1.   Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko „višja sila“ in „izjemne okoliščine“ priznane predvsem v naslednjih primerih:

2.   Kadar huda naravna nesreča ali hud vremenski dogodek iz prvega odstavka 1, točka (a), resno prizadene natančno določeno območje, lahko zadevna država članica šteje, da je to celotno območje resno prizadeto zaradi te nesreče ali dogodka.

1.   EKJS se izvaja bodisi v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo v skladu z odstavkom 2 bodisi v okviru neposrednega upravljanja v skladu z odstavkom 3.

2.   Iz EKJS se v okviru deljenega upravljanja financirajo naslednji odhodki:

3.   Iz EKJS se v okviru neposrednega upravljanja financirajo naslednji odhodki:

1.   Vsaka država članica imenuje pristojni organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:

2.   Pristojni organ na podlagi preučitve minimalnih pogojev, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 11(1), točka (a), s formalnim aktom odloči o izdaji ali, na podlagi pregleda, odvzemu akreditacije plačilne agencije in o imenovanju in akreditaciji usklajevalnega organa in odvzemu njegove akreditacije.

3.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa, pri čemer zagotovi, da je certifikacijski organ vedno imenovan.

4.   Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o vseh akreditacijah in odvzemih akreditacije plačilne agencije in o vseh imenovanjih in akreditacijah ter odvzemih akreditacij usklajevalnega organa ter o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa.

1.   Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic in, kadar je ustrezno, njihovih regij, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Plačilne agencije lahko prenesejo izvajanje nalog iz prvega pododstavka, razen izplačil.

2.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, obveščanjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi člena 11(1), točka (a).

Vsaka država članica ob upoštevanju svojih ustavnih določb omeji število svojih akreditiranih plačilnih agencij:

Kadar so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, bodisi upravljanje teh shem prenesejo na regionalne plačilne agencije.

Z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka lahko države članice ohranijo plačilne agencije, ki so bile akreditirane pred 15. oktobrom 2020, pod pogojem, da pristojni organ s sklepom iz člena 8(2) potrdi, da izpolnjujejo minimalne pogoje za akreditacijo iz prvega pododstavka tega odstavka.

Plačilnim agencijam, ki odhodkov EKJS ali EKSRP niso upravljale vsaj tri leta, se akreditacija odvzame.

Države članice ne akreditirajo nobene nove dodatne plačilne agencije po 7. decembru 2021, razen za primere iz drugega pododstavka, točka (a), kadar bi bile glede na ustavne določbe morda potrebne dodatne regionalne plačilne agencije.

3.   Za namene člena 63(5) in (6) finančne uredbe odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu kmetijskemu finančnemu letu (v nadaljnjem besedilu: finančno leto), sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka tega odstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v členu 63(7), drugi pododstavek, finančne uredbe.

4.   Kadar akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več minimalnih pogojev za akreditacijo iz odstavka 2, prvi pododstavek, zadevna država članica na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije tej plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, ki ga pristojni organ te države članice določi glede na resnost problema.

5.   Plačilne agencije upravljajo in zagotavljajo kontrolo operacij, povezanih z javno intervencijo, za katere so odgovorne, ter na tem področju ohranijo vso odgovornost.

Kadar se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja EIB ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima delež država članica, se plačilna agencija opre na poročilo o kontroli v podporo predloženim zahtevkom za plačila. Te institucije državi članici predložijo poročilo o kontroli.

6.   Za namene člena 33 se za odhodke EKSRP v skladu z odstavkom 3 tega člena in členom 10(3) do 30. junija 2030 predloži dodatno poročilo o smotrnosti, ki zajema obdobje do 31. decembra 2029.

1.   Kadar je v državi članici akreditiranih več plačilnih agencij, zadevna država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

2.   Za obdelovanje informacij finančne narave iz odstavka 1, točka (a), država članica usklajevalni organ posebej akreditira.

3.   Letno poročilo o smotrnosti iz odstavka 1, točka (b), tega člena se obravnava v mnenju iz člena 12(2) in se predloži Komisiji skupaj z izjavo o upravljanju, ki se nanaša na pripravo celotnega poročila.

1.   Za zagotovitev dobrega delovanja plačilnih agencij in usklajevalnih organov iz členov 9 in 10 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga država članica imenuje za obdobje najmanj treh let, brez poseganja v nacionalno pravo. Kadar gre za zasebni revizijski organ in kadar tako zahteva veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa.

Država članica, ki imenuje več kot en certifikacijski organ, lahko določi javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, odgovoren za usklajevanje.

2.   Certifikacijski organ za namene člena 63(7), prvi pododstavek, finančne uredbe izda mnenje, ki je sestavljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi in v katerem je navedeno, ali:

V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d). Pregled zajema tudi analizo narave ter razsežnosti napak in pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja med revizijami in kontrolami, ter korektivne ukrepe, ki jih plačilna agencija sprejme ali načrtuje, iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (c).

Kadar se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja EIB ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima država članica delež, se certifikacijski organ opre na letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo zunanji revizorji teh institucij. Te institucije državam članicam predložijo letno revizijsko poročilo.

3.   Certifikacijski organ ima potrebno tehnično strokovno znanje, kot tudi znanje o SKP. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, kot tudi od pristojnega organa, ki je to plačilno agencijo akreditiral, in organov, ki so odgovorni za izvajanje in spremljanje SKP.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o delovanju certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet teh pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s spremno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi.

V izvedbenih aktih se določijo tudi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Letna zgornja meja odhodkov EKJS je sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

2.   Kadar pravo Unije določa, da se zneski odštejejo od zneskov iz odstavka 1 ali tem zneskom prištejejo, sprejme Komisija izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 103, s katerimi določi neto zneske, ki so na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz prava Unije.

1.   Kadar je za kmetijske odhodke države članice v pravu Unije določena finančna zgornja meja v evrih, se takšni odhodki povrnejo do te določene zgornje meje, s potrebnimi prilagoditvami, kadar se uporabljajo členi 39 do 42.

