EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32021R2116

Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

PE/65/2021/INIT

UL L 435, 6.12.2021, str. 187–261 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 26/08/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj

6.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 435/187


UREDBA (EU) 2021/2116 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 2. decembra 2021

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 322(1), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija v svojem sporočilu z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s prenosom raziskav in inovacij iz laboratorijev na polja in tržišča. Prav tako bi morala SKP upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(2)

V skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba pri izvajanju SKP upoštevati cilje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno z obveznostmi Unije glede blažitve podnebnih sprememb in razvojnega sodelovanja.

(3)

Trenutni model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi tako, da bi se zagotovila večja osredotočenost na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne cilje politike, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje teh ciljev. Zato je potrebno zagotoviti večjo subsidiarnost in prožnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja SKP bi morale biti države članice odgovorne za zasnovo svojih intervencij SKP v skladu s svojimi posebnimi potrebami in osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP. Da bi še naprej zagotavljale skupni pristop in enake konkurenčne pogoje, bi morale države članice tudi vzpostaviti in zasnovati okvir skladnosti in kontrol za upravičence, vključno s skladnostjo s standardi za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter predpisanimi zahtevami ravnanja.

(4)

SKP obsega različne intervencije in ukrepe, med katerimi so številni vključeni v strateške načrte SKP iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Drugi še vedno sledijo tradicionalni logiki glede skladnosti s predpisi. Pomembno je zagotoviti financiranje za vse intervencije in ukrepe ter tako prispevati k doseganju ciljev SKP. Tako navedene intervencije kot ukrepi imajo določene skupne elemente, zato bi moral njihovo financiranje urejati isti sklop določb. Vendar bi morale te določbe po potrebi omogočati različno obravnavo. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ureja dva evropska kmetijska sklada, in sicer Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Ta dva sklada bi bilo treba v tej uredbi ohraniti. Zaradi obsega trenutne reforme SKP je ustrezno nadomestiti Uredbo (EU) št. 1306/2013.

(5)

Določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

(6)

Za harmonizacijo praks med državami članicami glede uporabe klavzule o višji sili bi morala ta uredba, kadar je ustrezno, določati izjeme od pravil SKP v primerih višje sile in izjemnih okoliščin, pa tudi neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin, ki jih priznajo pristojni nacionalni organi. Pristojni nacionalni organi bi morali sprejeti odločitve o višji sili ali izjemnih okoliščinah za vsak primer posebej, na podlagi ustreznih dokazil.

(7)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi določiti izjeme od pravil SKP v primerih višje sile in izjemnih okoliščin, kot v primeru hudega meteorološkega dogodka, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo upravičenca na ravni, ki je primerljiva s hudo naravno nesrečo.

(8)

Odhodki SKP bi se morali financirati iz splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije), vključno z odhodki za intervencije strateškega načrta SKP iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115, in sicer bodisi neposredno prek EKJS in EKSRP bodisi v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Treba bi bilo natančno določiti vrste odhodkov, ki se lahko financirajo iz teh dveh skladov.

(9)

Za dosego ciljev SKP iz člena 39 PDEU in za uskladitev z načelom deljenega upravljanja iz člena 63 finančne uredbe bi morale države članice zagotoviti, da so vzpostavljeni potrebni sistemi upravljanja. Zato bi bila v tej uredbi potrebna določba o imenovanju upravljalskih teles, in sicer pristojnega organa, plačilne agencije, usklajevalnega organa in certifikacijskega organa.

(10)

Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij, o imenovanju in akreditaciji usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju, dokumentov o letni potrditvi obračunov, letnega povzetka končnih revizijskih poročil in poročil o smotrnosti, za pridobitev potrditve za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev potrditve letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi preglednost sistema pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena ta pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb vsake države članice. Kadar ustavni okvir države članice določa regije, bi morala ta država članica pod določenimi pogoji imeti možnost, da akreditira regionalne plačilne agencije.

(11)

Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, da se zagotovi usklajeno upravljanje EKJS in EKSRP, povezava med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevane informacije o dejavnostih različnih plačilnih agencij. Ta usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo kakršnih koli skupnih pomanjkljivosti, ki se pojavijo na nacionalni ravni, Komisijo pa bi moral obveščati o vseh nadaljnjih ukrepih ter zagotoviti usklajeno uporabo pravil Unije, pri čemer bi moral upoštevati morebitne omejitve ali zmanjšanja pristojnosti zaradi veljavnih ustavnih določb.

(12)

Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja SKP predstavlja razumno zagotovilo, da bodo cilji in ciljne vrednosti iz zadevnih strateških načrtov SKP doseženi z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz Uredbe (EU) 2021/2115, ustrezen učinek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(13)

Da bi imela pregled nad javnimi in zasebnimi certifikacijskimi organi ter posodobljene informacije o organih, ki so aktivni, bi morala Komisija od držav članic prejeti informacije in voditi posodobljen register teh organov. Da bi imel Evropski parlament točne in posodobljene informacije je potrebno, da mu Komisija vsako leto sporoči seznam imenovanih certifikacijskih organov.

(14)

Zaradi spoštovanja proračunske discipline je treba določiti letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, in pri tem upoštevati najvišje zneske, ki so bili za EKJS določeni v večletnem finančnem okviru, določenem v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (8).

(15)

Proračunska disciplina zahteva tudi, da je treba letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, upoštevati v vseh okoliščinah in v vseh fazah proračunskega postopka in izvrševanja proračuna. Zato je treba nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za posamezno državo članico iz Uredbe (EU) 2021/2115 upoštevati kot finančno zgornjo mejo za takšna neposredna plačila za zadevno državo članico, pri povračilih teh plačil pa upoštevati to finančno zgornjo mejo.

(16)

Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru tržnega razvoja ali kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. V členu 12(2), točka (d), finančne uredbe je določeno, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto v smislu člena 9 finančne uredbe (v nadaljnjem besedilu: proračunsko leto). Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem za prenos vseh neporabljenih zneskov iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, ugotovljenih leta 2022. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2), točka (d), finančne uredbe, ki bi omogočalo, da se odobritve iz kmetijske rezerve, za katere obveznosti niso prevzete, prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjih proračunskih letih do leta 2027. Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2022 potrebno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neporabljeni znesek iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, ki je na razpolago konec proračunskega leta 2022, prenesti v proračunsko leto 2023 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, vzpostavljene na podlagi te uredbe, ne da bi se pri tem v celoti vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP. Da bi se čim bolj povečali zneski, ki se povrnejo kmetom v proračunskem letu 2023, bi bilo treba za vzpostavitev nove kmetijske rezerve proračunskega leta 2023 najprej uporabiti vse druge razpoložljive zneske v okviru posebne zgornje meje EKJS za proračunsko leto 2023, določene v Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093.

(17)

Da se prepreči pretirano upravno breme nacionalnih uprav in kmetov ter čim bolj poenostavijo postopki in omeji kompleksnost obrazcev vlog za pomoč, se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega kmetijskega finančnega leta (v nadaljnjem besedilu: finančno leto) v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, kadar se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali kadar skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, predstavlja manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

(18)

Ukrepi, sprejeti za določanje finančnega prispevka EKJS in EKSRP za namen izračuna finančnih zgornjih mej, ne vplivajo na pristojnosti proračunskega organa, določene v PDEU. Ti ukrepi bi zato morali temeljiti na finančnih sredstvih, določenih v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (9).

(19)

Proračunska disciplina zahteva tudi nenehno preverjanje srednjeročnega proračunskega stanja. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da države članice upoštevajo zgornje meje iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093. Da se zagotovi upoštevanje letne zgornje meje, bi morala Komisija tudi vedno v celoti uporabiti svoja pooblastila za upravljanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu ali po potrebi samo Svetu predlagati ustrezne ukrepe za izravnavo proračunskega stanja. Če na koncu proračunskega leta zaradi zahtevkov za povračilo, ki jih predložijo države članice, letne zgornje meje ni mogoče upoštevati, bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme ukrepe, ki omogočajo začasno razdelitev razpoložljivih zneskov med države članice v sorazmerju z njihovimi zahtevki za povračila, ki še niso poravnana, ter ukrepe za zagotovitev upoštevanja zgornje meje, določene za zadevno leto. Za plačila zadevnega leta bi bilo treba bremeniti naslednje proračunsko leto in dokončno opredeliti skupni znesek financiranja Unije za posamezno državo članico, kakor tudi morebitne kompenzacije za države članice, da se zagotovi upoštevanje opredeljenega zneska.

(20)

Pri izvrševanju proračuna bi morala Komisija mesečno izvajati sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja kmetijskih odhodkov, da lahko v primeru, ko obstaja nevarnost prekoračitve letne zgornje meje, kar najhitreje sprejme ustrezne ukrepe v okviru pooblastil za upravljanje, ki jih ima na razpolago, in predlaga druge ukrepe, če se predhodni ukrepi izkažejo za nezadostne. Komisija bi morala v rednem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu primerjati razvoj odhodkov, izvršenih do datuma poročila glede na profile, ter dati oceno predvidenega izvrševanja za preostanek proračunskega leta.

(21)

Kar zadeva EKJS, bi morala Komisija državam članicam zagotoviti finančna sredstva za kritje odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije, in sicer v obliki povračil na podlagi knjiženja odhodkov, ki jih izvršijo te agencije. Države članice bi morale priskrbeti finančna sredstva glede na potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij, dokler niso takšna povračila izplačana v obliki mesečnih plačil. V tej uredbi bi bilo treba izrecno določiti, da države članice in upravičenci, vključeni v izvajanje SKP, sami krijejo administrativne stroške in stroške za osebje držav članic in upravičencev.

(22)

Da bi Komisiji omogočili zlasti upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, vključno tistih v zvezi z odpornostjo proti okoljskim in podnebnim spremembam ter napredkom pri uresničevanju zadevnih ciljev Unije, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

(23)

Komisiji bi bilo treba zagotoviti sredstva za spremljanje trgov ob upoštevanju ciljev in zavez Unije, vključno s skladnostjo politike za razvoj, kar bi prispevalo k preglednosti trgov.

(24)

Kar zadeva finančno upravljanje EKSRP, bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi prevzetih obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja bi se morale financirati iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

(25)

Poleg predhodnega financiranja je treba tudi razlikovati med vmesnimi plačili in plačili preostanka, ki jih Komisija izplača akreditiranim plačilnim agencijam. Določiti je treba tudi podrobna pravila za ta plačila. Pravilo o samodejni sprostitvi prevzetih obveznosti bi moralo pospešiti izvajanje intervencij in prispevati k dobremu finančnemu poslovodenju. Države članice lahko izvrševanje in dobro finančno poslovodenje zagotovijo tudi na podlagi pravil, ki urejajo nacionalne okvire držav članic z regionalnimi intervencijami iz Uredbe (EU) 2021/2115.

(26)

Države članice bi morale zagotoviti pravočasno izplačilo pomoči Unije upravičencem, da jo upravičenci lahko učinkovito uporabijo. Če države članice ne upoštevajo plačilnih rokov, določenih v pravu Unije, lahko to povzroči resne težave za upravičence in ogrozi letno pripravo proračuna Unije. Odhodki, ki so bili izvršeni ob neupoštevanju plačilnih rokov, bi zato morali biti izključeni iz financiranja Unije. Vendar bi v skladu z načelom sorazmernosti Komisija morala imeti možnost, da za EKJS in EKSRP določi izjeme od tega splošnega pravila.

(27)

Pri izvajanju svojih pristojnosti v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije bi morala Komisija upoštevati načelo sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Poleg tega je treba pri ureditvah za izvajanje in uporabo EKJS in EKSRP spoštovati to načelo sorazmernosti in upoštevati splošni cilj zmanjšanja upravnega bremena za organe, ki sodelujejo pri upravljanju in kontroli programov.

(28)

Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 in brez poseganja v posebna pravila o upravičenosti za posebno plačilo za bombaž iz navedene uredbe, upravičena, če imajo ustrezen učinek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije.

(29)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa zmanjšanja in začasne ustavitve mesečnih ali vmesnih plačil zaradi kontrole zakonitosti in pravilnosti. Pri novem modelu izvajanja SKP bi se morala ta orodja uporabiti za podporo izvajanja, ki temelji na smotrnosti. Prav tako bi bilo treba pojasniti razliko med zmanjšanji in začasnimi ustavitvami.

(30)

Postopek za zmanjšanje plačil EKJS zaradi neupoštevanja finančnih zgornjih mej, ki jih določa pravo Unije, bi bilo treba racionalizirati in uskladiti s postopkom, ki se v tem primeru uporablja za plačila EKSRP.

(31)

Države članice bi morale Komisiji vsako leto do 15.februarja poslati letne računovodske izkaze, letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP, letni povzetek končnih revizijskih poročil in izjavo o upravljanju. Kadar ti dokumenti niso poslani in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene učinke, bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi mesečna plačila in prekine četrtletna povračila, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

(32)

Za primere neobičajno nizkih učinkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne ustavitve plačil. Če je stopnja sporočenih učinkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter kadar države članice tega ne morejo ustrezno utemeljiti, bi morala imeti Komisija možnost, da poleg zmanjšanja odhodkov za finančno leto N – 1 začasno ustavi prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil učinek neobičajno nizek. Takšne začasne ustavitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi smotrnosti.

(33)

Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi plačila tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi morala imeti Komisija možnost, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP države članice, katerega država članica ne more ustrezno utemeljiti, od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka, skupaj s časovnim okvirom, v katerem je treba doseči napredek. Kadar država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali kadar akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali kadar ni bil spremenjen v skladu s pisno zahtevo Komisije, bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi mesečna ali vmesna plačila. Komisija bi morala začasno ustavljene zneske povrniti, ko je na podlagi pregleda smotrnosti ali na podlagi prostovoljne priglasitve države članice med proračunskim letom o napredku akcijskega načrta in korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo primanjkljaja, dosežen zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev.

(34)

Glede na nujen prehod k modelu smotrnosti, ki je usmerjen v rezultate, zahtevek Komisije za akcijski načrt za finančno leto 2025 ne bi smel privesti do začasne ustavitve plačil pred naslednjim pregledom smotrnosti za finančno leto 2026.

(35)

Kot je določeno že v Uredbi (EU) št. 1306/2013, bi morala Komisija imeti možnost, da začasno ustavi plačila, kadar obstajajo resne pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivostjo poročanja. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno ustavitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih ustavitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

(36)

Pristojni nacionalni organi bi morali plačila SKP, določena v pravu Unije, v celoti izplačati upravičencem.

(37)

Da bi se omogočila ponovna uporaba določenih vrst prihodkov, povezanih s SKP, za namene SKP, bi jih bilo treba opredeliti kot namenske prejemke. Seznam zneskov iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba spremeniti ter navedene določbe uskladiti in združiti z obstoječimi določbami o namenskih prejemkih.

(38)

Uredba (EU) št. 1306/2013 vsebuje seznam ukrepov za informiranje o SKP in njihove cilje ter določa pravila za njihovo financiranje in izvajanje ustreznih projektov. Posebne določbe o ciljih in vrstah ukrepov za informiranje, ki se financirajo, bi bilo treba prenesti v to uredbo.

(39)

Financiranje ukrepov in intervencij v okviru SKP v veliki meri ureja načelo deljenega upravljanja. Da bi zagotovili dobro upravljanje sredstev Unije, bi morala Komisija preverjati, kako organi držav članic, pristojni za izvajanje plačil, upravljajo sredstva. Treba je določiti vrsto pregledov, ki jih bo izvajala Komisija, opredeliti pogoje glede njene odgovornosti pri izvrševanju proračuna Unije in pojasniti obveznosti držav članic glede sodelovanja.

(40)

Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti preverjanja obstoja in pravilnega delovanja sistemov upravljanja in kontrol odhodkov Unije v državah članicah, bi bilo treba ne glede na kontrole, ki jih izvajajo države članice, določiti, da preglede opravljajo osebe, ki jih Komisija pooblasti za delovanje v njenem imenu in ki lahko pri svojem delu za pomoč zaprosijo države članice.

(41)

Pri pripravi informacij, ki se pošljejo Komisiji, je treba v čim večji meri uporabljati informacijsko tehnologijo. Komisija bi morala imeti pri izvajanju pregledov popoln in takojšen dostop do informacij o odhodkih, ki so zabeležene tako v papirni kot v elektronski obliki.

(42)

Za uporabo zahtev finančne uredbe v zvezi z navzkrižnim opiranjem na revizije in zmanjšanje tveganja prekrivanja revizij različnih institucij ter zmanjšanje stroškov kontrol in upravnega bremena za upravičence in države članice je treba določiti pravila v zvezi z enotnim revizijskim pristopom in zagotoviti možnost, da Komisija pridobi zagotovilo na podlagi dela, ki ga opravijo zanesljivi certifikacijski organi, pri čemer se ustrezno upoštevata načeli enotne revizije in sorazmernosti glede na raven tveganja za proračun Unije.

(43)

Komisija bi morala imeti možnost, da v zvezi z izvajanjem enotnega revizijskega pristopa – pri čemer bi morala na splošno dobiti zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi, ob upoštevanju svoje lastne ocene tveganja glede potrebe po pregledih, ki bi jih morala opraviti v zadevni državi članici – izvede preglede, kadar je zadevno državo članico obvestila, da se ne more opreti na delo certifikacijskega organa. Poleg tega bi morala Komisija za izvajanje svojih pristojnosti na podlagi člena 317 PDEU imeti možnost, da izvede preglede, kadar bi lahko obstajale resne pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja, ki jih ta država članica ne odpravlja.

(44)

Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne finančne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

(45)

Skupaj z novim modelom izvajanja SKP bi bilo treba uvesti letno potrditev smotrnosti, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene učinke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo sporočenih ustreznih učinkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

(46)

Komisija je v skladu s členom 317 PDEU odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Komisija bi morala imeti možnost, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije. Države članice bi morale imeti možnost, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih, in bi morale imeti v primeru, ko med njimi in Komisijo ni soglasja, možnost uporabe spravnega postopka. Da bi se državam članicam dala pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

(47)

Države članice so na podlagi člena 9 Uredbe (EU) 2021/2115 obvezane izvajati svoje strateške načrte SKP, kot jih je odobrila Komisija v skladu s členoma 118 in 119 navedene uredbe. Ker ta obveznost pomeni osnovno zahtevo Unije, bi Komisija v primeru odkritja resnih pomanjkljivosti pri izvajanju strateškega načrta SKP v državi članici morala imeti možnost, da odloči, da iz financiranja Unije izključi tvegane odhodke, na katere vplivajo takšne pomanjkljivosti.

(48)

Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz EKJS in EKSRP, dejansko in pravilno izvajajo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. Ti sistemi bi morali vključevati izvajanje pregledov upravičencev z ocenjevanjem njihovega izpolnjevanja meril za upravičenost in drugih pogojev, kakor tudi obveznosti, določene v strateških načrtih SKP in veljavnih pravilih Unije.

(49)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (11), (Euratom, ES) št. 2185/96 (12) in (EU) 2017/1939 (13) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij.

Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (14). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(50)

Da se OLAF omogoči, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice imeti vzpostavljene sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki jih države članice določijo v strateških načrtih SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi z EKJS in EKSRP.

