolice 12 luksov. Baterija se napolni takoj in zabeležila se bo povprečna moč. Enako se ponovi v pogojih okolice 100 luksov in razlika med povprečnimi močmi polnjenja, ki je potrjena, znaša 20 % ali več. Za izjavo o moči SDR se trikrat zapored predvaja ustrezno 10-minutno zaporedje za dinamično merjenje moči SDR, zabeleži pa se povprečna moč, potrebna za ponovno polnjenje baterije (P izmerjena (SDR) = energija polnjenja / skupni čas predvajanja). Za izjavo o moči HDR se v hitrem zaporedju trikrat predvaja vsaka od dveh petminutnih datotek za dinamično merjenje moči HDR, zabeleži pa se povprečna moč, potrebna za ponovno polnjenje baterije (P izmerjena (HDR) = energija polnjenja / skupni čas predvajanja). 1.2.8 Izmerite porabo energije v načinu nizke porabe in izklopa Preizkusni instrumentarij in preizkusni pogoji, kot so podrobno opisani v ustreznih standardih, veljajo za vsa preizkušanja moči pri nizki moči in izklopu. Veljajo opozorila za merjenje moči napajanja izmeničnega ali enosmernega toka iz točke 1.2.7 zgoraj in po potrebi se uporabi poseben preizkuševalni postopek za prikazovalnike na baterije, ki so zajeti v točki 1.2.7.“; |
(5) |
Priloga IV se spremeni:
|
(*1) Enota, ki se preizkuša
PRILOGA VI
Priloge I, III in IV k Uredbi (EU) 2019/2022 se spremenijo:
(1) |
v Prilogi I se doda naslednja točka 19:
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
(3) |
Priloga IV se spremeni:
|
PRILOGA VII
Priloge I, III, IV in VI k Uredbi (EU) 2019/2023 se spremenijo:
(1) |
v Prilogi I se doda naslednja točka 29:
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
(3) |
Priloga IV se spremeni:
|
(4) |
v Prilogi VI se točka (h) se nadomesti z naslednjim:
|
(*1) Če so preizkušene tri dodatne enote, kakor je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično povprečje ugotovljenih vrednosti za te tri dodatne enote.“;
PRILOGA VIII
Priloge I, III in IV k Uredbi (EU) 2019/2024 se spremenijo:
(1) |
v Prilogi I se točka 22 nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
(3) |
Priloga IV se spremeni:
|