2.   Dodelitve držav članic za intervencije v obliki neposrednih plačil iz člena 87 Uredbe (EU) 2021/2115, popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 17 te uredbe, se štejejo za finančne zgornje meje v evrih za namene odstavka 1 tega člena.

1.   Da bi se kmetijskemu sektorju za namene upravljanja trga ali stabilizacije in za hitro odzivanje v krizah, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se v EKJS na začetku vsakega leta vzpostavi kmetijska rezerva Unije (v nadaljnjem besedilu: rezerva).

Odobritve za rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije. Sredstva iz rezerve se dajo na voljo v finančnem letu ali letih, za katera je potrebna dodatna podpora, za naslednje ukrepe:

2.   Znesek rezerve znaša 450 milijonov EUR v tekočih cenah na začetku vsakega leta v obdobju 2023–2027, razen če je v proračunu Unije določen višji znesek. Komisija lahko med letom prilagodi znesek rezerve, če je to ustrezno, glede na tržni razvoj ali obete v tekočem ali naslednjem letu, pri čemer upošteva razpoložljive odobritve na podlagi posebne zgornje meje EKJS.

Če takšne razpoložljive odobritve ne zadostujejo, se lahko v skladu s členom 17 te uredbe kot zadnja možnost uporabi finančna disciplina za financiranje rezerve do začetnega zneska iz prvega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od člena 12(2), tretji pododstavek, finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz rezerve prenesejo in uporabijo za financiranje rezerve v naslednjih proračunskih letih do leta 2027.

Poleg tega se z odstopanjem od člena 12(2), tretji pododstavek, finančne uredbe skupni neporabljeni znesek rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ki je na voljo ob koncu leta 2022, prenese v leto 2023, ne da bi bil v celoti vrnjen v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 5(2), točka (c), te uredbe, in je v potrebnem obsegu dan na voljo za financiranje rezerve, vzpostavljene s tem členom, potem ko so bile upoštevane odobritve, ki so na voljo na podlagi posebne zgornje meje EKJS. Katere koli odobritve iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, ki ostanejo na voljo po financiranju rezerve, vzpostavljene s tem členom, se vrnejo v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 5(2), točka (c), te uredbe.

1.   Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov, financiranih v okviru ustrezne posebne zgornje meje za posamezno proračunsko leto, kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz člena 5(2), točka (c), te uredbe in za finančni prispevek Unije k neposrednim plačilom na podlagi poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 za posebne ukrepe iz člena 5(2), točka (e) (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Prilagoditvena stopnja se uporablja za plačila, ki se odobrijo kmetom za intervencije in posebne ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka, ki presegajo 2 000 EUR za ustrezno koledarsko leto. Za namene tega pododstavka se smiselno uporablja člen 17(4) Uredbe (EU) 2021/2115.

Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija koledarskega leta, za katero se ta stopnja uporablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

2.   Komisija lahko do 1. decembra koledarskega leta, za katero se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

3.   Kadar je bila uporabljena finančna disciplina, se odobritve, prenesene v skladu s členom 12(2), točka (d), finančne uredbe, uporabijo za financiranje odhodkov iz člena 5(2), točka (c), te uredbe v obsegu, ki je potreben, da se prepreči ponovna uporaba finančne discipline.

Kadar odobritve, ki se prenesejo v skladu s prvim pododstavkom, ostanejo na razpolago in skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete in ki so na razpolago za povračilo, predstavlja vsaj 0,2 % letne zgornje meje odhodkov EKJS, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za posamezno državo članico določi zneske odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, ki se povrnejo končnim upravičencem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

4.   Zneske, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 3, drugi pododstavek, države članice povrnejo končnim upravičencem v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Države članice lahko pri zneskih povračila na končnega upravičenca uporabijo minimalni prag. Ta povrnitev se uporabi le za končne upravičence v državah članicah, v katerih se je v predhodnem finančnem letu uporabljala finančna disciplina.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102, ki so nujni za zagotovitev usklajene uporabe finančne discipline v državah članicah in s katerimi se ta uredba dopolni s pravili za izračun finančne discipline, ki jo države članice uporabijo za kmete.

1.   Kadar ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 14 te uredbe za proračunsko leto N presežen, Komisija predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja tega zneska. Te ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ali Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU.

2.   Če Komisija v katerem koli trenutku meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 14 te uredbe presežen, in ne more sprejeti ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, predlaga druge ukrepe, s katerimi zagotovi upoštevanje tega zneska. Te ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ali Svet, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU.

3.   Kadar ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 14, Komisija:

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka, točki (a) in (c), tega odstavka, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

1.   Komisija da odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 5(2), na voljo državam članicam v obliki mesečnih plačil na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem obdobju.

2.   Dokler Komisija ne prenese mesečnih plačil, sredstva, potrebna za izvrševanje odhodkov, priskrbijo države članice v skladu s potrebami svojih akreditiranih plačilnih agencij.

1.   Komisija brez poseganja v člene 53, 54 in 55 izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.

2.   Mesečna plačila se vsaki državi članici izplačajo najpozneje tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odhodki izvršeni, ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih ustavitev, uporabljenih na podlagi členov 39 do 42, ali kakršnih koli drugih popravkov. Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu oktobru. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu novembru.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi mesečna plačila, ki jih izvrši na podlagi izjave držav članic o odhodkih in informacij, pridobljenih v skladu s členom 90(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 103.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 103.

5.   Komisija nemudoma obvesti državo članico o vsaki prekoračitvi zgornje finančne meje s strani države članice.

1.   Kadar v okviru skupne ureditve trgov znesek na enoto za javno intervencijo ni določen, EKJS zadevni ukrep financira na podlagi enotnih standardnih zneskov, zlasti za sredstva iz držav članic, ki se uporabljajo za odkup proizvodov, za materialne operacije, povezane s skladiščenjem, ter, kadar je ustrezno, za predelavo proizvodov, upravičenih do javne intervencije, iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

1.   Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s členom 7, točka (c), je dati Komisiji na razpolago sredstva za:

2.   Komisija v skladu s členom 7, točka (c), financira ukrepe za:

Ti ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, Skupnim raziskovalnim središčem, nacionalnimi laboratoriji in organi ali z vključitvijo zasebnega sektorja.