(51)

V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice na zahtevo Komisije preučiti pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje uporabe njihovih strateških načrtov SKP, ter obvestiti Komisijo o rezultatih teh preučitev. Komisija bi morala zagotoviti, da se pritožbe, vložene neposredno pri njej, ustrezno obravnavajo v skladu z diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija pri odločanju, katere primere bo obravnavala (15).

(52)

Da bi Komisija državam članicam pomagala pri zagotavljanju učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, bi jim morala dati na voljo orodje za podatkovno rudarjenje za oceno tveganj. Komisija bi morala do leta 2025 predložiti poročilo o oceni uporabe enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in njegove interoperabilnosti z namenom njegove splošne uporabe v državah članicah, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

(53)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(54)

Ustrezno je zagotoviti, da se pri zavrnitvi ali izterjavi plačil zaradi neizpolnjevanja pravil o javnem naročanju odraža resnost takšnega neizpolnjevanja in spoštuje načelo sorazmernosti, kot je izraženo na primer v ustreznih smernicah, ki jih je določila Komisija za finančne popravke, ki jih je zaradi neizpolnjevanja takšnih pravil treba izvesti za odhodke, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja. Ustrezno je tudi pojasniti, da takšno neizpolnjevanje vpliva na zakonitost in pravilnost transakcij samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

(55)

Različne določbe kmetijske zakonodaje vsebujejo zahtevo po pologu varščine, da se pri neizpolnjevanju obveznosti zagotovi plačilo dolgovanega zneska. Da bi se okrepil okvir za varščine, bi bilo treba za vse navedene določbe uporabljati enotno horizontalno pravilo.

(56)

Države članice bi morale uvesti in vzdrževati integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem) za določene intervencije iz Uredbe (EU) 2021/2115 in za ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Za izboljšanje učinkovitosti in spremljanja podpore Unije bi bilo treba državam članicam dovoliti, da ta integrirani sistem uporabljajo tudi za druge intervencije Unije.

(57)

Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti nekatera splošna pravila o kontrolah in sankcijah.

(58)

Ohraniti bi bilo treba obstoječe glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev ter sistemu kontrol in sankcij. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta Galileo in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike, vključno z vplivom, okoljsko učinkovitostjo in napredkom SKP v smeri ciljev Unije, ter za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. V ta namen bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(59)

Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati morebitne pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

(60)

Sporočila Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, „Evropski zeleni dogovor“, „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ ter „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 - Vračanje narave v naša življenja“ kot prihodnjo strateško usmeritev SKP določajo okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti Unije na področju okolja in podnebja. Zato je izmenjava podatkov, zbranih v okviru identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov, postala potrebna za okoljske in podnebne namene na nacionalni ravni in na ravni Unije. Treba bi bila torej določiti, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za podnebne in okoljske namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropske statistike, bi moralo biti določeno tudi, da morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, biti na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

(61)

Pregled trgovinskih dokumentov podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, je lahko zelo učinkovito sredstvo nadzora nad transakcijami, ki so del sistema financiranja iz EKJS. Ta pregled dopolnjuje druge preglede, ki jih države članice že izvajajo. Poleg tega bi bili lahko nacionalni predpisi, ki se nanašajo na preglede, zahtevnejši od tistih, ki jih določa pravo Unije.

(62)

Dokumente, ki bi se morali uporabljati kot podlaga za takšen pregled, bi bilo treba izbrati tako, da bi omogočili izvajanje celovitih pregledov. Podjetja, pri katerih bodo opravljeni pregledi, bi bilo treba izbrati na podlagi vrste transakcij, opravljenih na njihovo odgovornost, sektorsko razčlenitev podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, pa bi bilo treba izbrati v skladu z njihovim finančnim pomenom v sistemu financiranja EKJS.

(63)

Treba je določiti mandat uradnikov, odgovornih za izvedbo pregledov, in določiti obveznosti podjetij, da dajo takšnim uradnikom za določeno obdobje na voljo trgovinske dokumente in jim na zahtevo predložijo potrebne informacije. Možno bi moralo biti tudi, da se trgovinski dokumenti v nekaterih primerih zasežejo.

(64)

Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki so ustanovljena v tretjih državah in ki prejemajo ali izvršujejo plačila.

(65)

Čeprav so države članice odgovorne za sprejemanje svojih programov pregledov, je treba o teh programih obvestiti Komisijo, da lahko ta prevzame nadzorno in usklajevalno vlogo ter zagotovi, da se programi sprejemajo na podlagi ustreznih meril ter da se pregledi osredotočijo na sektorje ali podjetja, pri katerih je nevarnost goljufij velika. Bistveno je, da vsaka država članica imenuje telo ali telesa, odgovorna za spremljanje pregledov trgovinskih dokumentov in za usklajevanje teh pregledov. Ta imenovana telesa bi morala biti neodvisna od oddelkov, ki izvajajo preglede pred plačilom. Za informacije, zbrane med temi pregledi, bi morala veljati poklicna skrivnost.

(66)

Pogojenost je pomemben del SKP, ki zagotavlja, da plačila spodbujajo visoko stopnjo trajnosti in da imajo kmetje v posameznih državah članicah in v Uniji enake konkurenčne pogoje, zlasti glede socialnih, okoljskih in podnebnih elementov SKP, vendar tudi v zvezi z javnim zdravjem in dobrobitjo živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti sankcije. Da bi se zagotovili takšni enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila v zvezi s pogojenostjo ter kontrolami in sankcijami v zvezi z neskladnostjo.

(67)

Da bi države članice usklajeno uveljavile pogojenost, je treba na ravni Unije zagotoviti najmanjšo stopnjo kontrole, medtem ko bi morala biti organizacija pristojnih nadzornih organov in kontrol prepuščena presoji držav članic.

(68)

Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo sankcije, bi morale biti te sankcije sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na druge sankcije, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za zagotovitev sorazmernosti, učinkovitosti in odvračilnega učinka sankcij je ustrezno določiti pravila za uporabo in izračun takšnih sankcij. Ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v zadevi C-361/19 (18) bi bilo treba za zagotovitev povezave med ravnanjem kmeta in sankcijo določiti, da bi se morala sankcija praviloma izračunati na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa narava ugotovitve ne omogoča določitve leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, je treba za zagotovitev učinkovitosti sistema sankcij določiti, da bi se v teh primerih morala sankcija izračunati na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je bila ugotovljena neskladnost. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo sankcij za neskladnost. Takšne najnižje stopnje bi morale države članice uporabiti glede na resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje ter namernosti ugotovljene neskladnosti. Kadar neskladnost nima posledic ali so te zanemarljive za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve, bi morale, za zagotovitev sorazmernosti, države članice določiti, da se sankcije ne uporabijo, in uvesti mehanizem ozaveščanja, da bi zagotovile, da so upravičenci obveščeni o ugotovljeni neskladnosti in morebitnih popravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

(69)

Mehanizem socialne pogojenosti bi moral temeljiti na izvršilnih postopkih, ki jih izvajajo pristojni izvršilni organi ali telesa, odgovorni za kontrole delovnih in zaposlitvenih pogojev ter veljavne delovne standarde. Takšni izvršilni postopki so lahko različni, odvisno od nacionalnega sistema. Rezultate kontrol in izvršilnega postopka bi bilo treba sporočiti plačilnim agencijam skupaj z rangirano oceno resnosti kršitve ustrezne zakonodaje.

(70)

Pri uporabi mehanizma socialne pogojenosti v strateških načrtih SKP ter ustreznih sporazumih med plačilnimi agencijami in organi ali telesi, odgovornimi za izvrševanje socialne in delovne zakonodaje ter veljavne delovne standarde, bi bilo treba posebno pozornost nameniti spoštovanju avtonomije teh izvršilnih organov ali teles, posebnega načina izvajanja in uveljavljanja socialne in delovne zakonodaje ter veljavnih delovnih standardov v vsaki državi članici. Ta mehanizem bi moral ostati neodvisen od delovanja določenega socialnega modela posamezne države članice in nanj ne bi smel vplivati, prav tako pa ne bi smel vplivati na neodvisnost sodstva. V ta namen bi bilo treba zagotoviti jasno ločitev odgovornosti med izvršilnimi organi ali telesi, pristojnimi za izvrševanje delovne in socialne zakonodaje ter veljavnih delovnih standardov, na eni strani in kmetijskimi plačilnimi agencijami na drugi, pri čemer je vloga slednjih izvrševanje plačil in uporaba sankcij. Avtonomijo socialnih partnerjev, pa tudi njihovo pravico do pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb bi bilo treba v celoti spoštovati. Njihovo avtonomijo bi bilo treba spoštovati tudi, kadar so socialni partnerji odgovorni za izvajanje kontrol delovnih pogojev.

(71)

Da se na področju financiranja odhodkov SKP zagotovi harmonizirano sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter zlasti, da se Komisiji omogočita spremljanje finančnega upravljanja držav članic in potrditev obračunov akreditiranih plačilnih agencij, morajo države članice hraniti določene informacije in jih sporočati Komisiji.

(72)

Za pripravo podatkov, ki se pošljejo Komisiji, ter za omogočanje popolnega in takojšnjega dostopa Komisije do podatkov o odhodkih v papirni in elektronski obliki je treba določiti ustrezna pravila glede predstavitve in posredovanja podatkov, vključno s pravili o rokih.

(73)

Ker bi lahko uporaba nacionalnih kontrolnih sistemov in potrjevanja skladnosti vplivala na osebne podatke ali občutljive poslovne informacije, bi morale države članice in Komisija zagotoviti zaupnost tako prejetih informacij.

(74)

Da se zagotovita dobro finančno poslovodenje s proračunom Unije in nepristranskost obravnave na ravni držav članic in na ravni upravičencev, bi bilo treba določiti pravila za uporabo eura.

(75)

Menjalni tečaj med evrom in nacionalno valuto se lahko v obdobju izvajanja operacije spreminja. Zato bi bilo treba tečaj, ki se uporablja za zadevne zneske, določiti ob upoštevanju dogodka, s katerim je dosežen gospodarski cilj operacije. Uporabiti bi bilo treba veljavni menjalni tečaj na datum tega dogodka. Treba je opredeliti ta operativni dogodek ali opustitev njegove uporabe, pri čemer bi se morala upoštevati nekatera merila, zlasti tista v zvezi s hitrostjo, s katero se sporočajo spremembe tečaja. Treba bi bilo določiti posebna pravila za obvladovanje izjemnih monetarnih razmer, bodisi v Uniji bodisi na svetovnem trgu, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se zagotovi učinkovito delovanje ureditev, vzpostavljenih v okviru SKP.

(76)

Države članice, ki niso uvedle eura, bi morale imeti možnost, da plačila za odhodke, ki izhajajo iz zakonodaje o SKP, izvršijo v eurih namesto v nacionalni valuti. S posebnimi pravili je treba zagotoviti, da ta možnost ne povzroči neupravičene prednosti za plačnike ali prejemnike plačila.

(77)

Za zbiranje osebnih podatkov s strani držav članic in Komisije zaradi izvajanja upravljavskih, kontrolnih in revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja v okviru te uredbe se uporablja pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov, zlasti uredbi (EU) 2016/679 (19) in (EU) 2018/1725 (20) Evropskega parlamenta in Sveta.

(78)

Objava imen upravičencev do sredstev iz EKJS in EKSRP omogoča krepitev javnega nadzora nad uporabo teh skladov in je potrebna za zagotovitev ustrezne ravni zaščite finančnih interesov Unije. To se delno doseže s preventivnim in odvračilnim učinkom takšne objave, delno z odvračanjem posameznih upravičencev od ravnanja, ki ni v skladu s pravili, delno pa s povečanjem osebne odgovornosti kmetov pri uporabi prejetih javnih sredstev. Objava zadevnih informacij je skladna z nedavno sodno prakso Sodišča in tudi s pristopom iz finančne uredbe.

(79)

V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in kakršnokoli zlorabo javnih sredstev.

(80)

V Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (21) so določena pravila o preglednosti pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter pri komuniciranju o programih v okviru teh skladov. Zaradi skladnosti bi bilo treba zagotoviti, da se navedena pravila uporabljajo tudi za upravičence do intervencij, financiranih iz EKJS in EKSRP, kadar je to ustrezno.

(81)

Da se doseže cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP, se morajo določene informacije o upravičencih zagotoviti javnosti. Te informacije bi morale vključevati podatke o identiteti upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad, iz katerega so bila dodeljena, ter namen in specifični cilj zadevnega ukrepa. Te informacije bi bilo treba objaviti na način, ki najmanj posega v pravico upravičencev do spoštovanja zasebnega življenja in v pravico upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov. Ti pravici sta priznani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(82)

Ob upoštevanju potrebe po večji preglednosti v zvezi z razdelitvijo sredstev za SKP iz EKJS in EKSRP, vključno s strukturami lastništva, povezanimi z upravičenci SKP, bi moral seznam upravičencev do sredstev SKP, ki ga naknadno objavi država članica, omogočati tudi identifikacijo skupin podjetij. To bi pomembno prispevalo k spremljanju lastniških struktur in olajšalo preiskovanje morebitnih zlorab sredstev Unije, nasprotij interesov in korupcije.

(83)

Z objavo podrobnosti o ukrepu, na podlagi katerega je kmet upravičen do pomoči, ter o namenu in specifičnem cilju pomoči so javnosti na voljo konkretne informacije o subvencionirani dejavnosti in namenu, za katerega je bila pomoč odobrena. Zagotavljanje takšnega pregleda javnosti bi imelo preprečevalen in odvračilen učinek in bi prispevalo k zaščiti finančnih interesov Unije.

(84)

Objava takšnih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju te politike. Državljanom omogoča, da bolj od blizu sodelujejo v postopku odločanja ter zagotavlja večjo legitimnost in učinkovitost javne uprave, pa tudi njeno večjo odgovornost do državljanov. Državljani se seznanijo tudi s konkretnimi primeri zagotavljanja „javnih dobrin“ s kmetovanjem, s čimer se krepi legitimnost nacionalne podpore in podpore Unije za kmetijski sektor.

(85)

Iz tega zato izhaja, da zahtevana splošna objava ustreznih informacij ne presega tega, kar je potrebno v demokratični družbi za zaščito finančnih interesov Unije in za prevladujoč cilj javnega pregleda nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP.

(86)

Za izpolnjevanje zahtev o varstvu podatkov bi bilo treba upravičence do sredstev iz EKJS in EKSRP obvestiti o objavi njihovih podatkov pred samo objavo. Obvestiti bi jih bilo treba tudi o tem, da lahko te podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije. Poleg tega bi bilo treba upravičence seznaniti z njihovimi pravicami iz Uredbe (EU) 2016/679 in postopki, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.

(87)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(88)

Za zagotovitev dobrega delovanja plačilnih agencij in usklajevalnih organov, financiranja odhodkov za javno intervencijo s strani EKJS in pravilnega upravljanja odobritev, vključenih v proračun Unije za EKJS, bi se moral naveden prenos pooblastila nanašati na minimalne pogoje za akreditacijo plačilnih agencij ter imenovanje in akreditacijo usklajevalnih organov, obveznosti plačilnih agencij v zvezi z javno intervencijo ter pravila o vsebini upravljavskih in kontrolnih odgovornosti plačilnih agencij. Poleg tega bi moral za zagotovitev usklajene uporabe plačilne discipline v državah članicah naveden prenos pooblastila zajemati tudi pravila za izračun finančne discipline, ki jo države članice uporabijo za kmete. Za zagotovitev dobrega upravljanja financiranja odhodkov za javno intervencijo bi moral naveden prenos pooblastila zajemati tudi vrste ukrepov, ki se financirajo iz proračuna Unije v okviru javne intervencije, ter pogoje za povračilo, pogoje za upravičenost in metode izračuna na podlagi informacij, ki jih dejansko ugotovijo plačilne agencije, ali pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v kmetijski zakonodaji za določene sektorje, vrednotenju operacij v zvezi z javnimi intervencijami in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo.

(89)

Da bi Komisija lahko odhodke, izvršene pred prvim mogočim datumom plačila ali po zadnjem mogočem datumu plačila, določila za upravičene do financiranja Unije, pri tem pa omejila finančni vpliv tega koraka, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati tudi odstopanja od neupravičenosti plačil, ki jih plačilne agencije upravičencem opravijo pred prvim ali po zadnjem mogočem datumu plačila. Poleg tega bi moral naveden prenos pooblastil, da bi se zagotovila jasna pravila in pogoji za države članice, zajemati stopnjo začasne ustavitve plačil v zvezi z letno potrditvijo obračunov, stopnjo in trajanje začasne ustavitve plačil ter pogoje za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti. Naveden prenos pooblastila bi moral zajemati tudi intervencije ali ukrepe, za katere lahko države članice plačajo predplačila, da se zagotovi kontinuiteta s pravili iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustreznimi izvedbenimi in delegiranimi akti, obenem pa se upoštevajo finančne omejitve iz člena 11(2), točka (b), finančne uredbe. Da se upoštevajo prihodki, ki jih plačilne agencije zberejo za proračun Unije ob plačilih, izvedenih na podlagi izjav o odhodkih, ki jih predložijo države članice, bi moralo naveden prenos pooblastila zajemati tudi pogoje, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru EKJS in EKSRP. Poleg tega bi moral naveden prenos pooblastila, tudi z namenom omogočanja pravične distribucije odobritev, ki so na voljo med državami članicami, zajemati metode, ki se uporabijo pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta še ni bil sprejet proračun Unije ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 11(2) finančne uredbe.

(90)

Za zagotovitev pravilne in učinkovite uporabe določb v zvezi s pregledi na kraju samem ter dostopom do dokumentov in informacij bi moral naveden prenos pooblastila zajemati tudi posebne obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati države članice v zvezi s pregledi ter dostopom do dokumentov in informacij, merila za utemeljitve s strani držav članic in metodologijo ter merila za uporabo zmanjšanj v zvezi z letno potrditvijo smotrnosti, kakor tudi merila in metodologijo za uporabo finančnih popravkov v okviru postopka potrjevanja skladnosti.

(91)

Poleg tega bi moral za zagotovitev, da se pregledi izvajajo pravilno in učinkovito ter da se pogoji za upravičenost preverjajo na učinkovit, skladen in nediskriminatoren način, ki ščiti finančni interes Unije, naveden prenos pooblastila zajemati, kadar je to potrebno za pravilno upravljanje sistema, pravila o dodatnih zahtevah v zvezi s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Za zagotovitev nediskriminatorne obravnave, enakosti in spoštovanja sorazmernosti ob pologu varščine, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati tudi pravila o varščinah, ki natančno določajo, kdo je odgovoren v primeru, ko določena obveznost ni izpolnjena, ter določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini, pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, ter pogoje za polog in sprostitev te varščine ter posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil, in določajo posledice kršitev obveznosti, za katere je bila položena varščina.

(92)

Poleg tega bi moral v zvezi z integriranim sistemom naveden prenos pooblastila zajemati pravila o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in vloge za živali in sistema za spremljanje površin, pravila glede identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za identifikacijo upravičencev in sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic.

(93)

Da bi se odzvali na spremembe v kmetijski zakonodaji za določene sektorje in zagotovili učinkovitost sistema naknadnih kontrol, bi moral ta prenos pooblastila zajemati tudi vzpostavitev seznama intervencij, izključenih iz pregleda transakcij. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za države članice ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek sistema sankcij v zvezi s pogojenostjo in socialno pogojenostjo, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati podrobna pravila o uporabi in izračunu takšnih sankcij.

(94)

Da pa se opredeli operativni dogodek ali da se ga določi iz razlogov, ki so značilni za tržno organizacijo ali zadevni znesek, ter da se v državah članicah, ki niso sprejele evra, prepreči uporaba različnih menjalnih tečajev pri obračunih prejetih prihodkov ali pomoči, ki se plača upravičencem v valuti, ki ni euro, na eni strani in pri pripravi izjave o odhodkih, ki jo sestavi plačilna agencija, na drugi strani, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati pravila o operativnem dogodku in menjalnem tečaju za države članice, ki ne uporabljajo eura, in menjalnem tečaju, ki se uporablja, ko izjave o odhodkih pripravijo plačilne agencije in ko so operacije javnega skladiščenja evidentirane v obračunih plačilne agencije. Da bi se preprečilo, da izredne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalno valuto, ogrozijo uporabo prava Unije, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati odstopanja od pravil o uporabi evra iz te uredbe.

(95)

Za zagotovitev nemotenega prehoda med pravili, določenimi z Uredbo (EU) št. 1306/2013, in pravili, določenimi s to uredbo, bi moral naveden prenos pooblastila zajemati tudi določitev prehodnih določb.

(96)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(97)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zadevati pravila o postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij ter imenovanje in akreditacijo usklajevalnih organov, kot tudi za nadzor akreditacije plačilnih agencij; o ureditvah in postopkih za preglede, na katerih temelji izjava o upravljanju plačilnih agencij, kot tudi njeno strukturo in obliko; o delovanju usklajevanega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji s strani tega usklajevalnega organa; o delovanju certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki se pregledajo, ter o certifikatih in poročilih, skupaj s spremno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi.

(98)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnjo revizijskih dokazov, ter revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

(99)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala v zvezi s postopkom finančne discipline zajemati tudi določitev prilagoditvene stopnje za intervencije v obliki neposrednih plačil in njeno prilagoditev ter zneske odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, prenesene v skladu s členom 12(2), točka (d), finančne uredbe, za financiranje teh intervencij; ter v zvezi s postopkom proračunske discipline začasno določitev zneska plačil in začasno razporeditev razpoložljivih proračunskih sredstev med državami članicami ter določitev skupnega zneska financiranja Unije po državah članicah.

(100)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi določitev zneskov za financiranje javnih intervencijskih ukrepov, pravila v zvezi s financiranjem pridobivanja satelitskih podatkov, potrebnih za sistem za spremljanje površin, s strani Komisije in v zvezi z ukrepi, ki jih Komisija sprejme prek aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov, postopek za pridobivanje zadevnih satelitskih posnetkov s strani Komisije in za spremljanje kmetijskih virov, okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih podatkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

(101)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati določitev obdobja, v katerem morajo akreditirane plačilne agencije pripraviti in Komisiji poslati vmesne izjave o odhodkih v zvezi z intervencijami za razvoj podeželja ter pravila o postopku in drugih praktičnih ureditvah za pravilno delovanje mehanizma plačilnih rokov; začasno ustavitev ter odpravo začasne ustavitve in zmanjšanje mesečnih plačil ali vmesnih plačil državam članicam ter pravila o strukturi akcijskih načrtov in postopek za njihovo pripravo. Izvedbena pooblastila bi morala zajemati tudi nadaljnja pravila o vodenju ločenih računov s strani plačilnih agencij in posebne pogoje v zvezi z informacijami, ki jih je treba beležiti v poslovnih knjigah plačilnih agencij; pravila, ki so v izrednih razmerah potrebna in upravičena zaradi rešitve specifičnih problemov v zvezi s plačilnimi obdobji in izplačevanjem predplačil; pravila o financiranju in računovodenju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in druge odhodke, financirane iz EKJS in EKSRP, ter pogoje, ki urejajo izvajanje postopka samodejne sprostitve prevzetih obveznosti.

(102)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati pogoje, pod katerimi je treba hraniti dokumente in informacije o opravljenih plačilih; postopke v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati v zvezi s pregledi, ki jih izvaja Komisija, in dostopom do informacij; letno finančno potrditev obračunov, vključno s pravili o potrebnih ukrepih v zvezi s sprejetjem in izvajanjem teh izvedbenih aktov, letno potrditev smotrnosti, vključno s pravili o potrebnih ukrepih, ki se sprejmejo v zvezi s sprejetjem in izvajanjem teh izvedbenih aktov, ter izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, postopke in roke, ki jih je treba upoštevati; postopek potrditve skladnosti, vključno s pravili o potrebnih ukrepih, ki se sprejmejo v zvezi s sprejetjem in izvajanjem teh izvedbenih aktov, ter izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roke, ki jih je treba spoštovati, in spravnem postopku; pravila o morebitni izravnavi zneskov, ki izhajajo iz izterjave neupravičenih plačil, izključitev zneskov, za katere se bremeni proračun Unije, iz financiranja Unije, ter oblike uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z izterjavami v primeru neizpolnjevanja.

(103)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi pravila, namenjena doseganju enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije in pravila, potrebna za enotno uporabo pregledov v Uniji.

(104)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati obliko varščin, ki se položijo, in postopek za polog in sprejem varščin ter nadomestitev prvotnih varščin; postopke za sprostitev varščin; uradno obvestilo držav članic ali Komisije v zvezi z varščinami.

(105)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila o obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju Komisiji dostopa do poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin ter poročil o popravnih ukrepih, ki jih izvedejo države članice v zvezi s ugotovljenimi pomanjkljivostmi v teh sistemih, ter osnovne značilnosti in pravila glede sistema vlog za pomoč in sistema za spremljanje površin, vključno z njegovim uvajanjem.

(106)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi pravila potrebna za enotno uporabo pravil o pregledu trgovinskih dokumentov. Zajemati bi morala tudi pravila o sporočanju informacij Komisiji s strani držav članic in ukrepih za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bi njegovo uporabo ogrozile izredne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalne valute.

(107)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati pravila o obliki in časovnem načrtu objave upravičencev do sredstev iz EKJS in EKSRP, o enotnem izvajanju obveznosti obveščanja upravičencev o tem, da bodo podatki, ki jih zadevajo, dostopni javnosti, in o sodelovanju med Komisijo in državami članicami v zvezi z objavo upravičencev do sredstev iz EKJS in EKSRP.

(108)

Za sprejetje nekaterih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Pri izvedbenih aktih, ki vključujejo izračun zneskov, ki ga opravi Komisija, svetovalni postopek Komisiji omogoča, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna, saj je njegov cilj povečati učinkovitost, predvidljivost in hitrost ob upoštevanju rokov in proračunskih postopkov. Pri izvedbenih aktih glede plačil državam članicam ter izvajanja postopka potrditve obračunov in letne potrditve smotrnosti svetovalni postopek Komisiji omogoča, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna in preverjanje letnih obračunov nacionalnih plačilnih agencij z namenom sprejetja teh obračunov, v primeru odhodkov, ki niso izvršeni v skladu s pravili Unije, pa izključitve takšnih odhodkov iz financiranja Unije. Za sprejetje drugih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(109)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte v zvezi z določitvijo neto zneskov, ki so na voljo za odhodke EKJS, določitvijo mesečnih plačil, ki bi jih morala izvršiti na podlagi izjav držav članic o odhodkih, in določitvijo dodatnih plačil ali odbitkov v okviru postopka za mesečna plačila.

(110)

Uredbo (EU) št. 1306/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(111)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi njene povezanosti z drugimi instrumenti SKP in zaradi omejenih finančnih sredstev držav članic, temveč se zaradi večletnega jamstva financiranja Unije in osredotočenosti na prednostne naloge Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(112)

Da bi se čimprej zagotovilo nemoteno izvajanje predvidenih ukrepov bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (SKP) in zlasti o:

(a)

financiranju odhodkov v okviru SKP;

(b)

sistemih upravljanja in kontrole, ki jih vzpostavijo države članice;

(c)

postopkih potrditve obračunov in skladnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„nepravilnost“ pomeni nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95;

(b)

„sistemi upravljanja“ pomeni upravljalska telesa iz naslova II, poglavje II, te uredbe ter osnovne zahteve Unije, vključno z obveznostmi držav članic v zvezi z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije iz člena 59 te uredbe, izvajanjem njihovih strateških načrtov SKP, kot jih je odobrila Komisija, v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/2115, in sistemom poročanja, vzpostavljenim za namene letnega poročila o smotrnosti iz člena 134 navedene uredbe;

(c)

„osnovne zahteve Unije“ pomeni zahteve iz Uredbe (EU) 2021/2115 ter te uredbe, finančne uredbe in Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(d)

„resne pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja“ pomeni, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti, ob upoštevanju njihovega ponavljanja, resnosti in ogrožanja pravilnosti izjave o odhodkih, poročanja o smotrnosti ali spoštovanja prava Unije;

(e)

„kazalnik učinka“ pomeni kazalnik učinka iz člena 7(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115;

(f)

„kazalnik rezultata“ pomeni kazalnik rezultata iz člena 7(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115;

(g)

„akcijski načrt“ za namene členov 41 in 42 te uredbe pomeni načrt, ki ga pripravi država članica na zahtevo Komisije in v posvetovanju z njo, v primeru resne pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja te države članice ali v okoliščinah iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115, in vsebuje potrebne popravne ukrepe in ustrezen časovni okvir za njegovo izvajanje, v skladu s členoma 41 in 42 te uredbe.

Člen 3

Izvzetja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin

1.   Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko „višja sila“ in „izjemne okoliščine“ priznane predvsem v naslednjih primerih:

(a)

huda naravna nesreča ali hud vremenski dogodek, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(b)

uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(c)

izbruh epizootske bolezni in bolezni rastlin ali navzočnost škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene čredo živine ali kmetijske rastline upravičenca;

(d)

razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge;

(e)

smrt upravičenca;

(f)

dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo.

2.   Kadar huda naravna nesreča ali hud vremenski dogodek iz prvega odstavka 1, točka (a), resno prizadene natančno določeno območje, lahko zadevna država članica šteje, da je to celotno območje resno prizadeto zaradi te nesreče ali dogodka.

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE ZA KMETIJSKA SKLADA

POGLAVJE I

Kmetijska sklada

Člen 4

Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov

Financiranje različnih intervencij in ukrepov v okviru SKP iz splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije) poteka prek:

(a)

Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS);

(b)

Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Člen 5

Odhodki EKJS

1.   EKJS se izvaja bodisi v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo v skladu z odstavkom 2 bodisi v okviru neposrednega upravljanja v skladu z odstavkom 3.

2.   Iz EKJS se v okviru deljenega upravljanja financirajo naslednji odhodki:

(a)

ukrepi za urejanje ali podporo kmetijskih trgov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(b)

finančni prispevek Unije za intervencije v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

intervencije za kmete v obliki neposrednih plačil iz strateškega načrta SKP na podlagi člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115;

(d)

finančni prispevek Unije za ukrepe za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Unije in v tretjih državah, ki jih izvajajo države članice in ki jih izbere Komisija;

(e)

finančni prispevek Unije za posebne ukrepe za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, določene v Uredbi (EU) št. 228/2013, in za posebne ukrepe za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov, določene v Uredbi (EU) št. 229/2013.

3.   Iz EKJS se v okviru neposrednega upravljanja financirajo naslednji odhodki:

(a)

promocija kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja Komisija neposredno ali prek mednarodnih organizacij;

(b)

ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije in namenjeni ohranjanju, opredeljevanju, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu;

(c)

vzpostavitev in vzdrževanje kmetijskih računovodskih informacijskih sistemov;

(d)

sistemi kmetijskih raziskav, vključno z raziskavami o strukturi kmetijskih gospodarstev.

Člen 6

Odhodki EKSRP

EKSRP se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo. Iz njega se financirajo finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2115, kot so določene v strateških načrtih SKP, in k ukrepom iz člena 125 navedene uredbe.

Člen 7

Drugi odhodki, vključno z odhodki za tehnično pomoč

Iz EKJS in EKSRP se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu neposredno financirajo dejavnosti priprave, spremljanja, upravne in tehnične podpore ter vrednotenje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. To vključuje predvsem:

(a)

ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP, vključno z ocenjevanjem njenih vplivov, okoljske uspešnosti in napredka pri doseganju ciljev Unije, pa tudi ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

(b)

pridobivanje satelitskih podatkov, potrebnih za sistem za spremljanje površin, s strani Komisije v skladu s členom 24;

(c)

ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 25;

(d)

ukrepe za vzdrževanje in razvoj metod in tehničnih sredstev za informiranje, medsebojno povezovanje, spremljanje in kontrolo finančnega upravljanja sredstev, ki se uporabljajo za financiranje SKP;

(e)

zagotavljanje informacij o SKP v skladu s členom 46;

(f)

študije o SKP in vrednotenje ukrepov, ki jih financirata EKJS in EKSRP, vključno z izboljšanjem metod vrednotenja in izmenjavo informacij o najboljših praksah v okviru SKP ter posvetovanji z zadevnimi deležniki, pa tudi študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(g)

kadar je ustrezno, prispevek k izvajalskim agencijam, ki so ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (27) in delujejo v povezavi s SKP;

(h)

prispevek k ukrepom, ki so povezani s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj z zadevnimi deležniki na ravni Unije in ki so sprejeti v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(i)

informacijskotehnološka omrežja za obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, potrebnimi za upravljanje SKP;

(j)

ukrepe za razvoj, registracijo in zaščito logotipov v okviru shem Unije za kakovost, v skladu s členom 44(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ter s tem povezano zaščito pravic intelektualne lastnine in potreben razvoj informacijske tehnologije.

POGLAVJE II

Upravljalska telesa

Člen 8

Pristojni organ

1.   Vsaka država članica imenuje pristojni organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:

(a)

izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 9(2);

(b)

imenovanje usklajevalnega organa iz člena 10 ter izdajo, pregled in odvzem njegove akreditacije;

(c)

imenovanje in preklic imenovanja certifikacijskega organa iz člena 12 ter zagotovitev, da je certifikacijski organ vedno imenovan;

(d)

izvajanje nalog, ki so na podlagi tega poglavja dodeljene pristojnemu organu.

2.   Pristojni organ na podlagi preučitve minimalnih pogojev, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 11(1), točka (a), s formalnim aktom odloči o izdaji ali, na podlagi pregleda, odvzemu akreditacije plačilne agencije in o imenovanju in akreditaciji usklajevalnega organa in odvzemu njegove akreditacije.

3.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa, pri čemer zagotovi, da je certifikacijski organ vedno imenovan.

4.   Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o vseh akreditacijah in odvzemih akreditacije plačilne agencije in o vseh imenovanjih in akreditacijah ter odvzemih akreditacij usklajevalnega organa ter o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa.

Člen 9

Plačilne agencije

1.   Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic in, kadar je ustrezno, njihovih regij, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Plačilne agencije lahko prenesejo izvajanje nalog iz prvega pododstavka, razen izplačil.

2.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, obveščanjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi člena 11(1), točka (a).

Vsaka država članica ob upoštevanju svojih ustavnih določb omeji število svojih akreditiranih plačilnih agencij:

(a)

na eno samo plačilno agencijo na nacionalni ravni ali, kadar je ustrezno, na eno agencijo na regijo in

(b)

kadar plačilne agencije obstajajo samo na nacionalni ravni, na eno samo plačilno agencijo za upravljanje odhodkov EKJS in EKSRP.

Kadar so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, bodisi upravljanje teh shem prenesejo na regionalne plačilne agencije.

Z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka lahko države članice ohranijo plačilne agencije, ki so bile akreditirane pred 15. oktobrom 2020, pod pogojem, da pristojni organ s sklepom iz člena 8(2) potrdi, da izpolnjujejo minimalne pogoje za akreditacijo iz prvega pododstavka tega odstavka.

Plačilnim agencijam, ki odhodkov EKJS ali EKSRP niso upravljale vsaj tri leta, se akreditacija odvzame.

Države članice ne akreditirajo nobene nove dodatne plačilne agencije po 7. decembru 2021, razen za primere iz drugega pododstavka, točka (a), kadar bi bile glede na ustavne določbe morda potrebne dodatne regionalne plačilne agencije.

3.   Za namene člena 63(5) in (6) finančne uredbe odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu kmetijskemu finančnemu letu (v nadaljnjem besedilu: finančno leto), sestavi in Komisiji predloži naslednje:

(a)

letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih tej akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v členu 63(5), točka (a), finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za potrditev v skladu s členom 53 te uredbe;

(b)

letno poročilo o smotrnosti iz člena 54(1) te uredbe in člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, iz katerega je razvidno, da so bili odhodki izvršeni v skladu s členom 37 te uredbe;

(c)

letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, analizo narave in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja, ter sprejete ali načrtovane korektivne ukrepe iz člena 63(5), točka (b), finančne uredbe;

(d)

izjavo o upravljanju iz člena 63(6) finančne uredbe glede:

(i)

dejstva, da so informacije ustrezno prikazane, popolne in natančne, kot je določeno v členu 63(6), točka (a), finančne uredbe;

(ii)

pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov upravljanja, razen pristojnega organa iz člena 8, usklajevalnega organa iz člena 10 in certifikacijskega organa iz člena 12 te uredbe, kar zagotavlja, da so bili odhodki izvršeni v skladu s členom 37 te uredbe, kot je določeno v členu 63(6), točki (b) in (c), finančne uredbe.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka tega odstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v členu 63(7), drugi pododstavek, finančne uredbe.

4.   Kadar akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več minimalnih pogojev za akreditacijo iz odstavka 2, prvi pododstavek, zadevna država članica na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije tej plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, ki ga pristojni organ te države članice določi glede na resnost problema.

5.   Plačilne agencije upravljajo in zagotavljajo kontrolo operacij, povezanih z javno intervencijo, za katere so odgovorne, ter na tem področju ohranijo vso odgovornost.

Kadar se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja EIB ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima delež država članica, se plačilna agencija opre na poročilo o kontroli v podporo predloženim zahtevkom za plačila. Te institucije državi članici predložijo poročilo o kontroli.

6.   Za namene člena 33 se za odhodke EKSRP v skladu z odstavkom 3 tega člena in členom 10(3) do 30. junija 2030 predloži dodatno poročilo o smotrnosti, ki zajema obdobje do 31. decembra 2029.

Člen 10

Usklajevalni organi

1.   Kadar je v državi članici akreditiranih več plačilnih agencij, zadevna država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

(a)

zbiranje informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

(b)

predložitev letnega poročila o smotrnosti iz člena 54(1) te uredbe in člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115 Komisiji;

(c)

sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

(d)

spodbujanje in po možnosti zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

2.   Za obdelovanje informacij finančne narave iz odstavka 1, točka (a), država članica usklajevalni organ posebej akreditira.

3.   Letno poročilo o smotrnosti iz odstavka 1, točka (b), tega člena se obravnava v mnenju iz člena 12(2) in se predloži Komisiji skupaj z izjavo o upravljanju, ki se nanaša na pripravo celotnega poročila.