1.   Plačila, ki jih Komisija izvrši v okviru prispevka EKSRP iz člena 6, ne presežejo proračunskih obveznosti.

Brez poseganja v člen 34(1) se ta plačila namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Uporabi se člen 110 finančne uredbe.

1.   Izvedbeni sklep Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in, po uradnem obvestilu zadevni državi članici, pravno obveznost v smislu navedene uredbe. V tem izvedbenem sklepu se določi letni prispevek.

2.   Proračunske obveznosti Unije za vsak strateški načrt SKP se izvajajo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027. Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe se proračunske obveznosti za prvi obrok za vsak strateški načrt SKP izvršijo, ko Komisija odobri strateški načrt SKP in o tem uradno obvesti zadevno državo članico. Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija sprejme pred 1. majem vsakega leta na podlagi izvedbenega sklepa iz odstavka 1 tega člena, razen kadar se uporabi člen 16 finančne uredbe.

1.   Odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 6, so na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska, kot je opisano v tem oddelku.

2.   Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne presega 95 % prispevka EKSRP za vsak strateški načrt SKP.

Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s posredovanjem zahtevkov za plačila Komisiji.

1.   Potem ko Komisija sprejme izvedbeni sklep o odobritvi strateškega načrta SKP, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno trajanje strateškega načrta SKP. Začetni znesek predhodnega financiranja se izplača v naslednjih obrokih:

Če je strateški načrt SKP odobren leta 2024 ali pozneje, se obroki iz prejšnjih let izplačajo nemudoma po tej odobritvi.

2.   Komisiji se povrne skupni znesek, izplačan za predhodno financiranje, če ni bil izvršen noben odhodek in ni bila poslana nobena izjava o odhodkih za strateški načrt SKP v roku 24 mesecev od datuma, ko je Komisija plačala prvi obrok zneska za predhodno financiranje. To predhodno financiranje se izravna s prvimi odhodki, prijavljenimi za strateški načrt SKP.

3.   Kadar je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 103 Uredbe (EU) 2021/2115, se predhodno financiranje ne izplača oziroma ne izterja.

4.   Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

5.   Skupni znesek predhodnega financiranja se potrdi v skladu s postopkom iz člena 53 pred zaključkom strateškega načrta SKP.

1.   Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se z uporabo prispevne stopnje iz člena 91 Uredbe (EU) 2021/2115 za javne odhodke, izvršene za vsako vrsto intervencije, razen plačil iz dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) navedene uredbe.

Vmesna plačila vključujejo tudi zneske iz člena 94(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Komisija glede na razpoložljiva sredstva ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih ustavitev, ki se izvedejo na podlagi členov 39 do 42, izvrši vmesna plačila za povračilo odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije za izvajanje strateških načrtov SKP.

3.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2021/1060, izjava o odhodkih vključuje skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, oziroma, v primeru jamstev, ki jih je organ upravljanja rezerviral za pogodbe o jamstvu za končne prejemnike ali v njihovo korist, kot je določeno v členu 80(5), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(2) Uredbe (EU) 2021/1060, se izjava o odhodkih, ki vključuje odhodke za finančne instrumente, predloži v skladu z naslednjimi pogoji:

5.   Zneski, plačani v skladu s odstavkom 4, točka (a), tega člena, se štejejo za predplačila za namene člena 37(2). Znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih iz odstavka 4, točka (a), tega člena, Komisija obračuna najpozneje v letnih obračunih za zadnje leto izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP.

6.   Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:

7.   Če ena od zahtev iz odstavka 6 ni izpolnjena, Komisija nemudoma obvesti akreditirano plačilno agencijo ali usklajevalni organ, če je bil ta imenovan. Če katera koli od zahtev iz odstavka 6, točka (a) ali točka (c), ni izpolnjena, se izjava o odhodkih šteje za nedopustno.

8.   Komisija brez poseganja v člene 53, 54 in 55 izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 6 tega člena.

9.   Akreditirane plačilne agencije v rokih, ki jih določi Komisija, pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali preko usklajevalnega organa, kadar je bil ta imenovan, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s strateškimi načrti SKP. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi te roke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

V izjave o odhodkih se vključijo odhodki, ki jih je izvršila plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vključijo se tudi zneski iz člena 94(2) Uredbe (EU) 2021/2115. Vendar se v primeru, če odhodkov iz člena 86(3) navedene uredbe ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker Komisija spremembe strateškega načrta SKP v skladu s členom 119(10) navedene Uredbe še ni odobrila, ti odhodki lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra dalje, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

10.   Kadar odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil zahteva dodatno preverjanje zaradi nepopolnih ali nejasnih predloženih informacij ali zaradi neskladja, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja informacij, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 in akti Komisije, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, zadevna država članica na zahtevo odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil predloži dodatne informacije v roku, ki je glede na resnost problema določen v tej zahtevi.

Rok za vmesna plačila iz odstavka 8 se lahko prekine za celoten znesek ali del zneska, za katerega se zahteva plačilo, in sicer za obdobje največ šest mesecev od datuma, ko se pošlje zahteva po informacijah, do prejema zahtevanih informacij, ki se štejejo za zadostne. Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za obdobje nadaljnjih treh mesece.

Kadar zadevna država članica na zahtevo po dodatnih informacijah ne odgovori v roku, določenem v tej zahtevi, ali kadar je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da se veljavna pravila niso upoštevala ali da so bila sredstva iz skladov Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno ustavi ali zmanjša plačila v skladu s členi 39 do 42.

1.   Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 86(4) Uredbe (EU) 2021/2115 in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

2.   Preostali znesek se plača najpozneje šest mesecev po datumu, ko Komisija presodi, da so informacije in dokumenti iz odstavka 1 tega člena dopustni, in ko je potrjen zadnji sklop letnih obračunov. Brez poseganja v člen 34(5) Komisija za zneske, pri katerih po izplačilu preostalega zneska še vedno obstajajo prevzete obveznosti, najpozneje v roku šestih mesecev sprosti prevzete obveznosti.