Člen 11

Pooblastila Komisije v zvezi s plačilnimi agencijami in usklajevalnimi organi

1.   Za zagotovitev dobrega delovanja plačilnih agencij in usklajevalnih organov iz členov 9 in 10 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)

minimalnih pogojih za akreditacijo plačilnih agencij iz člena 9(2), prvi pododstavek, in za imenovanje in akreditacijo usklajevalnih organov iz člena 10;

(b)

obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije, kot tudi pravili o vsebini njihovih upravljavskih in kontrolnih odgovornosti.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij ter za imenovanje usklajevalnih organov ter izdajo, odvzem in pregled njihove akreditacije, kot tudi postopke za nadzor akreditacije plačilnih agencij;

(b)

ureditvah in postopkih za preglede, na katerih temelji izjava plačilnih agencij o upravljanju, iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d), kot tudi njeno strukturo in obliko;

(c)

delovanju usklajevalnega organa in predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 10.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 12

Certifikacijski organi

1.   Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga država članica imenuje za obdobje najmanj treh let, brez poseganja v nacionalno pravo. Kadar gre za zasebni revizijski organ in kadar tako zahteva veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa.

Država članica, ki imenuje več kot en certifikacijski organ, lahko določi javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, odgovoren za usklajevanje.

2.   Certifikacijski organ za namene člena 63(7), prvi pododstavek, finančne uredbe izda mnenje, ki je sestavljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi in v katerem je navedeno, ali:

(a)

obračuni prikazujejo verodostojno in pošteno sliko;

(b)

vzpostavljeni sistemi upravljanja držav članic pravilno delujejo, zlasti:

(i)

upravljalska telesa iz členov 9 in 10 te uredbe ter člena 123 Uredbe (EU) 2021/2115;

(ii)

osnovne zahteve Unije;

(iii)

sistem poročanja, vzpostavljen za namene letnega poročila o smotrnosti iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov učinkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 54 te uredbe in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 128 Uredbe (EU) 2021/2115, ki dokazujeta skladnost s členom 37 te uredbe, pravilna;

(d)

so odhodki za ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 ter Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (29), za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni.

V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d). Pregled zajema tudi analizo narave ter razsežnosti napak in pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja med revizijami in kontrolami, ter korektivne ukrepe, ki jih plačilna agencija sprejme ali načrtuje, iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (c).

Kadar se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja EIB ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima država članica delež, se certifikacijski organ opre na letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo zunanji revizorji teh institucij. Te institucije državam članicam predložijo letno revizijsko poročilo.

3.   Certifikacijski organ ima potrebno tehnično strokovno znanje, kot tudi znanje o SKP. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, kot tudi od pristojnega organa, ki je to plačilno agencijo akreditiral, in organov, ki so odgovorni za izvajanje in spremljanje SKP.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o delovanju certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet teh pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s spremno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi.

V izvedbenih aktih se določijo tudi:

(a)

revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnjo revizijskih dokazov;

(b)

revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 13

Izmenjava najboljših praks

Komisija spodbuja izmenjavo najboljših praks med državami članicami, zlasti v zvezi z delom upravljalskih teles na podlagi tega poglavja.

NASLOV III

FINANČNO UPRAVLJANJEEKJS IN EKSRP

POGLAVJE I

EKJS

Oddelek 1

Proračunska disciplina

Člen 14

Zgornja meja proračunskih sredstev

1.   Letna zgornja meja odhodkov EKJS je sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

2.   Kadar pravo Unije določa, da se zneski odštejejo od zneskov iz odstavka 1 ali tem zneskom prištejejo, sprejme Komisija izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 103, s katerimi določi neto zneske, ki so na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz prava Unije.

Člen 15

Upoštevanje zgornje meje

1.   Kadar je za kmetijske odhodke države članice v pravu Unije določena finančna zgornja meja v evrih, se takšni odhodki povrnejo do te določene zgornje meje, s potrebnimi prilagoditvami, kadar se uporabljajo členi 39 do 42.

2.   Dodelitve držav članic za intervencije v obliki neposrednih plačil iz člena 87 Uredbe (EU) 2021/2115, popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 17 te uredbe, se štejejo za finančne zgornje meje v evrih za namene odstavka 1 tega člena.

Člen 16

Kmetijska rezerva

1.   Da bi se kmetijskemu sektorju za namene upravljanja trga ali stabilizacije in za hitro odzivanje v krizah, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se v EKJS na začetku vsakega leta vzpostavi kmetijska rezerva Unije (v nadaljnjem besedilu: rezerva).

Odobritve za rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije. Sredstva iz rezerve se dajo na voljo v finančnem letu ali letih, za katera je potrebna dodatna podpora, za naslednje ukrepe:

(a)

ukrepe za stabilizacijo kmetijskih trgov na podlagi členov 8 do 21 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

izredne ukrepe na podlagi členov 219, 220 in 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Znesek rezerve znaša 450 milijonov EUR v tekočih cenah na začetku vsakega leta v obdobju 2023–2027, razen če je v proračunu Unije določen višji znesek. Komisija lahko med letom prilagodi znesek rezerve, če je to ustrezno, glede na tržni razvoj ali obete v tekočem ali naslednjem letu, pri čemer upošteva razpoložljive odobritve na podlagi posebne zgornje meje EKJS.

Če takšne razpoložljive odobritve ne zadostujejo, se lahko v skladu s členom 17 te uredbe kot zadnja možnost uporabi finančna disciplina za financiranje rezerve do začetnega zneska iz prvega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od člena 12(2), tretji pododstavek, finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz rezerve prenesejo in uporabijo za financiranje rezerve v naslednjih proračunskih letih do leta 2027.

Poleg tega se z odstopanjem od člena 12(2), tretji pododstavek, finančne uredbe skupni neporabljeni znesek rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ki je na voljo ob koncu leta 2022, prenese v leto 2023, ne da bi bil v celoti vrnjen v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 5(2), točka (c), te uredbe, in je v potrebnem obsegu dan na voljo za financiranje rezerve, vzpostavljene s tem členom, potem ko so bile upoštevane odobritve, ki so na voljo na podlagi posebne zgornje meje EKJS. Katere koli odobritve iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, ki ostanejo na voljo po financiranju rezerve, vzpostavljene s tem členom, se vrnejo v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 5(2), točka (c), te uredbe.

Člen 17

Finančna disciplina

1.   Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov, financiranih v okviru ustrezne posebne zgornje meje za posamezno proračunsko leto, kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz člena 5(2), točka (c), te uredbe in za finančni prispevek Unije k neposrednim plačilom na podlagi poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 za posebne ukrepe iz člena 5(2), točka (e) (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Prilagoditvena stopnja se uporablja za plačila, ki se odobrijo kmetom za intervencije in posebne ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka, ki presegajo 2 000 EUR za ustrezno koledarsko leto. Za namene tega pododstavka se smiselno uporablja člen 17(4) Uredbe (EU) 2021/2115.

Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija koledarskega leta, za katero se ta stopnja uporablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

2.   Komisija lahko do 1. decembra koledarskega leta, za katero se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

3.   Kadar je bila uporabljena finančna disciplina, se odobritve, prenesene v skladu s členom 12(2), točka (d), finančne uredbe, uporabijo za financiranje odhodkov iz člena 5(2), točka (c), te uredbe v obsegu, ki je potreben, da se prepreči ponovna uporaba finančne discipline.

Kadar odobritve, ki se prenesejo v skladu s prvim pododstavkom, ostanejo na razpolago in skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete in ki so na razpolago za povračilo, predstavlja vsaj 0,2 % letne zgornje meje odhodkov EKJS, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za posamezno državo članico določi zneske odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, ki se povrnejo končnim upravičencem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

4.   Zneske, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 3, drugi pododstavek, države članice povrnejo končnim upravičencem v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Države članice lahko pri zneskih povračila na končnega upravičenca uporabijo minimalni prag. Ta povrnitev se uporabi le za končne upravičence v državah članicah, v katerih se je v predhodnem finančnem letu uporabljala finančna disciplina.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102, ki so nujni za zagotovitev usklajene uporabe finančne discipline v državah članicah in s katerimi se ta uredba dopolni s pravili za izračun finančne discipline, ki jo države članice uporabijo za kmete.

Člen 18

Postopek proračunske discipline

1.   Kadar ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 14 te uredbe za proračunsko leto N presežen, Komisija predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja tega zneska. Te ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ali Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU.

2.   Če Komisija v katerem koli trenutku meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 14 te uredbe presežen, in ne more sprejeti ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, predlaga druge ukrepe, s katerimi zagotovi upoštevanje tega zneska. Te ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ali Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU.

3.   Kadar ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 14, Komisija:

(a)

upošteva zahtevke, ki so jih predložile države članice sorazmerno in glede na razpoložljiva proračunska sredstva ter sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno določi znesek plačil za zadevni mesec;

(b)

za vse države članice najpozneje 28. februarja proračunskega leta N + 1 določi njihovo stanje glede financiranja Unije za proračunsko leto N;

(c)

sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi enotne stopnje financiranja Unije določi skupni znesek financiranja Unije po državah članicah glede na znesek, ki je bil na razpolago za mesečna plačila;

(d)

izvrši morebitne kompenzacije za države članice najpozneje v času mesečnih plačil za mesec marec proračunskega leta N + 1.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka, točki (a) in (c), tega odstavka, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Člen 19

Sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja

Da se zagotovi, da se proračunska zgornja meja iz člena 14 ne preseže, Komisija v zvezi z odhodki EKJS mesečno izvaja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja.

Komisija ob začetku vsakega proračunskega leta v ta namen določi mesečne profile odhodkov, kadar je ustrezno, na podlagi povprečnih mesečnih odhodkov predhodnih treh let.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo, v katerem preuči razvoj odhodkov, izvršenih glede na profile, poročilo pa vsebuje tudi oceno predvidenega izvrševanja za tekoče proračunsko leto.

Oddelek 2

Financiranje odhodkov

Člen 20

Mesečna plačila

1.   Komisija da odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 5(2), na voljo državam članicam v obliki mesečnih plačil na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem obdobju.

2.   Dokler Komisija ne prenese mesečnih plačil, sredstva, potrebna za izvrševanje odhodkov, priskrbijo države članice v skladu s potrebami svojih akreditiranih plačilnih agencij.

Člen 21

Postopek za mesečna plačila

1.   Komisija brez poseganja v člene 53, 54 in 55 izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.

2.   Mesečna plačila se vsaki državi članici izplačajo najpozneje tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odhodki izvršeni, ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih ustavitev, uporabljenih na podlagi členov 39 do 42, ali kakršnih koli drugih popravkov. Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu oktobru. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu novembru.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi mesečna plačila, ki jih izvrši na podlagi izjave držav članic o odhodkih in informacij, pridobljenih v skladu s členom 90(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 103.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 103.

5.   Komisija nemudoma obvesti državo članico o vsaki prekoračitvi zgornje finančne meje s strani države članice.

Člen 22

Upravni stroški in stroški osebja

EKJS se ne bremeni za odhodke, ki jih izvršijo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS v zvezi z upravnimi stroški in stroški osebja.

Člen 23

Odhodki za javno intervencijo

1.   Kadar v okviru skupne ureditve trgov znesek na enoto za javno intervencijo ni določen, EKJS zadevni ukrep financira na podlagi enotnih standardnih zneskov, zlasti za sredstva iz držav članic, ki se uporabljajo za odkup proizvodov, za materialne operacije, povezane s skladiščenjem, ter, kadar je ustrezno, za predelavo proizvodov, upravičenih do javne intervencije, iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)

vrsti ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo;

(b)

pogojih za upravičenost in metodah izračuna na podlagi informacij, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v kmetijski zakonodaji za določene sektorje.

(c)

vrednotenju operacij v zvezi z javno intervencijo, ukrepih, ki se sprejmejo v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Člen 24

Pridobivanje satelitskih podatkov

Komisija in države članice se v skladu s specifikacijami, ki jih pripravijo posamezne države članice, dogovorijo o seznamu satelitskih podatkov, potrebnih za sistem za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c).

Komisija v skladu s členom 7, točka (b), te satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje površin, ali izvajalcem storitev, ki jih ti organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Komisija ostane lastnica satelitskih podatkov.

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), zaupa specializiranim organom.

Člen 25

Spremljanje kmetijskih virov

1.   Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s členom 7, točka (c), je dati Komisiji na razpolago sredstva za:

(a)

upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni;

(b)

zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja tal, kmetijskih rastlin, kmetijske krajine in kmetijskih zemljišč, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami, ter da se omogoči ocenjevanje odpornosti kmetijskih sistemov in napredka pri doseganju ustreznih ciljev Združenih narodov o trajnostnem razvoju;

(c)

omogočanje dostopa do ocen iz točke (b) v mednarodnem okviru, na primer pri tistih pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov, vključno s pripravo seznama emisij toplogrednih plinov v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ali druge mednarodne agencije;

(d)

prispevanje k posebnim ukrepom, ki povečujejo preglednost svetovnih trgov, ob upoštevanju ciljev in zavez Unije;

(e)

zagotavljanje tehnološkega spremljanja agrometeorološkega sistema.

2.   Komisija v skladu s členom 7, točka (c), financira ukrepe za:

(a)

zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki;

(b)

vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani;

(c)

izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih;

(d)

daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter

(e)

posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov.

Ti ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, Skupnim raziskovalnim središčem, nacionalnimi laboratoriji in organi ali z vključitvijo zasebnega sektorja.

Člen 26

Izvedbena pooblastila v zvezi s členoma 24 in 25

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)

pravila o financiranju na podlagi člena 7, točki (b) in (c);

(b)

postopek za izvajanje ukrepov iz členov 24 in 25 z namenom doseganja zastavljenih ciljev;

(c)

okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih podatkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE II

EKSRP

Oddelek 1

Splošne določbe glede EKSRP

Člen 27

Skupne določbe za plačila

1.   Plačila, ki jih Komisija izvrši v okviru prispevka EKSRP iz člena 6, ne presežejo proračunskih obveznosti.

Brez poseganja v člen 34(1) se ta plačila namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Uporabi se člen 110 finančne uredbe.

Oddelek 2

Financiranje EKSRP v okviru strateškega načrta SKP

Člen 28

Finančni prispevek EKSRP

Finančni prispevek EKSRP za odhodke v okviru strateških načrtov SKP se določi za vsak posamezen strateški načrt SKP do zgornjih mej, določenih s pravom Unije o podpori EKSRP za intervencije strateškega načrta SKP.

Člen 29

Proračunske obveznosti

1.   Izvedbeni sklep Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in, po uradnem obvestilu zadevni državi članici, pravno obveznost v smislu navedene uredbe. V tem izvedbenem sklepu se določi letni prispevek.

2.   Proračunske obveznosti Unije za vsak strateški načrt SKP se izvajajo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027. Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe se proračunske obveznosti za prvi obrok za vsak strateški načrt SKP izvršijo, ko Komisija odobri strateški načrt SKP in o tem uradno obvesti zadevno državo članico. Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija sprejme pred 1. majem vsakega leta na podlagi izvedbenega sklepa iz odstavka 1 tega člena, razen kadar se uporabi člen 16 finančne uredbe.

Oddelek 3

Finančni prispevek za intervencije za razvoj podeželja

Člen 30

Določbe o plačilih za intervencije za razvoj podeželja

1.   Odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 6, so na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska, kot je opisano v tem oddelku.

2.   Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne presega 95 % prispevka EKSRP za vsak strateški načrt SKP.

Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s posredovanjem zahtevkov za plačila Komisiji.

Člen 31

Ureditev predhodnega financiranja

1.   Potem ko Komisija sprejme izvedbeni sklep o odobritvi strateškega načrta SKP, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno trajanje strateškega načrta SKP. Začetni znesek predhodnega financiranja se izplača v naslednjih obrokih:

(a)

leta 2023: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(b)

leta 2024: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(c)

leta 2025: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

Če je strateški načrt SKP odobren leta 2024 ali pozneje, se obroki iz prejšnjih let izplačajo nemudoma po tej odobritvi.

2.   Komisiji se povrne skupni znesek, izplačan za predhodno financiranje, če ni bil izvršen noben odhodek in ni bila poslana nobena izjava o odhodkih za strateški načrt SKP v roku 24 mesecev od datuma, ko je Komisija plačala prvi obrok zneska za predhodno financiranje. To predhodno financiranje se izravna s prvimi odhodki, prijavljenimi za strateški načrt SKP.

3.   Kadar je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 103 Uredbe (EU) 2021/2115, se predhodno financiranje ne izplača oziroma ne izterja.

4.   Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

5.   Skupni znesek predhodnega financiranja se potrdi v skladu s postopkom iz člena 53 pred zaključkom strateškega načrta SKP.

Člen 32

Vmesna plačila

1.   Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se z uporabo prispevne stopnje iz člena 91 Uredbe (EU) 2021/2115 za javne odhodke, izvršene za vsako vrsto intervencije, razen plačil iz dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) navedene uredbe.

Vmesna plačila vključujejo tudi zneske iz člena 94(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Komisija glede na razpoložljiva sredstva ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih ustavitev, ki se izvedejo na podlagi členov 39 do 42, izvrši vmesna plačila za povračilo odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije za izvajanje strateških načrtov SKP.

3.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2021/1060, izjava o odhodkih vključuje skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, oziroma, v primeru jamstev, ki jih je organ upravljanja rezerviral za pogodbe o jamstvu za končne prejemnike ali v njihovo korist, kot je določeno v členu 80(5), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(2) Uredbe (EU) 2021/1060, se izjava o odhodkih, ki vključuje odhodke za finančne instrumente, predloži v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 30 % skupnega zneska upravičenih odhodkov, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

(b)

znesek, vključen v naslednje izjave o odhodkih, predložene v obdobju upravičenosti, opredeljenem v členu 86(4) Uredbe (EU) 2021/2115, zajema upravičene odhodke iz člena 80(5) navedene uredbe.

5.   Zneski, plačani v skladu s odstavkom 4, točka (a), tega člena, se štejejo za predplačila za namene člena 37(2). Znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih iz odstavka 4, točka (a), tega člena, Komisija obračuna najpozneje v letnih obračunih za zadnje leto izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP.

6.   Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(a)

Komisiji se predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s členom 90(1), točka (c);

(b)

skupni znesek prispevka EKSRP za posamezno vrsto intervencije za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni strateški načrt SKP, se ne preseže;

(c)

Komisiji se predložijo dokumenti v skladu s členom 9(3) in členom 12(1);

7.   Če ena od zahtev iz odstavka 6 ni izpolnjena, Komisija nemudoma obvesti akreditirano plačilno agencijo ali usklajevalni organ, če je bil ta imenovan. Če katera koli od zahtev iz odstavka 6, točka (a) ali točka (c), ni izpolnjena, se izjava o odhodkih šteje za nedopustno.

8.   Komisija brez poseganja v člene 53, 54 in 55 izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 6 tega člena.

9.   Akreditirane plačilne agencije v rokih, ki jih določi Komisija, pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali preko usklajevalnega organa, kadar je bil ta imenovan, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s strateškimi načrti SKP. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi te roke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

V izjave o odhodkih se vključijo odhodki, ki jih je izvršila plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vključijo se tudi zneski iz člena 94(2) Uredbe (EU) 2021/2115. Vendar se v primeru, če odhodkov iz člena 86(3) navedene uredbe ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker Komisija spremembe strateškega načrta SKP v skladu s členom 119(10) navedene Uredbe še ni odobrila, ti odhodki lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra dalje, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

10.   Kadar odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil zahteva dodatno preverjanje zaradi nepopolnih ali nejasnih predloženih informacij ali zaradi neskladja, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja informacij, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 in akti Komisije, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, zadevna država članica na zahtevo odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil predloži dodatne informacije v roku, ki je glede na resnost problema določen v tej zahtevi.

Rok za vmesna plačila iz odstavka 8 se lahko prekine za celoten znesek ali del zneska, za katerega se zahteva plačilo, in sicer za obdobje največ šest mesecev od datuma, ko se pošlje zahteva po informacijah, do prejema zahtevanih informacij, ki se štejejo za zadostne. Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za obdobje nadaljnjih treh mesece.

Kadar zadevna država članica na zahtevo po dodatnih informacijah ne odgovori v roku, določenem v tej zahtevi, ali kadar je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da se veljavna pravila niso upoštevala ali da so bila sredstva iz skladov Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno ustavi ali zmanjša plačila v skladu s členi 39 do 42.

Člen 33

Plačilo preostalega zneska in zaključek intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP

1.   Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 86(4) Uredbe (EU) 2021/2115 in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

2.   Preostali znesek se plača najpozneje šest mesecev po datumu, ko Komisija presodi, da so informacije in dokumenti iz odstavka 1 tega člena dopustni, in ko je potrjen zadnji sklop letnih obračunov. Brez poseganja v člen 34(5) Komisija za zneske, pri katerih po izplačilu preostalega zneska še vedno obstajajo prevzete obveznosti, najpozneje v roku šestih mesecev sprosti prevzete obveznosti.

3.   Če Komisija v roku iz odstavka 1 tega člena ni prejela zadnjega letnega poročila o smotrnosti in dokumentov, potrebnih za potrditev letnih obračunov za zadnje leto izvajanja strateškega načrta SKP, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 34.

Člen 34

Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP

1.   Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 32(6), točki (a) in (c), in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

2.   Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 86(4) Uredbe (EU) 2021/2115 in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena v šestih mesecih po tem datumu, se samodejno sprosti.

3.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali te upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3.

4.   Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje:

(a)

del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno ustavila 31. decembra leta N + 2;

(b)

tisti del proračunskih obveznosti, ki ga plačilna agencija ni mogla izplačati zaradi višje sile z resnimi posledicami za izvajanje strateškega načrta SKP; nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo prikazati njene neposredne posledice za izvajanje vseh ali nekaterih intervencij za razvoj podeželja v strateškem načrtu SKP.

Države članice Komisiji vsako leto do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.

5.   Komisija države članice pravočasno obvesti, če obstaja tveganje samodejne sprostitve prevzetih obveznosti. Obvesti jih o zadevnem znesku glede na informacije, ki jih ima na voljo. Države članice imajo od dneva prejema tega obvestila na voljo dva meseca, da soglašajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija samodejno sprosti prevzete obveznosti najpozneje devet mesecev po poteku zadnjega roka iz odstavkov 1, 2 in 3.

6.   V primeru samodejne sprostitve prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni strateški načrt SKP za zadevno leto zmanjša za samodejno sproščen znesek. Zadevna država članica Komisiji v odobritev predloži spremenjeni finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšani znesek pomoči med različne vrste intervencij. Če država članica tega ne stori, Komisija za vsako vrsto intervencije sorazmerno zmanjša dodeljene zneske.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 35

Kmetijsko finančno leto

Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih v zvezi z javno intervencijo, ki jih določi Komisija v skladu s členom 47(2), prvi pododstavek, točka (a), finančno leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke, ki jih plačilne agencije vključijo v obračune proračuna EKJS in EKSRP za finančno leto „N“, ki se začne 16. oktobra leta N – 1 in konča 15. oktobra leta N.

Člen 36

Preprečevanje dvojnega financiranja

Države članice zagotovijo, da se odhodki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP, ne financirajo iz nobenega drugega naslova proračuna Unije.

V okviru EKSRP se lahko operaciji namenijo različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih skladov iz člena 1(1) Uredbe (EU) 2021/1060, ali iz drugih instrumentov Unije samo v primeru, če celotna odobrena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115. V takšnih primerih države članice Komisiji ne prijavijo istih odhodkov za podporo:

(a)

iz drugega sklada iz člena 1(1) Uredbe (EU) 2021/1060 ali instrumenta Unije ali

(b)

iz istega strateškega načrta SKP.

Znesek odhodkov, ki se vnese v izjavo o odhodkih, se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so ti pogoji za podporo.

Člen 37

Upravičenost odhodkov plačilnih agencij

1.   Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če so jih izvršile akreditirane plačilne agencije in če:

(a)

so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije ali

(b)

kar zadeva posamezne vrste intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115:

(i)

ustrezajo sporočenemu učinku in

(ii)

so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev, določenih v zadevnem strateškem načrtu SKP.

2.   Odstavek 1, točka (b)(i), se ne uporablja za predplačila, plačana upravičencem v okviru vrst intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 38

Upoštevanje plačilnih rokov

1.   Kadar so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačilo upravičencu, ki ga plačilna agencija izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, ni upravičeno do financiranja Unije.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o okoliščinah in pogojih, v katerih se plačila iz odstavka 1 tega člena štejejo za upravičena, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Člen 39

Zmanjšanje mesečnih in vmesnih plačil

1.   Kadar Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij, izjav in dokumentov iz člena 90 ugotovi, da so bile presežene finančne zgornje meje, določene s pravom Unije, zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 21(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 32.

2.   Kadar Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij, izjav in dokumentov iz člena 90 ugotovi, da plačilni roki iz člena 38 niso bili upoštevani, obvesti zadevno državo članico in ji da možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Kadar država članica ne predloži svojih pripomb v tem roku ali kadar Komisija ugotovi, da so bile predložene pripombe očitno nezadostne, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 21(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 32.

3.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v člen 53.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila za postopek in druge praktične ureditve za pravilno delovanje mehanizma iz člena 38. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 40

Začasna ustavitev plačil v zvezi z letno potrditvijo

1.   Kadar države članice ne predložijo dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) v rokih, določenih v členu 9(3), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 21(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno ustavljena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem, da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku zadevnega roka.

Kar zadeva vmesna plačila iz člena 32, se izjave o odhodkih štejejo za nedopustne v skladu z odstavkom 7 navedenega člena.

2.   Kadar Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 54 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom, ki ustreza sporočenemu učinku, znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali začasna plačila iz člena 32.

Začasna ustavitev se uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki so bile predmet zmanjšanj iz člena 54(2), znesek, katerega plačilo se začasno ustavi, pa ne presega odstotka, ki ustreza zmanjšanju, uporabljenemu v skladu s členom 54(2). Komisija zneske, katerih plačila so bila začasno ustavljena, povrne državam članicam ali pa jih trajno zmanjša najpozneje z izvedbenim aktom iz člena 54 v zvezi z letom, za katerega so bila plačila začasno ustavljena. Če države članice dokažejo, da so sprejele potrebne popravne ukrepe, pa lahko Komisija začasno ustavitev odpravi že prej s posebnim izvedbenim aktom.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji začasne ustavitve plačil.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavka 1 in odstavka 2, prvi pododstavek, tega člena zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in ji omogoči predložitev pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni.

5.   Pri izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti na podlagi tega člena.

Člen 41

Začasna ustavitev plačil v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti

1.   Kadar Komisija v skladu s členom 135(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2115 od zadevne države članice zahteva predložitev akcijskega načrta, ta država članica v posvetovanju s Komisijo pripravi takšen akcijski načrt. V akcijski načrt se vključijo predvideni popravni ukrepi in jasni kazalniki napredka skupaj s časovnim okvirom, v katerem mora biti ta napredek dosežen. Ta časovni okvir lahko obsega več kot eno finančno leto.

Zadevna država članica odgovori v dveh mesecih po zahtevi Komisije za akcijski načrt.

Komisija v dveh mesecih od prejema akcijskega načrta zadevne države članice, kadar je ustrezno, pisno obvesti to državo članico o svojih ugovorih na predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica upošteva akcijski načrt, kot ga je sprejela Komisija, in upošteva pričakovani časovni okvir za njegovo izvedbo.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o strukturi akcijskih načrtov in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

2.   Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 tega člena ali če ta akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali ni bil spremenjen v skladu s pisno zahtevo Komisije iz navedenega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka zahtevek Komisije za akcijski načrt za finančno leto 2025 ne privede do začasne ustavitve plačil pred pregledom smotrnosti za finančno leto 2026, kot je določeno v členu 135(3) Uredbe (EU) 2021/2115.

Začasna ustavitev plačil iz prvega pododstavka se v skladu z načelom sorazmernosti uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki naj bi jih navedeni akcijski načrt zajel.

Komisija bi morala začasno ustavljene zneske povrniti, kadar je na podlagi pregleda smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115 ali na podlagi prostovoljne priglasitve zadevne države članice med finančnim letom o napredku akcijskega načrta in korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo primanjkljaja, dosežen zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev.

Če se stanje na koncu 12. meseca po začasni ustavitvi plačil ne izboljša, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim dokončno zmanjša znesek, katerega plačilo je bilo začasno ustavljeno za zadevno državo članico.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem takšnih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj odgovori v roku, ki ni krajši od 30 dni.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji in trajanju začasne ustavitve plačil ter pogojih za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti.

Člen 42

Začasna ustavitev plačil v zvezi s pomanjkljivostmi v sistemih upravljanja

1.   V primeru resnih pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja Komisija po potrebi od zadevne države članice zahteva, naj predloži akcijski načrt, vključno s potrebnimi popravnimi ukrepi in jasnimi kazalniki napredka. Ta akcijski načrt se pripravi v posvetovanju s Komisijo. Zadevna država članica odgovori v dveh mesecih od zahteve Komisije, da oceni potrebo po akcijskem načrtu.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o strukturi in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

2.   Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 tega člena ali če ta akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali se ni izvajal v skladu s pisno zahtevo Komisije iz navedenega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32.

Začasna ustavitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka tega odstavka in ki ne presega 12 mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno ustavitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi to obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo 12 mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno ustavljena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 55.

3.   Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem takšnih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj se odzove v obdobju, ki ni krajše od 30 dni.

4.   Pri izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32, se upoštevajo izvedbeni akti sprejeti na podlagi odstavka 2 tega člena..

Člen 43

Vodenje ločenih računov

1.   Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za EKJS in EKSRP.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi nadaljnja pravila v zvezi z obveznostjo iz tega člena ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba beležiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 44

Plačila upravičencem

1.   Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, države članice zagotovijo, da se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.

2.   Države članice zagotovijo, da se plačila v okviru intervencij in ukrepov iz člena 65(2) izplačajo ne prej kot 1. decembra in najpozneje 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice:

(a)

pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil in za ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013;

(b)

pred 1. decembrom izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporo, odobreno v okviru intervencij za razvoj podeželja iz člena 65(2).

3.   Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 73 in 77 Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za spremembo tega člena, tako da se dodajo pravila, ki bodo državam članicam omogočala plačevanje predplačil v zvezi z intervencijami iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115 in v zvezi z ukrepi, ki urejajo ali podpirajo kmetijske trge, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, da bi zagotovili usklajeno in nediskriminatorno plačevanje predplačil.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo posebnih pogojev za plačevanje predplačil, da bi zagotovili usklajeno in nediskriminatorno plačevanje predplačil.

6.   Komisija na zahtevo države članice v izrednem primeru in v mejah iz člena 11(2), točka (b), finančne uredbe sprejme, kadar je ustrezno, izvedbene akte v zvezi z uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavka 2 tega člena, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 45

Razporeditev prejemkov

1.   V smislu člena 21(5) finančne uredbe se za namenske prejemke štejejo naslednji:

(a)

kar zadeva odhodke v okviru tako EKJS kot EKSRP, zneski na podlagi členov 38, 54 in 55 te uredbe ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se uporablja v skladu s členom 104 te uredbe, ter, kar zadeva odhodke v okviru EKJS, zneski na podlagi členov 53 in 56 te uredbe, ki jih je treba plačati v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;

(b)

zneski, ki ustrezajo sankcijam, uporabljenim v skladu s členoma 12 in 14 Uredbe (EU) 2021/2115, kar zadeva odhodke v okviru EKJS;

(c)

vse zasežene varščine, poroštva ali jamstva, dana v skladu s pravom Unije, sprejetim v okviru SKP, razen intervencij za razvoj podeželja; vendar pa države članice obdržijo zasežene varščine, položene pri izdaji izvoznega ali uvoznega dovoljenja ali v okviru razpisnega postopka, katerih izključni namen je zagotoviti, da ponudniki predložijo resne ponudbe;

(d)

zneski, dokončno zmanjšani v skladu s členom 41(2).

2.   Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

3.   Ta uredba se smiselno uporablja za namenske prejemke iz odstavka 1.

4.   Pri knjigovodenju namenskih prejemkov iz te uredbe se v zvezi z EKJS smiselno uporablja člen 113 finančne uredbe.

Člen 46

Ukrepi za informiranje

1.   Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s členom 7, točka (e), je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, vključno z njenim vplivom na podnebje, okolje in dobrobit živali. Namenjeno je informiranju državljanov o izzivih na področju kmetijstva in hrane, informiranju kmetov in potrošnikov, ponovnemu vzpostavljanju zaupanja potrošnikov z informacijskimi kampanjami po krizah, informiranju drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, spodbujanju bolj trajnostnega modela kmetijstva Unije ter pomoči državljanom za njegovo boljše razumevanje.

Zagotavlja skladne, na dokazih temelječe, objektivne in celovite informacije v Uniji in zunaj nje ter opisuje komunikacijske ukrepe, načrtovane v večletnem strateškem načrtu Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:

(a)

letni delovni programi ali drugi posebni ukrepi, ki jih predstavijo tretje osebe;

(b)

dejavnosti, ki se izvajajo na pobudo Komisije.

Zakonsko predpisani ukrepi ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.

Pri izvajanju dejavnosti iz prvega pododstavka, točka (b), lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.

3.   Komisija enkrat na leto objavi razpis za zbiranje predlogov ob upoštevanju pogojev iz finančne uredbe.

4.   O ukrepih, ki so predvideni in se sprejmejo v skladu s tem členom, se uradno obvesti odbor iz člena 103(1).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Člen 47

Druga pooblastila Komisije v zvezi s tem poglavjem

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru EKJS in EKSRP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 te uredbe za dopolnitev te uredbe s pravili o metodi, ki se uporabi pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta proračun Unije še ni bil sprejet ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 11(2) finančne uredbe.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

financiranju in obračunavanju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in drugih odhodkov, ki jih financirata EKJS in EKSRP;

(b)

pogojih izvajanja postopka samodejne sprostitve prevzetih obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE IV

Potrditev obračunov

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 48

Enotni revizijski pristop

Komisija v skladu s členom 127 finančne uredbe dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 12 te uredbe, razen če je obvestila zadevno državo članico, da se za dano finančno leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v tej državi članici. Komisija to državo članico obvesti o razlogih, zaradi katerih se ne more opreti na delo zadevnega certifikacijskega organa.

Člen 49

Pregledi s strani Komisije

1.   Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 PDEU, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 PDEU ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ali člena 127 finančne uredbe, izvede preglede v državah članicah, da preveri predvsem ali:

(a)

so upravne prakse skladne s pravili Unije;

(b)

imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 te uredbe ter ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) 2021/2115, ustrezen učinek, kot je naveden v letnem poročilu o smotrnosti;

(c)

so bili odhodki v zvezi z ukrepi iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014 izvršeni in preverjeni v skladu z veljavnimi pravili Unije;

(d)

se delo certifikacijskega organa izvaja v skladu s členom 12 in za namene oddelka 2 tega poglavja;

(e)

plačilna agencija izpolnjuje minimalne pogoje za akreditacijo iz člena 9(2) in ali država članica pravilno uporablja člen 9(4);

(f)

zadevna država članica izvaja strateški načrt SKP v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/2115;

(g)

se akcijski načrti iz člena 42 pravilno izvajajo.

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP.

Pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih lahko nekatera dejanja opravijo samo zastopniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri obiskih na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.   Komisija pred pregledom pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se bo pregled izvedel, pri čemer upošteva upravno obremenitev plačilnih agencij pri organizaciji pregledov. Zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z operacijami iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.

Člen 50

Dostop do informacij

1.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje EKJS in EKSRP, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za omogočanje pregledov, za katere Komisija meni, da so ustrezni v okviru upravljanja financiranja Unije.

2.   Države članice Komisiji na zahtevo posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje pravnih aktov Unije v zvezi s SKP, ki imajo finančne posledice za EKJS ali EKSRP.

3.   Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v njihovih strateških načrtih SKP, o primerih domnevnih goljufij in o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih s temi nepravilnostmi in goljufijami. Komisija te informacije vsako leto povzame in objavi ter jih posreduje Evropskemu parlamentu.

Člen 51

Dostop do dokumentov

1.   Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju pregledov, kot predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji.

Ti dokumenti in informacije se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi odstavka 3.

Kadar te dokumente in informacije hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.

2.   Ta člen se smiselno uporablja za certifikacijske organe.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o pogojih za hrambo dokumentov in informacij iz tega člena, tudi o tem, v kakšni obliki in kako dolgo se hranijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 52

Pooblastila Komisije v zvezi s pregledi in dokumenti ter obveznostjo sporočanja in sodelovanja

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pregledih ter dostopu do dokumentov in informacij iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice v skladu s tem poglavjem, in pravili o merilih za določitev primerov nepravilnosti v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 ter drugih primerov neizpolnjevanja pogojev, ki so jih določile države članice v strateških načrtih SKP, o katerih je treba poročati, in o podatkih, ki jih je treba zagotoviti v tem okviru.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o postopkih v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati za izvajanje členov 49 in 50. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Oddelek 2

Potrditev

Člen 53

Letna potrditev obračunov

1.   Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij iz člena 9(3), prvi pododstavek, točki (a) in (d), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij za odhodke iz člena 5(2) in člena 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

V teh izvedbenih aktih se zajame popolnost, natančnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi členov 54 in 55.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 54

Letna potrditev smotrnosti

1.   Kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6 te uredbe, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115, nimajo ustreznega učinka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 9(3) in člena 10 te uredbe ter člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Ti izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi člena 55 te Uredbe.

2.   Komisija zneske, ki jih je treba zmanjšati, oceni na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega učinka v skladu s strateškim načrtom SKP ter ob upoštevanju utemeljitev države članice v letnih poročilih o smotrnosti v skladu s členom 134(8) Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena zadevni državi članici da priložnost, da v obdobju, ki ni krajše od 30 dni, kadar so bili dokumenti iz člena 9(3), člena 10 in člena 12(2) predloženi v roku, predloži pripombe in utemelji morebitne razlike.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 55

Postopek potrditve skladnosti

1.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz člena 5(2) in člena 6 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Vendar, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115, se izključitve iz financiranja Unije, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, uporabljajo le v primeru resnih pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja držav članic.

Prvi pododstavek se ne uporablja za posamezne upravičence v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v strateških načrtih SKP in nacionalnih pravilih.

2.   Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljenih pomanjkljivosti. V zvezi s tem ustrezno upošteva naravo teh pomanjkljivosti ter finančno škodo, povzročeno Uniji.