3.   Če Komisija v roku iz odstavka 1 tega člena ni prejela zadnjega letnega poročila o smotrnosti in dokumentov, potrebnih za potrditev letnih obračunov za zadnje leto izvajanja strateškega načrta SKP, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 34.

1.   Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 32(6), točki (a) in (c), in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

2.   Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 86(4) Uredbe (EU) 2021/2115 in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena v šestih mesecih po tem datumu, se samodejno sprosti.

3.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali te upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3.

4.   Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje:

Države članice Komisiji vsako leto do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.

5.   Komisija države članice pravočasno obvesti, če obstaja tveganje samodejne sprostitve prevzetih obveznosti. Obvesti jih o zadevnem znesku glede na informacije, ki jih ima na voljo. Države članice imajo od dneva prejema tega obvestila na voljo dva meseca, da soglašajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija samodejno sprosti prevzete obveznosti najpozneje devet mesecev po poteku zadnjega roka iz odstavkov 1, 2 in 3.

6.   V primeru samodejne sprostitve prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni strateški načrt SKP za zadevno leto zmanjša za samodejno sproščen znesek. Zadevna država članica Komisiji v odobritev predloži spremenjeni finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšani znesek pomoči med različne vrste intervencij. Če država članica tega ne stori, Komisija za vsako vrsto intervencije sorazmerno zmanjša dodeljene zneske.

1.   Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če so jih izvršile akreditirane plačilne agencije in če:

2.   Odstavek 1, točka (b)(i), se ne uporablja za predplačila, plačana upravičencem v okviru vrst intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115.

1.   Kadar so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačilo upravičencu, ki ga plačilna agencija izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, ni upravičeno do financiranja Unije.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o okoliščinah in pogojih, v katerih se plačila iz odstavka 1 tega člena štejejo za upravičena, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

1.   Kadar Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij, izjav in dokumentov iz člena 90 ugotovi, da so bile presežene finančne zgornje meje, določene s pravom Unije, zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 21(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 32.

2.   Kadar Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij, izjav in dokumentov iz člena 90 ugotovi, da plačilni roki iz člena 38 niso bili upoštevani, obvesti zadevno državo članico in ji da možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Kadar država članica ne predloži svojih pripomb v tem roku ali kadar Komisija ugotovi, da so bile predložene pripombe očitno nezadostne, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 21(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 32.

3.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v člen 53.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila za postopek in druge praktične ureditve za pravilno delovanje mehanizma iz člena 38. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Kadar države članice ne predložijo dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) v rokih, določenih v členu 9(3), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 21(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno ustavljena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem, da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku zadevnega roka.

Kar zadeva vmesna plačila iz člena 32, se izjave o odhodkih štejejo za nedopustne v skladu z odstavkom 7 navedenega člena.

2.   Kadar Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 54 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom, ki ustreza sporočenemu učinku, znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali začasna plačila iz člena 32.

Začasna ustavitev se uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki so bile predmet zmanjšanj iz člena 54(2), znesek, katerega plačilo se začasno ustavi, pa ne presega odstotka, ki ustreza zmanjšanju, uporabljenemu v skladu s členom 54(2). Komisija zneske, katerih plačila so bila začasno ustavljena, povrne državam članicam ali pa jih trajno zmanjša najpozneje z izvedbenim aktom iz člena 54 v zvezi z letom, za katerega so bila plačila začasno ustavljena. Če države članice dokažejo, da so sprejele potrebne popravne ukrepe, pa lahko Komisija začasno ustavitev odpravi že prej s posebnim izvedbenim aktom.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji začasne ustavitve plačil.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavka 1 in odstavka 2, prvi pododstavek, tega člena zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in ji omogoči predložitev pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni.

5.   Pri izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti na podlagi tega člena.

1.   Kadar Komisija v skladu s členom 135(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2115 od zadevne države članice zahteva predložitev akcijskega načrta, ta država članica v posvetovanju s Komisijo pripravi takšen akcijski načrt. V akcijski načrt se vključijo predvideni popravni ukrepi in jasni kazalniki napredka skupaj s časovnim okvirom, v katerem mora biti ta napredek dosežen. Ta časovni okvir lahko obsega več kot eno finančno leto.

Zadevna država članica odgovori v dveh mesecih po zahtevi Komisije za akcijski načrt.

Komisija v dveh mesecih od prejema akcijskega načrta zadevne države članice, kadar je ustrezno, pisno obvesti to državo članico o svojih ugovorih na predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica upošteva akcijski načrt, kot ga je sprejela Komisija, in upošteva pričakovani časovni okvir za njegovo izvedbo.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o strukturi akcijskih načrtov in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

2.   Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 tega člena ali če ta akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali ni bil spremenjen v skladu s pisno zahtevo Komisije iz navedenega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka zahtevek Komisije za akcijski načrt za finančno leto 2025 ne privede do začasne ustavitve plačil pred pregledom smotrnosti za finančno leto 2026, kot je določeno v členu 135(3) Uredbe (EU) 2021/2115.

Začasna ustavitev plačil iz prvega pododstavka se v skladu z načelom sorazmernosti uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki naj bi jih navedeni akcijski načrt zajel.

Komisija bi morala začasno ustavljene zneske povrniti, kadar je na podlagi pregleda smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115 ali na podlagi prostovoljne priglasitve zadevne države članice med finančnim letom o napredku akcijskega načrta in korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo primanjkljaja, dosežen zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev.

Če se stanje na koncu 12. meseca po začasni ustavitvi plačil ne izboljša, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim dokončno zmanjša znesek, katerega plačilo je bilo začasno ustavljeno za zadevno državo članico.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem takšnih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj odgovori v roku, ki ni krajši od 30 dni.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji in trajanju začasne ustavitve plačil ter pogojih za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti.