3.   Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 se ugotovitve Komisije in pripombe zadevne države članice na te ugotovitve uradno pisno sporočijo obema stranema, ki se skušata nato dogovoriti o ukrepih, ki naj se sprejmejo. Zadevna država članica ima možnost dokazati, da je dejanski obseg neizpolnjevanja manjši od tega, kar je ocenila Komisija.

Če dogovor ni dosežen, lahko zadevna država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev stališč obeh strani v štirih mesecih. Postopek izvede spravni organ. Poročilo o izidu tega postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o zavrnitvi financiranja, če pa odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.

4.   Financiranje se ne zavrne za:

(a)

odhodke iz člena 5(2), izvršene več kot 24 mesecev pred tem, ko Komisija pisno uradno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;

(b)

odhodke za večletne intervencije s področja uporabe člena 5(2) ali področja uporabe intervencij za razvoj podeželja iz člena 6, kadar je upravičencu zadnja obveznost naložena več kot 24 mesecev pred tem, ko Komisija pisno uradno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;

(c)

odhodke za intervencije za razvoj podeželja iz člena 6, razen tistih iz točke (b) tega odstavka za katere je bilo plačilo oziroma končno plačilo s strani plačilne agencije izvršeno več kot 24 mesecev pred tem, ko Komisija pisno uradno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:

(a)

pomoči, ki jih odobri država članica in za katere je Komisija uvedla postopek iz člena 108(2) PDEU;

(b)

kršitev, v zvezi s katerimi je Komisija državi članici poslala obrazloženo mnenje v skladu s členom 258 PDEU;

(c)

kršitev obveznosti držav članic iz naslova IV, poglavje III, te uredbe, če Komisija državo članico pisno uradno obvesti o svojih ugotovitvah v 12 mesecih po prejemu poročila države članice o rezultatih pregledov zadevnih odhodkov.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami, o rokih, ki jih je treba upoštevati, in spravnem postopku, predvidenem v odstavku 3 tega člena in o vzpostavitvi, nalogah, sestavi in ureditvi dela spravnega organa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Oddelek 3

Izterjave v primeru neizpolnjevanja

Člen 56

Posebne določbe za EKJS

1.   Zneski, ki jih izterjajo države članice zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateških načrtov SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

2.   Države članice lahko brez poseganja v odstavek 1 plačilni agenciji kot organu, pristojnemu za izterjavo dolga, naročijo, naj vse neporavnane dolgove upravičenca odšteje od prihodnjih plačil temu upravičencu.

3.   Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v odstavku 1, lahko zadevna država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen v primeru neizpolnjevanja s strani upravnih organov ali drugih služb države članice.

Člen 57

Posebne določbe za EKSRP

1.   Ob ugotovitvi nepravilnosti in v drugih primerih neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja, določenih v strateških načrtih SKP, s strani upravičencev ter, kar zadeva finančne instrumente, tudi s strani posebnih skladov v okviru holdinških skladov ali končnih prejemnikov, države članice uporabijo finančne popravke, tako da delno ali, kadar je to upravičeno, v celoti prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge operacije razvoja podeželja iz strateških načrtov SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije v celoti ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v njenem strateškem načrtu SKP in teh sredstev ne sme prerazporediti za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Države članice od vseh prihodnjih plačil upravičencem, ki jih mora izvesti plačilna agencija, odštejejo vsak znesek, za katerega ugotovijo, da ni upravičen zaradi neodpravljenih nepravilnosti upravičenca v skladu s tem členom.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, drugi pododstavek, za intervencije za razvoj podeželja, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko prispevek, ki je bil preklican zaradi posameznega primera neizpolnjevanja, ponovno uporabi v okviru istega finančnega instrumenta, kot sledi:

(a)

kadar je neizpolnjevanje, zaradi katerega se prekliče prispevek, ugotovljeno na ravni končnega prejemnika, kot je opredeljen v členu 2, točka 18, Uredbe (EU) 2021/1060, samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;

(b)

kadar je neizpolnjevanje, zaradi katerega se prekliče prispevek, ugotovljeno na ravni posebnega sklada, kot je opredeljen v členu 2, točka 21, Uredbe (EU) 2021/1060 znotraj holdinškega sklada, kot je opredeljen v členu 2, točka 20, navedene uredbe, in sicer samo za druge posebne sklade.

Člen 58

Izvedbena pooblastila v zvezi z morebitno izravnavo zneskov in obliko uradnih obvestil

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o morebitni izravnavi zneskov, ki izhajajo iz izterjave neupravičenih plačil, in o tem, v kakšni obliki ji države članice posredujejo uradna obvestila in sporočila v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

NASLOV IV

KONTROLNI SISTEMI IN SANKCIJE

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 59

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   V okviru SKP države članice spoštujejo veljavne sisteme upravljanja, sprejmejo vse zakone in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, vključno z uporabo učinkovitih meril za upravičenost odhodkov iz člena 37. Ti predpisi in ukrepi zadevajo zlasti:

(a)

preverjanje zakonitosti in pravilnosti dejavnosti, ki se financirajo iz EKJS in EKSRP, tudi na ravni upravičencev in kot je določeno v nacionalnih strateških načrtih SKP;

(b)

zagotavljanje učinkovitega preprečevanja goljufij, zlasti na področjih z večjim tveganjem, ki bo imelo odvračilni učinek in pri katerem se bodo upoštevali stroški in koristi ter sorazmernost ukrepov;

(c)

preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in goljufij;

(d)

uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij v skladu s pravom Unije ali, kadar to ni mogoče, v skladu z nacionalnim pravom ter po potrebi uvedbo sodnih postopkov v ta namen;

(e)

izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z obrestmi in po potrebi začetek pravnih postopkov v zvezi s tem, vključno za nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

2.   Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja svojih sistemov upravljanja in kontrole ter zakonitosti in pravilnosti izdatkov, prijavljenih Komisiji.

Da bi Komisija v zvezi s tem pomagala državam članicam, jim da na voljo orodje za podatkovno rudarjenje, da se ocenijo tveganja, ki jih predstavljajo projekti, upravičenci, izvajalci in pogodbe, obenem pa zagotovita minimalno upravno breme in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. To orodje za podatkovno rudarjenje se lahko uporablja tudi za preprečevanje izogibanja pravilom iz člena 62. Komisija do leta 2025 predloži poročilo, v katerem oceni uporabo enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in njegovo interoperabilnost glede na njegovo splošno uporabo v državah članicah.

3.   Države članice zagotovijo, da so sistem poročanja in podatki o kazalnikih kakovostni in zanesljivi.

4.   Države članice zagotovijo, da jim upravičenci EKJS in EKSRP predložijo informacije, potrebne za njihovo identifikacijo, po potrebi vključno z opredelitvijo skupine, v kateri sodelujejo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 11 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30).

5.   Države članice sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da so uporabljene sankcije, kot je navedeno v odstavku 1, točka (d), sorazmerne in da se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja.

Ureditve, določene s strani držav članic, zagotavljajo zlasti, da se sankcij ne naloži kadar:

(a)

do neizpolnjevanja pride zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin v skladu s členom 3;

(b)

do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in kadar ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna sankcija zadeva, napako lahko odkrila;

(c)

lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena, ali kadar se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva.

Kadar je neizpolnjevanje pogojev za dodelitev pomoči posledica višje sile ali izjemnih okoliščin v skladu s členom 3, upravičenec ohrani pravico do pomoči.

6.   Države članice lahko v svoje sisteme upravljanja in kontrole vključijo možnost, da se vloge za pomoč in zahtevki za plačilo po njihovi predložitvi popravijo brez vpliva na pravico do prejema pomoči, če so bili elementi ali izpustitve, ki jih je treba popraviti, narejeni v dobri veri, kot je priznal pristojni organ in, da se popravek izvede, preden je vlagatelj obveščen o izbiri za pregled na kraju samem ali preden pristojni organ sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

7.   Države članice vzpostavijo ureditev za zagotavljanje učinkovite obravnave pritožb v zvezi s EKJS in EKSRP in na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in spadajo na področje uporabe njihovih strateških načrtov SKP. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih teh obravnav. Komisija zagotovi, da se pritožbe, vložene neposredno pri njej, ustrezno obravnavajo. Kadar Komisija posreduje pritožbo državi članici, država članica pa je ne obravnava do roka, ki ga določi Komisija, Komisija sprejme potrebne ukrepe, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti države članice na podlagi tega odstavka.

8.   Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih in dejavnostih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila, s katerimi naj bi dosegli enotno uporabo tega člena, ki zadevajo:

(a)

postopke, roke, izmenjavo informacij, zahteve za orodje za podatkovno rudarjenje in informacije, ki se zberejo o identifikaciji upravičencev v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 1, 2 in 4;

(b)

uradna obvestila in sporočila, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 5 in 7.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 60

Pravila v zvezi s pregledi, ki se izvedejo

1.   Sistemi upravljanja in kontrole, ki jih vzpostavijo države članice v skladu s členom 59(2), vsebujejo sistematične preglede, ki so med drugim osredotočeni na področja, na katerih je tveganje za napake največje.

Države članice zagotovijo, da se izvede raven pregledov, potrebnih za učinkovito obvladovanje tveganj za finančne interese Unije. Ustrezni organ vzame svoj kontrolni vzorec iz celotne populacije vlagateljev, ki vključuje, kadar je ustrezno, naključni del in del, ki temelji na oceni tveganja.

2.   Pregledi operacij, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se izvajajo le na ravni holdinškega sklada in posebnih skladov ter – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih ima država članica delež.

3.   Da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje pregledov ter da je preverjanje pogojev glede upravičenosti učinkovito, dosledno in nediskriminatorno ter da ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o dodatnih zahtevah v zvezi s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar je to potrebno zaradi ustreznega upravljanja sistema.

4.   Kar zadeva ukrepe iz kmetijske zakonodaje, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno izvajanje tega člena, zlasti:

(a)

v zvezi s konopljo, kot je navedeno v členu 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) (EU) 2021/2115, pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;

(b)

v zvezi z bombažem, kot je navedeno v naslovu III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115, sistem za preglede odobrenih medpanožnih organizacij;

(c)

v zvezi z vinom, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, pravila o izmeri površin, pa tudi preglede in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;

(d)

preizkuse in metode za ugotavljanje upravičenosti proizvodov do javne intervencije in zasebnega skladiščenja ter uporabo razpisnih postopkov tako za javno intervencijo kot za zasebno skladiščenje;

(e)

druga pravila o pregledih, ki jih izvedejo države članice, kar zadeva merila iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Člen 61

Neizpolnjevanje pravil o javnem naročanju

Kadar pravila Unije ali nacionalna pravila o javnem naročanju niso izpolnjena, države članice zagotovijo, da se del pomoči, ki se ne izplača ali se ukine, določi na podlagi resnosti neizpolnjevanja in v skladu z načelom sorazmernosti.

Države članice zagotovijo, da to vpliva na zakonitost in pravilnost transakcije samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

Člen 62

Klavzula o izogibanju

Države članice brez poseganja v posebne določbe prava Unije sprejmejo učinkovite in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo izogibanje določbam prava Unije in zagotavljajo zlasti, da se nobena ugodnost na podlagi kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji navedene zakonodaje.

Člen 63

Skladnost intervencij za namene pregledov v vinskem sektorju

Za namene uporabe intervencij v vinskem sektorju iz naslova III, poglavje III, oddelek 4 Uredbe (EU) 2021/2115, države članice zagotovijo, da so upravni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te intervencije, skladni z integriranim sistemom iz poglavja II tega naslova v zvezi z naslednjim:

(a)

identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele;

(b)

pregledi.

Člen 64

Varščine

1.   Kadar tako narekuje kmetijska zakonodaja, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo v primeru neizpolnjevanja določene obveznosti na podlagi navedene zakonodaje v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2.   Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, kadar določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine in ki:

(a)

določajo odgovorno osebo v primeru neizpolnjevanja obveznosti;

(b)

določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini;

(c)

določajo pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta ter pogoje za polog in sprostitev te varščine;

(d)

določajo posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil;

(e)

določajo posledice kršitve obveznosti, za katere je bila položena varščina, kakor je določeno v odstavku 1, vključno z zasegom varščin in stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi pri sprostitvi varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudbe, razpise ali posebne zahtevke in kadar obveznost, zajeta v tej varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena, pri čemer se upošteva vrsta obveznosti, količina, pri kateri je bila obveznost kršena, obdobje, ki presega rok, do katerega naj bi bila obveznost izpolnjena, in čas, v katerem se predložijo dokazi o izpolnitvi obveznosti.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

obliki varščine, ki bo položena, in postopku za polog varščine, sprejem varščine in nadomestitev prvotne varščine;

(b)

postopkih za sprostitev varščine;

(c)

uradnih obvestilih, ki jih morajo poslati države članice in Komisija.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE II

Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 65

Področje uporabe in opredelitev pojmov v zvezi s tem poglavjem

1.   Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem).

2.   Integrirani sistem se uporablja za intervencije na osnovi površin in živali iz naslova III, poglavji II in IV, Uredbe (EU) 2021/2115 ter ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

3.   Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za upravljanje in kontrolo pogojenosti in intervencij v vinskem sektorju, kot je določeno v naslovu III Uredbe (EU)2021/2115.

4.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„geoprostorska vloga“ pomeni elektronski obrazec za vlogo, ki vključuje aplikacijo informacijske tehnologije na podlagi geografskega informacijskega sistema, ki omogoča upravičencem, da prijavijo lokacijo kmetijskih parcel kmetijskega gospodarstva, kot je opredeljeno v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2021/2115, in nekmetijskih površin, za katere se zahteva plačilo;

(b)

„sistem za spremljanje površin“ pomeni postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja kmetijskih dejavnosti in praks na kmetijskih površinah na podlagi podatkov satelitov Sentineli programa Copernicus in drugih vsaj enakovrednih podatkov;

(c)

„sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, določen v delu IV, naslov I, poglavje 2, oddelek 1, Uredbe (ES) št. 2016/492 Evropskega parlamenta in Sveta (31);

(d)

„kmetijska parcela“ pomeni s strani držav članic opredeljeno enoto kmetijske površine, določene v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115;

(e)

„sistem geografskih informacij“ pomeni računalniški sistem, ki omogoča pridobivanje, shranjevanje, analiziranje in prikazovanje geografsko vezanih informacij;

(f)

„samodejni sistem zahtevkov“ pomeni sistem za vloge za intervencije na osnovi površin ali živali, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo podatki, ki jih zahteva upravni organ najmanj za posamezne površine ali živali, za katere se zaprosi za pomoč, in se po potrebi dajo na voljo upravičencu.

Člen 66

Elementi integriranega sistema

1.   Integrirani sistem obsega naslednje elemente:

(a)

identifikacijski sistem za kmetijske parcele;

(b)

sistem za geoprostorske vloge in, kadar je ustrezno, sistem za vloge za živali;

(c)

sistem za spremljanje površin;

(d)

sistem za identifikacijo upravičencev do intervencij in ukrepov iz člena 65(2);

(e)

sistem kontrol in sankcij;

(f)

po potrebi sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic;

(g)

po potrebi sistem za identifikacijo in registracijo živali.

2.   Integrirani sistem zagotavlja informacije, ki so relevantne za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih podatkovnih zbirk in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi podatkovnimi zbirkami in geografskimi informacijskimi sistemi. Kadar je ustrezno, geografski informacijski sistem omogoča to izmenjavo in vključitev podatkov o kmetijskih parcelah na razmejenih varovanih območjih in določenih območjih, vzpostavljenih v skladu z zakonodajo Unije iz Priloge XIII k Uredbi (EU) 2021/2115, kot so območja Natura 2000 ali območja, občutljiva za onesnaževanje z nitrati v smislu člena 2, točka (k), Direktive Sveta 91/676/EGS (32), pa tudi o krajinskih značilnostih v dobrih kmetijskih in okoljskih razmerah, opredeljenih v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/2115, ali zajetih v intervencije iz naslova III, poglavji II in IV, navedene uredbe.

4.   Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializirane organe ali osebe, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

5.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za pravilno vzpostavitev in delovanje integriranega sistema in si, kadar za to zaprosi druga država članica, vzajemno pomagajo za namene tega poglavja.

Člen 67

Hramba in izmenjava podatkov

1.   Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih učinkih, sporočenih v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 54, in sporočenem napredku pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2021/2115.

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi 10 koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Podatki, ki se uporabljajo za sistem za spremljanje površin, se lahko hranijo kot neobdelani podatki na strežniku, ki je ločen od pristojnih organov. Ti podatki se na strežniku hranijo najmanj tri leta.

Z odstopanjem od drugega pododstavka morajo države članice, ki so k Uniji pristopile leta 2013 ali pozneje, zagotoviti, da so podatki na voljo za vpogled šele od leta njihovega pristopa.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic zahteva le, da zagotovijo, da so podatki in dokumentacija v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), na voljo za posvetovanje z dnem začetka izvajanja sistema za spremljanje površin.

2.   Države članice lahko uporabljajo zahteve iz odstavka 1 na regionalni ravni pod pogojem, da so te zahteve in upravni postopki za beleženje podatkov in dostop do njih enotni na celotnem ozemlju države članice in da omogočajo združevanje podatkov na nacionalni ravni.

3.   Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema, ki so relevantne za namene Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33) ali za spremljanje politik Unije, brezplačno izmenjujejo med javnimi organi države članice in da so javno dostopni na nacionalni ravni. Države članice zagotovijo tudi, da imajo institucije in organi Unije dostop do teh naborov podatkov.

4.   Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema in relevantni za izdelavo evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (34), brezplačno izmenjujejo med Komisijo (Eurostat), nacionalnimi statističnimi uradi in po potrebi drugimi nacionalnimi organi, odgovornimi za izdelavo evropske statistike.

5.   Države članice omejijo javni dostop do naborov podatkov iz odstavkov 3 in 4, kadar bi tak dostop neugodno vplival na zaupnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

6.   Države članice vzpostavijo svoje sisteme tako, da zagotovijo, da imajo upravičenci dostop do vseh relevantnih podatkov v zvezi z njimi glede zemljišči, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati, da se jim omogoči vložitev natančnih vlog.

Člen 68

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele

1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele je geografski informacijski sistem, ki ga vzpostavijo in redno posodabljajo države članice na podlagi letalskega ali satelitskega ortofoto posnetka z enotnim standardom, ki zagotavlja stopnjo natančnosti, ki ustreza najmanj natančnosti kartografskega merila 1:5 000.

2.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele:

(a)

enoznačno identificira vsako kmetijsko parcelo in enote zemljišča, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja pomoči za intervencije iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

vsebuje posodobljene vrednosti za površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja pomoči za intervencije iz člena 65(2);

(c)

omogoča pravilno lokalizacijo kmetijskih parcel in nekmetijskih površin, za katere se zahteva plačilo.

3.   Države članice letno ocenijo kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, če tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, popravni ukrepi ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 69

Sistem za geoprostorske vloge in vloge za živali

1.   Kar zadeva pomoč za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2), ki se izvajajo na podlagi strateških načrtov SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo geoprostorskega obrazca za vlogo, ki ga zagotovi pristojni organ.

2.   Kar zadeva pomoč za intervencije na osnovi živali iz člena 65(2), ki se izvajajo na podlagi strateških načrtov SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge.

3.   Države članice predhodno izpolnijo vloge iz odstavkov 1 in 2 tega člena z informacijami iz sistemov iz člena 66(1), točka (g), ter členov 68, 70, 71 in 73 ali katere koli druge ustrezne javne podatkovne zbirke.

4.   Države članice lahko vzpostavijo samodejni sistem za zahtevke in določijo, katere vloge iz odstavkov 1 in 2 bo zajemal.

5.   Če se država članica odloči za uporabo samodejnega sistema za zahtevke, vzpostavi sistem, ki upravi omogoči izvedbo plačil upravičencem na podlagi obstoječih informacij v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah. Kadar je prišlo do sprememb po potrebi te obstoječe informacije dopolni z dodatnimi informacijami, da upošteva te spremembe. Obstoječe informacije in dodatne informacije, ki so na voljo prek samodejnega sistema za zahtevke, potrdi upravičenec.

6.   Države članice letno ocenijo kakovost sistema za geoprostorske vloge v skladu z metodologijo, vzpostavljeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, v primeru da tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, naj pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 70

Sistem za spremljanje površin

1.   Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin, ki začne delovati 1. januarja 2023. Če popolna uvedba sistema od tega datuma zaradi tehničnih omejitev ni izvedljiva, se lahko države članice odločijo za postopno vzpostavitev in začetek delovanja takšnega sistema z zagotavljanjem informacij le za omejeno število intervencij. Vendar mora biti sistem za spremljanje površin do 1. januarja 2024 v celoti operativen v vseh državah članicah.

2.   Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, v primeru da tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 71

Sistem za identifikacijo upravičencev

Sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca do intervencij in ukrepov iz člena 65(2) zagotavlja, da se lahko v sistemu identificirajo vse vloge istega upravičenca.

Člen 72

Sistem kontrol in sankcij

Države članice vzpostavijo sistem kontrol in sankcij iz člena 66(1), točka (e). Države članice prek plačilnih agencij ali organov, ki jih pooblastijo, vsako leto izvedejo upravne preglede vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, da preverijo zakonitost in pravilnost v skladu s členom 59(1), točka (a). Ti pregledi se dopolnijo s pregledi na kraju samem, ki se lahko izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije.

Člen 73

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic omogoča preverjanje pravic z vlogami in identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele.

Člen 74

Prenos pooblastil na Komisijo v zvezi z integriranim sistemom

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja integriranega sistema iz tega poglavja, ki ščiti finančne interese Unije, za dopolnitev te uredbe z:

(a)

dodatnimi pravili za ocenjevanje kakovosti iz členov 68, 69 in 70;

(b)

pravili o identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, sistemu za identifikacijo upravičencev ter sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz členov 68, 71 in 73.

Člen 75

Izvedbena pooblastila v zvezi s členi 68, 69 in 70

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i)

poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin;

(ii)

popravnih ukrepov iz členov 68, 69 in 70;

(b)

osnovnih značilnostih in pravilih o sistemu vlog za pomoč iz člena 69 in sistemu za spremljanje površin iz člena 70, vključno s parametri postopnega povečevanja števila intervencij v okviru sistema za spremljanje površin.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE III

Pregled transakcij

Člen 76

Področje uporabe in opredelitev pojmov v zvezi s tem poglavjem

1.   V tem poglavju so določena posebna pravila za pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, ali predstavnikov teh subjektov (v nadaljnjem besedilu: podjetja), da bi ugotovili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvršile.

2.   To poglavje se ne uporablja za intervencije, ki jih zajema integrirani sistem iz poglavja II tega naslova in naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s seznamom intervencij, ki po svoji naravi in zaradi zahtev glede kontrol niso primerne za dodatne naknadne kontrole s pregledom trgovinskih dokumentov, zato se tak pregled na podlagi tega poglavja zanje ne uporablja.

3.   V tem poglavju se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„trgovinski dokument“ pomeni vse poslovne knjige, registre, knjigovodske listine in podporne dokumente, obračune, evidence o proizvodnji in kakovosti ter korespondenco, ki se nanaša na poslovno dejavnost podjetja, in poslovne podatke v kakršni koli obliki, vključno z elektronsko shranjenimi podatki, če se ti dokumenti ali podatki neposredno ali posredno nanašajo na transakcije iz odstavka 1;

(b)

„tretja oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, neposredno ali posredno povezano s transakcijami, ki jih v okviru sistema financiranja izvaja EKJS.

Člen 77

Pregled s strani držav članic

1.   Države članice sistematično pregledujejo trgovinske dokumente podjetij in pri tem upoštevajo vrsto transakcij, ki jih je treba pregledati. Države članice zagotovijo, da izbor podjetij za pregled v čim večji meri zagotavlja, da so ukrepi za preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti učinkoviti. Pri izboru se med drugim upoštevajo finančni pomen podjetij v zadevnem sistemu in drugi dejavniki tveganja.

2.   Po potrebi se pregled iz odstavka 1 tega člena razširi na fizične in pravne osebe, s katerimi so podjetja povezana, ter druge takšne fizične ali pravne osebe, ki so lahko pomembne za doseganje ciljev iz člena 78.

3.   Telo ali telesa, odgovorna za uporabo tega poglavja, so organizirana tako, da niso odvisni od oddelkov ali delov oddelkov, pristojnih za plačila in preglede, ki se izvajajo pred plačilom.

4.   Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem nadzornem načrtu iz člena 80(1).

5.   Pregled, opravljen v skladu s tem poglavjem, ne posega v preglede, izvedene na podlagi členov 49 in 50.

Člen 78

Navzkrižna preverjanja

1.   Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri z več navzkrižnimi preverjanji, po potrebi tudi trgovinskih dokumentov tretjih oseb, kot je ustrezno glede na stopnjo morebitnega tveganja, vključno s:

(a)

primerjavami s trgovinskimi dokumenti dobaviteljev, strank, prevoznikov in drugih tretjih oseb;

(b)

fizičnimi pregledi količine in vrste zalog, kadar je ustrezno;

(c)

primerjavo z evidencami finančnih tokov, ki vodijo do ali izhajajo iz transakcij, ki se v okviru sistema financiranja izvede iz EKJS;

(d)

pregledi, povezanimi z vodenjem poslovnih knjig ali evidenc finančnih gibanj, ki med pregledom pokažejo, da so dokumenti, ki jih ima plačilna agencija kot dokazilo za izplačilo pomoči upravičencu, pravilni.

2.   Kadar morajo podjetja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom voditi posebne knjigovodske evidence o zalogah, pregled teh poročil v ustreznih primerih vključuje primerjavo s trgovinskimi dokumenti in, kadar je ustrezno, z dejanskimi količinami zalog.

3.   Pri izboru transakcij, ki jih je treba pregledati, se v celoti upošteva stopnja morebitnega tveganja.

4.   Odgovorne osebe v podjetju ali tretja oseba zagotovijo, da se uradnikom, pristojnim za pregled, ali osebam, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, predložijo vsi trgovinski dokumenti in dodatne informacije. Elektronsko shranjeni podatki se zagotovijo na ustreznem nosilcu podatkov.

5.   Uradniki, pristojni za pregled, ali osebe, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, lahko zahtevajo, da se jim predložijo izvlečki ali izvodi dokumentov iz odstavka 1.

Člen 79

Medsebojna pomoč

Države članice si pri izvajanju pregleda, določenega v tem poglavju, na zahtevo med seboj pomagajo v naslednjih primerih:

(a)

kadar ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ali bi moral biti izplačan oziroma prejet zadevni znesek;

(b)

kadar ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri so dokumenti in informacije, ki so potrebni za pregled.

Člen 80

Načrtovanje in poročanje

1.   Države članice pripravijo nadzorne načrte za preglede, ki se bodo na podlagi člena 77 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.   Države članice Komisiji vsako leto do 15. aprila pošljejo:

(a)

svoj nadzorni načrt iz odstavka 1 in število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

(b)

podrobno poročilo o uporabi tega poglavja za prejšnje obdobje pregledov, vključno z rezultati katerega koli pregleda, opravljenega na podlagi člena 79.

3.   Nadzorne načrte in pripadajoče spremembe, ki jih pripravijo in Komisiji pošljejo države članice, slednje izvedejo, če Komisija v osmih tednih ne obvesti držav članic o svojih pripombah.

Člen 81

Dostop do informacij in pregled, ki ga izvaja Komisija

1.   V skladu z ustreznim nacionalnim pravom imajo uslužbenci Komisije dostop do vseh dokumentov, pripravljenih bodisi za pregled bodisi po pregledu, izvedenem na podlagi tega poglavja, in do podatkov, vključno s tistimi, ki so shranjeni v sistemih za obdelavo podatkov. Ti podatki se predložijo na zahtevo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Pregled iz člena 77 izvajajo uradniki držav članic. Uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri tem pregledu, vendar ne smejo izvajati pooblastil za pregled, dodeljenih uradnikom držav članic. Imajo pa dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki držav članic.

3.   Brez poseganja v določbe uredb (Euratom, ES) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96, (EU, Euratom) št. 883/2013 in (EU) 2017/1939, kadar nacionalne določbe v zvezi s kazenskim postopkom določena dejanja pridržujejo za uradnike, posebej imenovane po nacionalnem pravu, niti uslužbenci Komisije niti uradniki države članice prosilke, pri teh dejanjih ne sodelujejo. Zlasti se v nobenem primeru ne udeležijo hišnih preiskav ali uradnih zaslišanj oseb v okviru kazenskega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do informacij, ki so bile tako pridobljene.

Člen 82

Izvedbena pooblastila v zvezi s pregledom transakcij

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, potrebna za enotno uporabo tega poglavja, zlasti v povezavi z:

(a)

izvajanjem pregleda iz člena 77 v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in časovnim okvirom pregleda;

(b)

izvajanjem medsebojne pomoči iz člena 79;

(c)

vsebino poročil iz člena 80(2), točka (b), in vseh drugih uradnih obvestil, potrebnih v skladu s tem poglavjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE IV

Kontrolni sistem in upravne sankcije v zvezi s pogojenostjo

Člen 83

Kontrolni sistem v zvezi s pogojenostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem, da bi preverile, da naslednje kategorije upravičencev izpolnjujejo obveznosti, določene v naslovu III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115:

(a)

upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu z naslovom III, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

upravičenci, ki prejemajo letna plačila v skladu s členi 70, 71 in 72 Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

upravičenci, ki prejemajo podporo v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 ali poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

2.   Države članice, ki uporabljajo člen 28 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko vzpostavijo poenostavljen kontrolni sistem:

(a)

za upravičence, ki prejemajo plačila na podlagi člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, ali

(b)

za male kmete, kot jih določijo države članice v skladu členom 28 Uredbe (EU) 2021/2115, ki ne zaprosijo za takšna plačila.

Kadar država članica člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115 ne uporabi, lahko vzpostavi poenostavljen kontrolni sistem za kmete z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega petih hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1) te uredbe.

3.   Države članice lahko za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

Ti sistemi morajo biti združljivi s kontrolnimi sistemi iz odstavkov 1 in 2.

4.   Države članice na podlagi doseženih rezultatov izvedejo letni pregled kontrolnih sistemov iz odstavkov 1 in 2.

5.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„zahteva“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja na podlagi prava Unije iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2115, v okviru določenega pravnega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega pravnega akta;

(b)

„pravni akt“ pomeni vsako posamezno direktivo in uredbo iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

„ponovitev neskladnosti“ pomeni neskladnost z isto zahtevo ali standardom več kot enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, pod pogojem, da je bil upravičenec obveščen o predhodni neskladnosti in je imel, kadar je to ustrezno, možnost, da sprejme potrebne ukrepe za popravo te predhodne neskladnosti.

6.   Države članice za izpolnjevanje svojih obveznosti na področju kontrole, določenih v odstavkih 1 do 4:

(a)

vključijo preglede na kraju samem za preverjanje, ali upravičenci izpolnjujejo obveznosti iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

lahko, odvisno od zadevnih zahtev, standardov, pravnih aktov ali področij pogojenosti, uporabijo preglede, vključno z upravnimi pregledi, opravljene v okviru kontrolnih sistemov, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, pravni akt ali področje pogojenosti, pod pogojem, da je učinkovitost teh pregledov najmanj enaka pregledom na kraju samem iz točke (a);

(c)

lahko, kadar je ustrezno, uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje površin ali druge relevantne tehnologije, ki jim pomagajo pri izvedbi pregledov na kraju samem iz točke (a);

(d)

določijo kontrolni vzorec za preglede na kraju samem iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, pri kateri:

(i)

se upoštevajo, in za katere se uporabljajo ponderji, struktura kmetije, inherentno tveganje za neskladnost in, kadar je ustrezno, sodelovanje upravičencev v storitvah kmetijskega svetovanja iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/2115;

(ii)

je vključen naključni del in

(iii)

se zagotavlja kontrolni vzorec, ki zajema vsaj 1 % upravičencev, navedenih v odstavku 1 tega člena;

(e)

kar zadeva obveznosti pogojenosti v zvezi z Direktivo Sveta 96/22/ES (35), se za uporabo posebne ravni vzorčenja načrtov spremljanja šteje, da je v skladu z zahtevo glede najmanjše stopnje, določene v točki (d) tega odstavka;

(f)

lahko odločijo, da se pri uporabi poenostavljenega kontrolnega sistema iz odstavka 2 iz pregledov na kraju samem iz točke (a) tega odstavka izključi preverjanje skladnosti z obveznostmi iz navedene točke, kadar se lahko dokaže, da primeri neskladnosti s strani zadevnih upravičencev ne bi mogli imeti resnih posledic za doseganje ciljev zadevnih pravnih aktov in standardov.

Člen 84

Sistem upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem za uporabo upravnih sankcij za upravičence iz člena 83(1) te uredbe, ki kadar koli v zadevnem koledarskem letu ne izpolnjujejo obveznosti iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115.

Upravne sankcije iz prvega pododstavka uporabijo samo, če je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

neskladnost je povezana s kmetijsko dejavnostjo upravičenca;

(b)

neskladnost zadeva kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2021/2115, ali druge površine, ki jih upravlja upravičenec in so na ozemlju iste države članice.

V zvezi z gozdnimi območji pa se upravne sankcije iz prvega pododstavka ne uporabijo, kadar se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s členoma 70 in 71 Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Države članice v svojih sistemih upravnih sankcij iz odstavka 1:

(a)

vključijo pravila o uporabi upravnih sankcij v primerih, ko se kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvo ali deli kmetijskega gospodarstva prerazporedijo v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih; ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

(b)

lahko odločijo, da ne glede na odstavek 1 ne bodo uporabile upravnih sankcij za upravičenca na koledarsko leto, kadar višina sankcije znaša 100 EUR ali manj; vendar mora biti upravičenec obveščen o ugotovljeni neskladnosti in o obveznosti, da v prihodnosti sprejme popravne ukrepe;

(c)

zagotovijo, da se upravna sankcija ne naloži, če:

(i)

do neskladnosti pride zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin v skladu s členom 3;

(ii)

do neskladnosti pride zaradi naročila javnega organa.

V prvem pododstavku, točka (a) „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvo ali deli kmetijskega gospodarstva prenehajo biti na razpolago prenosniku;

3.   Uporaba upravne sankcije ne vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov, za katere se uporablja.

Člen 85

Uporaba in izračun upravnih sankcij

1.   Upravne sankcije iz člena 84 se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil, navedenih v členu 83(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti. Zmanjšanja ali izključitve se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se zmanjšanja ali izključitve izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje in namernost ugotovljene neskladnosti. Naložene upravne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Upravne sankcije temeljijo na kontrolah, opravljenih v skladu s členom 83(6).

2.   Zmanjšanje praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

3.   Kadar neskladnost nima nobenih posledic ali ima le zanemarljive posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve, se ne uporabi nobena upravna sankcija.

Države članice vzpostavijo mehanizem ozaveščanja, s katerim zagotovijo, da so upravičenci obveščeni o ugotovljeni neskladnosti in morebitnih popravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Ta mehanizem vključuje tudi posebne storitve kmetijskega svetovanja iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/2115, udeležba pri katerih je za zadevne upravičence lahko obvezna.

4.   Kadar država članica za odkrivanje primerov neskladnosti uporablja sistem za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), se lahko odloči, da bo uporabila nižje odstotke zmanjšanja od tistih iz odstavka 2 tega člena.

5.   Kadar ima neskladnost resne posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali če predstavlja neposredno tveganje za zdravje ljudi ali živali, se uporabi višji odstotek znižanja od tistega, ki je določen v odstavku 2.

6.   Kadar se ista neskladnost nadaljuje ali se ponovi enkrat v treh zaporednih koledarskih letih, znaša odstotek znižanja praviloma 10 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1. Nadaljnje ponovitve iste neskladnosti brez upravičenega razloga s strani upravičenca se štejejo za primere namerne neskladnosti.

V primeru namerne neskladnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša vsaj 15 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

7.   Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za države članice ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek upravnih sankcij na podlagi tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pravili za uporabo in izračun teh sankcij.

Člen 86

Zneski, ki izhajajo iz upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo

Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz zmanjšanj in izključitev iz člena 85.

POGLAVJE V

Kontrolni sistem in upravne sankcije v zvezi s socialno pogojenostjo

Člen 87

Kontrolni sistem v zvezi s socialno pogojenostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem za uporabo upravnih sankcij za upravičence iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/2115, ki niso skladni s pravili socialne pogojenosti, navedenimi v Prilogi IV k navedeni uredbi.

Države članice uporabljajo svoj veljavni kontrolni sistem in sistem izvrševanja na področju socialne in delovne zakonodaje ter veljavne delovne standarde za zagotavljanje, da so upravičenci do pomoči iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/2115 ali poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 ali poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 skladni z obveznostmi iz Priloge IV Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Države članice zagotovijo jasno ločitev odgovornosti med organi ali telesi, odgovornimi za izvrševanje socialne in delovne zakonodaje ter veljavnih delovnih standardov, na eni strani in plačilnimi agencijami na drugi strani, pri čemer je naloga plačilnih agencij izvrševanje plačil in uporaba sankcij v okviru mehanizma socialne pogojenosti.

Člen 88

Sistem upravnih sankcij v zvezi s socialno pogojenostjo

1.   Na podlagi sistema iz člena 87(1), prvi pododstavek, se plačilno agencijo vsaj enkrat letno uradno obvesti o primerih neskladnosti, kadar so organi ali telesa iz člena 87(2) v zvezi s tem sprejeli izvršljive odločitve. V to uradno obvestilo se vključi ocena in razvrstitev resnosti, obsega, trajnosti ali ponavljanja in namernosti zadevne neskladnosti. Države članice lahko za izvedbo takšne ocene uporabijo kateri koli veljavni nacionalni sistem za razvrščanje delovnih sankcij. V uradnem obvestilu plačilni agenciji se upoštevajo notranja organizacija, naloge in postopki organov in teles iz člena 87(2).

Plačilna agencija se uradno obvesti le, če je neskladnost posledica dejanja ali opustitve dejanja, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

neskladnost je povezana s kmetijsko dejavnostjo upravičenca;

(b)

neskladnost zadeva kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2021/2115, ali druge površine, ki jih upravlja upravičenec in so na ozemlju iste države članice.