1.   V primeru resnih pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja Komisija po potrebi od zadevne države članice zahteva, naj predloži akcijski načrt, vključno s potrebnimi popravnimi ukrepi in jasnimi kazalniki napredka. Ta akcijski načrt se pripravi v posvetovanju s Komisijo. Zadevna država članica odgovori v dveh mesecih od zahteve Komisije, da oceni potrebo po akcijskem načrtu.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o strukturi in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

2.   Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 tega člena ali če ta akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali se ni izvajal v skladu s pisno zahtevo Komisije iz navedenega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32.

Začasna ustavitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka tega odstavka in ki ne presega 12 mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno ustavitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi to obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo 12 mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno ustavljena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 55.

3.   Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem takšnih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj se odzove v obdobju, ki ni krajše od 30 dni.

4.   Pri izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 21(3) ali vmesna plačila iz člena 32, se upoštevajo izvedbeni akti sprejeti na podlagi odstavka 2 tega člena..

1.   Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za EKJS in EKSRP.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi nadaljnja pravila v zvezi z obveznostjo iz tega člena ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba beležiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, države članice zagotovijo, da se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.

2.   Države članice zagotovijo, da se plačila v okviru intervencij in ukrepov iz člena 65(2) izplačajo ne prej kot 1. decembra in najpozneje 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice:

3.   Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 73 in 77 Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za spremembo tega člena, tako da se dodajo pravila, ki bodo državam članicam omogočala plačevanje predplačil v zvezi z intervencijami iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115 in v zvezi z ukrepi, ki urejajo ali podpirajo kmetijske trge, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, da bi zagotovili usklajeno in nediskriminatorno plačevanje predplačil.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo posebnih pogojev za plačevanje predplačil, da bi zagotovili usklajeno in nediskriminatorno plačevanje predplačil.

6.   Komisija na zahtevo države članice v izrednem primeru in v mejah iz člena 11(2), točka (b), finančne uredbe sprejme, kadar je ustrezno, izvedbene akte v zvezi z uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavka 2 tega člena, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   V smislu člena 21(5) finančne uredbe se za namenske prejemke štejejo naslednji:

2.   Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

3.   Ta uredba se smiselno uporablja za namenske prejemke iz odstavka 1.

4.   Pri knjigovodenju namenskih prejemkov iz te uredbe se v zvezi z EKJS smiselno uporablja člen 113 finančne uredbe.

1.   Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s členom 7, točka (e), je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, vključno z njenim vplivom na podnebje, okolje in dobrobit živali. Namenjeno je informiranju državljanov o izzivih na področju kmetijstva in hrane, informiranju kmetov in potrošnikov, ponovnemu vzpostavljanju zaupanja potrošnikov z informacijskimi kampanjami po krizah, informiranju drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, spodbujanju bolj trajnostnega modela kmetijstva Unije ter pomoči državljanom za njegovo boljše razumevanje.

Zagotavlja skladne, na dokazih temelječe, objektivne in celovite informacije v Uniji in zunaj nje ter opisuje komunikacijske ukrepe, načrtovane v večletnem strateškem načrtu Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:

Zakonsko predpisani ukrepi ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.

Pri izvajanju dejavnosti iz prvega pododstavka, točka (b), lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.

3.   Komisija enkrat na leto objavi razpis za zbiranje predlogov ob upoštevanju pogojev iz finančne uredbe.

4.   O ukrepih, ki so predvideni in se sprejmejo v skladu s tem členom, se uradno obvesti odbor iz člena 103(1).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru EKJS in EKSRP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 te uredbe za dopolnitev te uredbe s pravili o metodi, ki se uporabi pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta proračun Unije še ni bil sprejet ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 11(2) finančne uredbe.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 PDEU, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 PDEU ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ali člena 127 finančne uredbe, izvede preglede v državah članicah, da preveri predvsem ali:

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP.

Pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih lahko nekatera dejanja opravijo samo zastopniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri obiskih na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.   Komisija pred pregledom pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se bo pregled izvedel, pri čemer upošteva upravno obremenitev plačilnih agencij pri organizaciji pregledov. Zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z operacijami iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.

1.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje EKJS in EKSRP, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za omogočanje pregledov, za katere Komisija meni, da so ustrezni v okviru upravljanja financiranja Unije.

2.   Države članice Komisiji na zahtevo posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje pravnih aktov Unije v zvezi s SKP, ki imajo finančne posledice za EKJS ali EKSRP.

3.   Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v njihovih strateških načrtih SKP, o primerih domnevnih goljufij in o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih s temi nepravilnostmi in goljufijami. Komisija te informacije vsako leto povzame in objavi ter jih posreduje Evropskemu parlamentu.

1.   Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju pregledov, kot predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji.

Ti dokumenti in informacije se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi odstavka 3.

Kadar te dokumente in informacije hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.

2.   Ta člen se smiselno uporablja za certifikacijske organe.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o pogojih za hrambo dokumentov in informacij iz tega člena, tudi o tem, v kakšni obliki in kako dolgo se hranijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pregledih ter dostopu do dokumentov in informacij iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice v skladu s tem poglavjem, in pravili o merilih za določitev primerov nepravilnosti v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 ter drugih primerov neizpolnjevanja pogojev, ki so jih določile države članice v strateških načrtih SKP, o katerih je treba poročati, in o podatkih, ki jih je treba zagotoviti v tem okviru.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o postopkih v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati za izvajanje členov 49 in 50. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij iz člena 9(3), prvi pododstavek, točki (a) in (d), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij za odhodke iz člena 5(2) in člena 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

V teh izvedbenih aktih se zajame popolnost, natančnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi členov 54 in 55.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6 te uredbe, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115, nimajo ustreznega učinka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 9(3) in člena 10 te uredbe ter člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Ti izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi člena 55 te Uredbe.

2.   Komisija zneske, ki jih je treba zmanjšati, oceni na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega učinka v skladu s strateškim načrtom SKP ter ob upoštevanju utemeljitev države članice v letnih poročilih o smotrnosti v skladu s členom 134(8) Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena zadevni državi članici da priložnost, da v obdobju, ki ni krajše od 30 dni, kadar so bili dokumenti iz člena 9(3), člena 10 in člena 12(2) predloženi v roku, predloži pripombe in utemelji morebitne razlike.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz člena 5(2) in člena 6 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Vendar, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115, se izključitve iz financiranja Unije, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, uporabljajo le v primeru resnih pomanjkljivosti v pravilnem delovanju sistemov upravljanja držav članic.

Prvi pododstavek se ne uporablja za posamezne upravičence v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v strateških načrtih SKP in nacionalnih pravilih.

2.   Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljenih pomanjkljivosti. V zvezi s tem ustrezno upošteva naravo teh pomanjkljivosti ter finančno škodo, povzročeno Uniji.

3.   Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 se ugotovitve Komisije in pripombe zadevne države članice na te ugotovitve uradno pisno sporočijo obema stranema, ki se skušata nato dogovoriti o ukrepih, ki naj se sprejmejo. Zadevna država članica ima možnost dokazati, da je dejanski obseg neizpolnjevanja manjši od tega, kar je ocenila Komisija.

Če dogovor ni dosežen, lahko zadevna država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev stališč obeh strani v štirih mesecih. Postopek izvede spravni organ. Poročilo o izidu tega postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o zavrnitvi financiranja, če pa odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.

4.   Financiranje se ne zavrne za:

5.   Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki so potrebni za namene sprejetja in izvajanja izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena, vključno s pravili o izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami, o rokih, ki jih je treba upoštevati, in spravnem postopku, predvidenem v odstavku 3 tega člena in o vzpostavitvi, nalogah, sestavi in ureditvi dela spravnega organa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Zneski, ki jih izterjajo države članice zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateških načrtov SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

2.   Države članice lahko brez poseganja v odstavek 1 plačilni agenciji kot organu, pristojnemu za izterjavo dolga, naročijo, naj vse neporavnane dolgove upravičenca odšteje od prihodnjih plačil temu upravičencu.

3.   Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v odstavku 1, lahko zadevna država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen v primeru neizpolnjevanja s strani upravnih organov ali drugih služb države članice.

1.   Ob ugotovitvi nepravilnosti in v drugih primerih neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja, določenih v strateških načrtih SKP, s strani upravičencev ter, kar zadeva finančne instrumente, tudi s strani posebnih skladov v okviru holdinških skladov ali končnih prejemnikov, države članice uporabijo finančne popravke, tako da delno ali, kadar je to upravičeno, v celoti prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge operacije razvoja podeželja iz strateških načrtov SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije v celoti ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v njenem strateškem načrtu SKP in teh sredstev ne sme prerazporediti za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Države članice od vseh prihodnjih plačil upravičencem, ki jih mora izvesti plačilna agencija, odštejejo vsak znesek, za katerega ugotovijo, da ni upravičen zaradi neodpravljenih nepravilnosti upravičenca v skladu s tem členom.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, drugi pododstavek, za intervencije za razvoj podeželja, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko prispevek, ki je bil preklican zaradi posameznega primera neizpolnjevanja, ponovno uporabi v okviru istega finančnega instrumenta, kot sledi:

1.   V okviru SKP države članice spoštujejo veljavne sisteme upravljanja, sprejmejo vse zakone in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, vključno z uporabo učinkovitih meril za upravičenost odhodkov iz člena 37. Ti predpisi in ukrepi zadevajo zlasti:

2.   Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja svojih sistemov upravljanja in kontrole ter zakonitosti in pravilnosti izdatkov, prijavljenih Komisiji.

Da bi Komisija v zvezi s tem pomagala državam članicam, jim da na voljo orodje za podatkovno rudarjenje, da se ocenijo tveganja, ki jih predstavljajo projekti, upravičenci, izvajalci in pogodbe, obenem pa zagotovita minimalno upravno breme in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. To orodje za podatkovno rudarjenje se lahko uporablja tudi za preprečevanje izogibanja pravilom iz člena 62. Komisija do leta 2025 predloži poročilo, v katerem oceni uporabo enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in njegovo interoperabilnost glede na njegovo splošno uporabo v državah članicah.

3.   Države članice zagotovijo, da so sistem poročanja in podatki o kazalnikih kakovostni in zanesljivi.

4.   Države članice zagotovijo, da jim upravičenci EKJS in EKSRP predložijo informacije, potrebne za njihovo identifikacijo, po potrebi vključno z opredelitvijo skupine, v kateri sodelujejo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 11 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30).

5.   Države članice sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da so uporabljene sankcije, kot je navedeno v odstavku 1, točka (d), sorazmerne in da se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja.

Ureditve, določene s strani držav članic, zagotavljajo zlasti, da se sankcij ne naloži kadar:

Kadar je neizpolnjevanje pogojev za dodelitev pomoči posledica višje sile ali izjemnih okoliščin v skladu s členom 3, upravičenec ohrani pravico do pomoči.

6.   Države članice lahko v svoje sisteme upravljanja in kontrole vključijo možnost, da se vloge za pomoč in zahtevki za plačilo po njihovi predložitvi popravijo brez vpliva na pravico do prejema pomoči, če so bili elementi ali izpustitve, ki jih je treba popraviti, narejeni v dobri veri, kot je priznal pristojni organ in, da se popravek izvede, preden je vlagatelj obveščen o izbiri za pregled na kraju samem ali preden pristojni organ sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

7.   Države članice vzpostavijo ureditev za zagotavljanje učinkovite obravnave pritožb v zvezi s EKJS in EKSRP in na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in spadajo na področje uporabe njihovih strateških načrtov SKP. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih teh obravnav. Komisija zagotovi, da se pritožbe, vložene neposredno pri njej, ustrezno obravnavajo. Kadar Komisija posreduje pritožbo državi članici, država članica pa je ne obravnava do roka, ki ga določi Komisija, Komisija sprejme potrebne ukrepe, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti države članice na podlagi tega odstavka.