2.   Države članice v svojih sistemih upravnih sankcij iz člena 87(1):

(a)

lahko odločijo, da ne bodo uporabile upravnih sankcij za upravičenca in za koledarsko leto, kadar višina sankcije znaša 100 EUR ali manj. Upravičenec je obveščen o ugotovljeni neskladnosti in o obveznosti, da v prihodnosti sprejme popravne ukrepe;

(b)

zagotovijo, da se upravna sankcija ne naloži, če:

(i)

do neskladnosti pride zaradi višje sile;

(ii)

do neskladnosti pride zaradi naročila javnega organa.

3.   Uporaba upravne sankcije ne vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov, za katere se uporablja.

Člen 89

Uporaba in izračun upravne sankcije

1.   Upravne sankcije se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil, navedenih v členu 83(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti. Zmanjšanja ali izključitve se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se zmanjšanja ali izključitve izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Pri izračunu teh znižanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje in namernost ugotovljene neskladnosti v skladu z oceno organov ali teles iz člena 87(2). Naložene upravne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Za uporabo in izračun sankcij se smiselno uporabijo ustrezne določbe člena 85(2), (5) in (6).

2.   Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za države članice ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek upravnih sankcij na podlagi tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pravili za uporabo in izračun teh sankcij.

NASLOV V

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos informacij

Člen 90

Posredovanje informacij

1.   Poleg svojih obveznosti poročanja v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

(a)

za akreditirane plačilne agencije in imenovane in akreditirane usklajevalne organe:

(i)

dokumente o njihovi akreditaciji ter njihovem imenovanju, kadar je ustrezno;

(ii)

informacijo o njihovi funkciji (akreditirana plačilna agencija ali imenovani in akreditirani usklajevalni organ);

(iii)

kadar je ustrezno, dokument o odvzemu njihove akreditacije;

(b)

za certifikacijske organe:

(i)

njihovo ime;

(ii)

njihov naslov;

(c)

za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, financiranih iz EKJS in EKSRP:

(i)

izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za plačilo in jih podpiše akreditirana plačilna agencija ali imenovani in akreditirani usklajevalni organ, priložene pa morajo biti zahtevane informacije;

(ii)

v zvezi z EKJS oceno finančnih zahtev ter v zvezi z EKSRP posodobljeno oceno izjav o odhodkih za tekoče leto, ki se predloži med letom, in oceno izjav o odhodkih za naslednje finančno leto;

(iii)

izjavo o upravljanju in letne obračune akreditiranih plačilnih agencij.

2.   Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz naslova IV, poglavje II. Komisija o tej zadevi organizira izmenjavo mnenj z državami članicami.

Člen 91

Zaupnost

1.   Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru ukrepov preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2.   Brez poseganja v nacionalne določbe v zvezi s sodnimi postopki se informacije, zbrane med postopkom pregleda iz naslova IV, poglavje III, varujejo kot poklicna tajnost. Razkrijejo se lahko le osebam, ki se z njimi morajo seznaniti, da bi lahko izvajale svoje dolžnosti v državah članicah ali institucijah Unije.

Člen 92

Izvedbena pooblastila v zvezi s posredovanjem informacij

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

obliki, vsebini, periodičnosti, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i)

izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih posodobitev, skupaj z namenskimi prejemki;

(ii)

izjave o upravljanju in letnih obračunov akreditiranih plačilnih agencij;

(iii)

poročil o certifikaciji obračunov;

(iv)

imen in podrobnejših podatkov o imenovanih in akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih in imenovanih certifikacijskih organih;

(v)

podrobnosti upoštevanja in izplačil odhodkov, financiranih v okviru EKJS in EKSRP;

(vi)

uradnih obvestil o finančnih popravkih, ki so jih izvedle države članice v okviru intervencij za razvoj podeželja;

(vii)

informacij v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 59;

(b)

ureditvi izmenjave informacij in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter izvajanju informacijskih sistemov, skupaj z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, in ustreznimi pravili za njihovo hrambo;

(c)

uradnem obveščanju Komisije o informacijah, dokumentih, statistiki in poročilih s strani držav članic ter rokih in metodah za takšno uradno obveščanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE II

Uporaba eura

Člen 93

Splošna načela

1.   Zneski iz izvedbenih sklepov Komisije o odobritvi strateških načrtov SKP, zneski obveznosti in plačil Komisije, pa tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter zneski iz izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.   Cene in zneski, določeni v kmetijski zakonodaji, se izrazijo v eurih.

V državah članicah, katerih valuta je euro, se te cene in zneski odobrijo ali zberejo v eurih, v drugih državah pa v nacionalnih valutah.

Člen 94

Menjalni tečaj in operativni dogodek

1.   V državah članicah, ki niso sprejele eura, se cene in zneski iz člena 93(2) na podlagi menjalnega tečaja pretvorijo v nacionalno valuto.

2.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je:

(a)

dokončanje carinskih uvoznih ali izvoznih formalnosti za zneske, pobrane ali odobrene v trgovini s tretjimi državami;

(b)

v vseh drugih primerih poslovni dogodek, s katerim se doseže gospodarski cilj operacije.

3.   Kadar se neposredno plačilo iz Uredbe (EU) 2021/2115 upravičencu izplačuje v valuti, ki ni euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi njihovega zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke (ECB) pred 1. oktobrom tistega leta, za katero se odobri pomoč.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v ustrezno upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi ECB v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Države članice, ki se odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.

4.   Kar zadeva EKJS, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga je uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, v skladu s tem poglavjem.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o operativnih dogodkih in menjalnem tečaju, ki se uporabi. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)

dejanska uporabnost sprememb menjalnega tečaja v najkrajšem možnem času;

(b)

podobnost operativnih dogodkov za podobne operacije, izvedene v okviru ureditve trga;

(c)

skladnost operativnih dogodkov za različne cene in zneske v zvezi z ureditvijo trga;

(d)

uporabnost in učinkovitost preverjanja uporabe ustreznih menjalnih tečajev.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in evidentiranju operacij javnega skladiščenja v obračunih plačilne agencije.

Člen 95

Zaščitni ukrepi in odstopanja

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bodo njegovo uporabo ogrozile nenavadne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalno valuto. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od obstoječih pravil, a le tako dolgo, kolikor je to nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.

2.   Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od tega poglavja, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

kadar država članica uporablja neobičajne menjalne postopke, na primer več menjalnih tečajev, ali izvaja barter pogodbe;

(b)

kadar valute držav članic ne kotirajo na uradnem deviznem trgu ali če bi trend takšnih valut lahko povzročil izkrivljanje trgovine.

Člen 96

Uporaba eura v državah, ki niso del euroobmočja

1.   Če se država članica, katere valuta ni euro, odloči, da bo odhodke, ki izhajajo iz kmetijske zakonodaje izplačala v eurih namesto v svoji nacionalni valuti, država članica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da uporaba eura ne pomeni sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

2.   Država članica Komisijo uradno obvesti o načrtovanih ukrepih iz odstavka 1, preden začnejo veljati. Ukrepi ne smejo začeti veljati, dokler Komisija uradno ne obvesti te države članice o svojem soglasju.

POGLAVJE III

Poročanje

Člen 97

Letno finančno poročilo

Do 30. septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu finančno poročilo o upravljanju EKJS in EKSRP v preteklem proračunskem letu.

POGLAVJE IV

Preglednost

Člen 98

Objava informacij v zvezi z upravičenci

1.   Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev EKJS in EKSRP za namene člena 49(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1060 ter v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena, vključno, kadar je ustrezno, z informacijami o skupinah, v katerih upravičenci sodelujejo, v skladu s členom 59(4) te uredbe, kot so jim jih posredovali ti upravičenci v skladu s členom 59(4) te uredbe.

2.   Člen 49(3), točke (a), (b), (d) do (j) in (l), ter člen 49(4) Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo v zvezi z upravičenci do sredstev iz EKSRP in EKJS, kadar je ustrezno. Uporaba člena 49(3), točka (e), te uredbe se omeji na namen operacije. Člen 49(3), točka (k), te uredbe se uporablja za EAFRD.

3.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„operacija“ pomeni ukrep, sektor ali vrsto intervencij;

(b)

„skupni strošek operacije“ pomeni zneske plačila, ki ustrezajo vsakemu ukrepu, sektorju ali vrsti intervencij, financiranih iz EKJS ali EKSRP, ki jih prejme posamezni upravičenec v zadevnem finančnem letu; kar zadeva plačila, ki ustrezajo vrstam intervencij, financiranih iz EKSRP, zneski, ki se objavijo, ustrezajo skupnemu javnemu financiranju in vključujejo tako prispevek Unije kot nacionalni prispevek;

(c)

„oznaka lokacije ali geolokacija operacije“ pomeni občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in, če je na voljo, poštno številko ali del poštne številke, ki opredeljuje občino.

4.   Vsaka država članica omogoči dostop do informacij iz člena 49(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1060 na enotnem spletnem mestu. Takšne informacije so dostopne dve leti od datuma svoje prve objave.

Države članice ne objavijo informacij iz člena 49(3), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2021/1060, če znesek pomoči, ki ga prejme upravičenec v enem letu, znaša 1 250 EUR ali manj.

Člen 99

Obveščanje upravičencev o objavi podatkov v zvezi z njimi

Države članice upravičence obvestijo o tem, da bodo podatki, ki jih zadevajo, objavljeni v skladu s členom 98 ter da lahko take podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom zaščite finančnih interesov Unije.

Države članice v zvezi z osebnimi podatki v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 upravičence obvestijo o njihovih pravicah, določenih v navedeni uredbi, in o postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.

Člen 100

Izvedbena pooblastila v zvezi s preglednostjo

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

obliki, vključno z načinom predstavitve po posameznem ukrepu, sektorju ali vrsti intervencije, in časovnem načrtu objave, določenem v členih 98 in 99;

(b)

enotni uporabi člena 99;

(c)

sodelovanju med Komisijo in državami članicami.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

POGLAVJE V

Varstvo osebnih podatkov

Člen 101

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.   Brez poseganja v člene 98, 99 in 100 države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene izvajanja svojih upravljavskih, kontrolnih in revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja na podlagi te uredbe, predvsem tistih iz naslova II, poglavje II, naslova III, poglavji III in IV, naslova IV in naslova V, poglavje III, ter za statistične namene in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115 ter za statistične namene, se anonimizirajo.

3.   Osebni podatki se obdelujejo v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega prava Unije in nacionalnega prava.

4.   Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 tega člena obdelajo njihove osebne podatke in da imajo zato pravice do varstva podatkov, določene v uredbah (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

NASLOV VI

DELEGIRANI AKTI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 102

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 54(4), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 7. decembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 54(4), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 11(1), členom 17(5), členom 23(2), členom 38(2), členom 40(3), členom 41(3), členom 44(4) in (5), členom 47(1), členom 52(1), členom 54(4), členom 55(6), členom 60(3), členom 64(3), členom 74, členom 76(2), členom 85(7), členom 89(2), členom 94(5) in (6), členom 95(2) ter členom 105, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 103

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijska sklada. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za namene členov 11, 12, 17, 18, 23, 26, 32, 39 do 44, 47, 51 do 55, 58, 59, 60, 64, 75, 82, 92, 95 in 100 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na intervencije v obliki neposrednih plačil, intervencije za določene sektorje, intervencije za razvoj podeželja in skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za skupno kmetijsko politiko, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/2115, oziroma Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 104

Razveljavitve

1.   Uredba (EU) št. 1306/2013 se razveljavi.

Vendar:

(a)

se člen 4(1), točka (b), člen 5, člen 7(3), členi 9, 17, 21 in 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 40 do 43, 51, 52, 54, 56, 59, 63, 64, 67, 68, 70 do 75, 77, 91 do 97, 99 in 100, člen 102(2) ter člena 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporabljajo:

(i)

v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto 2022 in prej;

(ii)

za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, do 31. decembra 2022;

(iii)

za sheme pomoči iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), in člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (36) v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, po 31. decembru 2022 in do konca teh shem pomoči, ter

(iv)

kar zadeva EKSRP v zvezi z izdatki, ki so jih imeli upravičenci, in plačili, ki jih je plačilna agencija plačala v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013;

(b)

se člen 69 Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za sheme podpore v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, in v okviru izvajanja programov za razvoj podeželja, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter druge ukrepe SKP, kot so določeni v naslovu II, poglavje I, Uredbe (EU) št. 1306/2013 in se izvedejo pred 1. januarjem 2023;

(c)

se člen 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja v zvezi s prejemki, prijavljenimi v okviru izvajanja programov za razvoj podeželja, ki jih odobri Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, Uredbe (ES) št. 1698/2005 in Uredbe Komisije (ES) št. 27/2004 (37);

(d)

se Uredba (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja v zvezi z odhodki glede pravnih obveznosti iz člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115. Ne glede na navedeno se člen 31 te uredbe uporablja za odhodke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115, in se v ta namen šteje za vrsto intervencije.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo, Uredbo (EU) 2021/2115 in Uredbo (EU) št. 1308/2013 in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 105

Prehodni ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102, ki so potrebni za zagotovitev neoviranega prehoda iz ureditve določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, iz člena 104 te uredbe, k tistim navedenim v tej uredbi, ki dopolnjujejo to uredbo z odstopanji od pravil iz te uredbe in z dodatki k njim.

Člen 106

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Vendar se člen 16 uporablja za odhodke, ki se izvršijo od 16. oktobra 2022, kar zadeva EKJS.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. decembra 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

J. VRTOVEC


(1)  UL C 41, 1.2.2019, str. 1.

(2)  UL C 62, 15.2.2019, str. 214.

(3)  UL C 86, 7.3.2019, str. 173.

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. decembra 2021.

(5)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 in Uredbe (EU) št. 1307/2013 (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(6)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(9)  UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(10)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(13)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(14)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(15)  Glej zlasti: sodbo Sodišča z dne 6. decembra 1989 v zadevi C-329/88, Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, ECLI:EU:C:1989:618; sodbo Sodišča z dne 1. junija 1994 v zadevi C-317/92, Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, ECLI:EU:C:1994:212; sodbo Sodišča (prvi senat) z dne 6. oktobra 2009 v zadevi C-562/07, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji, ECLI:EU:C:2009:614; sodbo Sodišče prve stopnje (drugi senat)z dne 14. septembra 1995 v zadevi T-571/93, Lefebvre frères et sœurs, GIE Fructifruit, Association des Mûrisseurs Indépendants in Star fruits Cie proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:1995:163; sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 19. maja 2009 v zadevi C-531/06, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, ECLI:EU:C:2009:315.

(16)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(17)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(18)  Glej sodbo Sodišča z dne 27. januarja 2021 v zadevi De Ruiter vof v Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit, C 361/19, ECLI:EU:C:2021:71.

(19)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(20)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(21)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(22)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(23)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(24)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(25)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(26)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(27)  Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(28)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(29)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(30)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(31)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(32)  Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(33)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(34)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(35)  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in ß-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

(36)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(37)  Uredba Komisije (ES) št. 27/2004 z dne 5. januarja 2004 o prehodnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 glede financiranja Jamstvenega oddelka EKUJS ukrepov za razvoj podeželja v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (UL L 5, 9.1.2004, str. 36).


PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EU) št. 1306/2013

Ta uredba

Uredba (EU) 2021/2115

Uredba (EU) št. 1308/2013

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člena 2 in 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7(1), (2) in (3)

Člen 9

Člen 7(4) in (5)

Člen 10

Člen 7(6)

Člen 8

Člen 11

Člen 9

Člen 12

Člen 10

Člen 37, točka (a)

Člen 11

Člen 44(1)

Člen 12

Člen 15(1), (2) in (4)

Člen 13(1)

Člen 15(3)

Člen 13(2) in (3)

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 14

Člen 17

Člen 20

Člen 18

Člen 21

Člen 19

Člen 22

Člen 20

Člen 23

Člen 21

Člen 24

Člen 22

Člen 25

Člen 23

Člen 26

Člen 24

Člen 15

Člen 25

Člen 16

Člen 26

Člen 17

Člen 27

Člen 18

Člen 28

Člen 19

Člen 29

Člen 30

Člen 36

Člen 31

Člen 27

Člen 32

Člen 28

Člen 33

Člen 29

Člen 34

Člen 30

Člen 35

Člen 31

Člen 36

Člen 32

Člen 37

Člen 33

Člen 38

Člen 34

Člen 39

Člen 35

Člen 40

Člen 38

Člen 41

Člen 39

Člen 42

Člen 43

Člen 45

Člen 44

Člen 43(1)

Člen 45

Člen 46

Člen 46

Člen 43(2) in Člen 47

Člen 47

Člen 49

Člen 48

Člen 50

Člen 49

Člen 51 (1) in (2)

Člen 50

Člen 51(3) in člen 52

Člen 51

Člen 53

Člen 52

Člen 55

Člen 53

Člen 54

Člen 55

Člen 56

Člen 56

Člen 57

Člen 57

Člen 58

Člen 58

Člen 59

Člen 59

Člen 60

Člen 62

Člen 61

Člen 63

Člen 62

Člen 60

Člen 63(1), prvi pododstavek, člen 63(2) do (5)

Člen 63(1), drugi pododstavek

Člen 61

Člen 64

Člen 65

Člen 66

Člen 64

Člen 67

Člen 65

Člen 68

Člen 66

Člen 69(1), prvi pododstavek

Člen 67(1), drugi pododstavek

Člen 69(1), drugi pododstavek

Člen 69(1), tretji pododstavek

Člen 67(1), četrti pododstavek

Člen 69(2)

Člen 67(2)

Člen 70

Člen 68

Člen 71

Člen 73

Člen 72

Člen 69

Člen 73

Člen 71

Člen 74(1)

Člen 72

Člen 74(2), (3) in (4)

Člen 75

Člen 44(2), (3) in (5)

Člen 76

Člen 74

Člen 77

Člen 78

Člen 75

Člen 79

Člen 76

Člen 80

Člen 77(1), (2) in (5)

Člen 81

Člen 78(1), (2) in (3)

Člen 82(1) in (2)

Člen 78(4) in (5)

Člen 82(3) in (4)

Člen 83(1)

Člen 79

Člen 83(2) in (3)

Člen 84(1), (2), (3) in (4)

Člen 80

Člen 84 (5)

Člen 84(6)

Člen 77(4)

Člen 85(1), (3) in (4)

Člen 85(2)

Člen 77(3)

Člen 86(1)

Člen 80(2), točka (b)

Člen 86(2)

Člen 87

Člen 81

Člen 88

Člen 82

Člen 89

Člen 90a

Člen 90

Člen 116a

Člen 91

Člen 12

Člen 92

Člen 12

Člen 93

Člen 12

Člen 94

Člen 14

Člen 95

Člen 96

Člen 83

Člen 97

Člen 84

Člen 98

Člen 99

Člen 85

Člen 100

Člen 86

Člen 101(1)

Člen 101(2)

Člen 85(7)

Člen 102

Člen 90

Člen 103

Člen 91

Člen 104

Člen 92

Člen 105

Člen 93

Člen 106

Člen 94

Člen 107

Člen 95

Člen 108

Člen 96

Člen 109

Člen 97

Člen 110

Člen 128

Člen 111

Člen 98(1), (2) in (3)

Člen 112

Člen 98(4)

Člen 113

Člen 99

Člen 114

Člen 100

Člen 115

Člen 102

Člen 116

Člen 103

Člen 117

Člen 101

Člen 118

Člen 119

Člen 104

Člen 119a

Člen 120

Člen 105

Člen 121

Člen 106

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga


Na vrh