8.   Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih in dejavnostih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila, s katerimi naj bi dosegli enotno uporabo tega člena, ki zadevajo:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Sistemi upravljanja in kontrole, ki jih vzpostavijo države članice v skladu s členom 59(2), vsebujejo sistematične preglede, ki so med drugim osredotočeni na področja, na katerih je tveganje za napake največje.

Države članice zagotovijo, da se izvede raven pregledov, potrebnih za učinkovito obvladovanje tveganj za finančne interese Unije. Ustrezni organ vzame svoj kontrolni vzorec iz celotne populacije vlagateljev, ki vključuje, kadar je ustrezno, naključni del in del, ki temelji na oceni tveganja.

2.   Pregledi operacij, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se izvajajo le na ravni holdinškega sklada in posebnih skladov ter – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih ima država članica delež.

3.   Da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje pregledov ter da je preverjanje pogojev glede upravičenosti učinkovito, dosledno in nediskriminatorno ter da ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o dodatnih zahtevah v zvezi s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar je to potrebno zaradi ustreznega upravljanja sistema.

4.   Kar zadeva ukrepe iz kmetijske zakonodaje, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno izvajanje tega člena, zlasti:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Kadar tako narekuje kmetijska zakonodaja, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo v primeru neizpolnjevanja določene obveznosti na podlagi navedene zakonodaje v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2.   Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, kadar določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine in ki:

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

1.   Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem).

2.   Integrirani sistem se uporablja za intervencije na osnovi površin in živali iz naslova III, poglavji II in IV, Uredbe (EU) 2021/2115 ter ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

3.   Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za upravljanje in kontrolo pogojenosti in intervencij v vinskem sektorju, kot je določeno v naslovu III Uredbe (EU)2021/2115.

4.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.   Integrirani sistem obsega naslednje elemente:

2.   Integrirani sistem zagotavlja informacije, ki so relevantne za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih podatkovnih zbirk in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi podatkovnimi zbirkami in geografskimi informacijskimi sistemi. Kadar je ustrezno, geografski informacijski sistem omogoča to izmenjavo in vključitev podatkov o kmetijskih parcelah na razmejenih varovanih območjih in določenih območjih, vzpostavljenih v skladu z zakonodajo Unije iz Priloge XIII k Uredbi (EU) 2021/2115, kot so območja Natura 2000 ali območja, občutljiva za onesnaževanje z nitrati v smislu člena 2, točka (k), Direktive Sveta 91/676/EGS (32), pa tudi o krajinskih značilnostih v dobrih kmetijskih in okoljskih razmerah, opredeljenih v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/2115, ali zajetih v intervencije iz naslova III, poglavji II in IV, navedene uredbe.

4.   Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializirane organe ali osebe, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

5.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za pravilno vzpostavitev in delovanje integriranega sistema in si, kadar za to zaprosi druga država članica, vzajemno pomagajo za namene tega poglavja.

1.   Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih učinkih, sporočenih v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 54, in sporočenem napredku pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2021/2115.

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi 10 koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Podatki, ki se uporabljajo za sistem za spremljanje površin, se lahko hranijo kot neobdelani podatki na strežniku, ki je ločen od pristojnih organov. Ti podatki se na strežniku hranijo najmanj tri leta.

Z odstopanjem od drugega pododstavka morajo države članice, ki so k Uniji pristopile leta 2013 ali pozneje, zagotoviti, da so podatki na voljo za vpogled šele od leta njihovega pristopa.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic zahteva le, da zagotovijo, da so podatki in dokumentacija v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), na voljo za posvetovanje z dnem začetka izvajanja sistema za spremljanje površin.

2.   Države članice lahko uporabljajo zahteve iz odstavka 1 na regionalni ravni pod pogojem, da so te zahteve in upravni postopki za beleženje podatkov in dostop do njih enotni na celotnem ozemlju države članice in da omogočajo združevanje podatkov na nacionalni ravni.

3.   Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema, ki so relevantne za namene Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33) ali za spremljanje politik Unije, brezplačno izmenjujejo med javnimi organi države članice in da so javno dostopni na nacionalni ravni. Države članice zagotovijo tudi, da imajo institucije in organi Unije dostop do teh naborov podatkov.

4.   Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema in relevantni za izdelavo evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (34), brezplačno izmenjujejo med Komisijo (Eurostat), nacionalnimi statističnimi uradi in po potrebi drugimi nacionalnimi organi, odgovornimi za izdelavo evropske statistike.

5.   Države članice omejijo javni dostop do naborov podatkov iz odstavkov 3 in 4, kadar bi tak dostop neugodno vplival na zaupnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

6.   Države članice vzpostavijo svoje sisteme tako, da zagotovijo, da imajo upravičenci dostop do vseh relevantnih podatkov v zvezi z njimi glede zemljišči, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati, da se jim omogoči vložitev natančnih vlog.

1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele je geografski informacijski sistem, ki ga vzpostavijo in redno posodabljajo države članice na podlagi letalskega ali satelitskega ortofoto posnetka z enotnim standardom, ki zagotavlja stopnjo natančnosti, ki ustreza najmanj natančnosti kartografskega merila 1:5 000.

2.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele:

3.   Države članice letno ocenijo kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, če tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, popravni ukrepi ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

1.   Kar zadeva pomoč za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2), ki se izvajajo na podlagi strateških načrtov SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo geoprostorskega obrazca za vlogo, ki ga zagotovi pristojni organ.

2.   Kar zadeva pomoč za intervencije na osnovi živali iz člena 65(2), ki se izvajajo na podlagi strateških načrtov SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge.

3.   Države članice predhodno izpolnijo vloge iz odstavkov 1 in 2 tega člena z informacijami iz sistemov iz člena 66(1), točka (g), ter členov 68, 70, 71 in 73 ali katere koli druge ustrezne javne podatkovne zbirke.

4.   Države članice lahko vzpostavijo samodejni sistem za zahtevke in določijo, katere vloge iz odstavkov 1 in 2 bo zajemal.

5.   Če se država članica odloči za uporabo samodejnega sistema za zahtevke, vzpostavi sistem, ki upravi omogoči izvedbo plačil upravičencem na podlagi obstoječih informacij v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah. Kadar je prišlo do sprememb po potrebi te obstoječe informacije dopolni z dodatnimi informacijami, da upošteva te spremembe. Obstoječe informacije in dodatne informacije, ki so na voljo prek samodejnega sistema za zahtevke, potrdi upravičenec.

6.   Države članice letno ocenijo kakovost sistema za geoprostorske vloge v skladu z metodologijo, vzpostavljeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, v primeru da tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, naj pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

1.   Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin, ki začne delovati 1. januarja 2023. Če popolna uvedba sistema od tega datuma zaradi tehničnih omejitev ni izvedljiva, se lahko države članice odločijo za postopno vzpostavitev in začetek delovanja takšnega sistema z zagotavljanjem informacij le za omejeno število intervencij. Vendar mora biti sistem za spremljanje površin do 1. januarja 2024 v celoti operativen v vseh državah članicah.

2.   Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa, v primeru da tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

1.   V tem poglavju so določena posebna pravila za pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, ali predstavnikov teh subjektov (v nadaljnjem besedilu: podjetja), da bi ugotovili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvršile.

2.   To poglavje se ne uporablja za intervencije, ki jih zajema integrirani sistem iz poglavja II tega naslova in naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s seznamom intervencij, ki po svoji naravi in zaradi zahtev glede kontrol niso primerne za dodatne naknadne kontrole s pregledom trgovinskih dokumentov, zato se tak pregled na podlagi tega poglavja zanje ne uporablja.

3.   V tem poglavju se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

1.   Države članice sistematično pregledujejo trgovinske dokumente podjetij in pri tem upoštevajo vrsto transakcij, ki jih je treba pregledati. Države članice zagotovijo, da izbor podjetij za pregled v čim večji meri zagotavlja, da so ukrepi za preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti učinkoviti. Pri izboru se med drugim upoštevajo finančni pomen podjetij v zadevnem sistemu in drugi dejavniki tveganja.

2.   Po potrebi se pregled iz odstavka 1 tega člena razširi na fizične in pravne osebe, s katerimi so podjetja povezana, ter druge takšne fizične ali pravne osebe, ki so lahko pomembne za doseganje ciljev iz člena 78.

3.   Telo ali telesa, odgovorna za uporabo tega poglavja, so organizirana tako, da niso odvisni od oddelkov ali delov oddelkov, pristojnih za plačila in preglede, ki se izvajajo pred plačilom.

4.   Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem nadzornem načrtu iz člena 80(1).

5.   Pregled, opravljen v skladu s tem poglavjem, ne posega v preglede, izvedene na podlagi členov 49 in 50.

1.   Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri z več navzkrižnimi preverjanji, po potrebi tudi trgovinskih dokumentov tretjih oseb, kot je ustrezno glede na stopnjo morebitnega tveganja, vključno s:

2.   Kadar morajo podjetja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom voditi posebne knjigovodske evidence o zalogah, pregled teh poročil v ustreznih primerih vključuje primerjavo s trgovinskimi dokumenti in, kadar je ustrezno, z dejanskimi količinami zalog.

3.   Pri izboru transakcij, ki jih je treba pregledati, se v celoti upošteva stopnja morebitnega tveganja.

4.   Odgovorne osebe v podjetju ali tretja oseba zagotovijo, da se uradnikom, pristojnim za pregled, ali osebam, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, predložijo vsi trgovinski dokumenti in dodatne informacije. Elektronsko shranjeni podatki se zagotovijo na ustreznem nosilcu podatkov.

5.   Uradniki, pristojni za pregled, ali osebe, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, lahko zahtevajo, da se jim predložijo izvlečki ali izvodi dokumentov iz odstavka 1.

1.   Države članice pripravijo nadzorne načrte za preglede, ki se bodo na podlagi člena 77 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.   Države članice Komisiji vsako leto do 15. aprila pošljejo:

3.   Nadzorne načrte in pripadajoče spremembe, ki jih pripravijo in Komisiji pošljejo države članice, slednje izvedejo, če Komisija v osmih tednih ne obvesti držav članic o svojih pripombah.

1.   V skladu z ustreznim nacionalnim pravom imajo uslužbenci Komisije dostop do vseh dokumentov, pripravljenih bodisi za pregled bodisi po pregledu, izvedenem na podlagi tega poglavja, in do podatkov, vključno s tistimi, ki so shranjeni v sistemih za obdelavo podatkov. Ti podatki se predložijo na zahtevo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Pregled iz člena 77 izvajajo uradniki držav članic. Uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri tem pregledu, vendar ne smejo izvajati pooblastil za pregled, dodeljenih uradnikom držav članic. Imajo pa dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki držav članic.

3.   Brez poseganja v določbe uredb (Euratom, ES) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96, (EU, Euratom) št. 883/2013 in (EU) 2017/1939, kadar nacionalne določbe v zvezi s kazenskim postopkom določena dejanja pridržujejo za uradnike, posebej imenovane po nacionalnem pravu, niti uslužbenci Komisije niti uradniki države članice prosilke, pri teh dejanjih ne sodelujejo. Zlasti se v nobenem primeru ne udeležijo hišnih preiskav ali uradnih zaslišanj oseb v okviru kazenskega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do informacij, ki so bile tako pridobljene.

1.   Države članice vzpostavijo sistem, da bi preverile, da naslednje kategorije upravičencev izpolnjujejo obveznosti, določene v naslovu III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115:

2.   Države članice, ki uporabljajo člen 28 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko vzpostavijo poenostavljen kontrolni sistem:

Kadar država članica člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115 ne uporabi, lahko vzpostavi poenostavljen kontrolni sistem za kmete z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega petih hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1) te uredbe.

3.   Države članice lahko za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

Ti sistemi morajo biti združljivi s kontrolnimi sistemi iz odstavkov 1 in 2.

4.   Države članice na podlagi doseženih rezultatov izvedejo letni pregled kontrolnih sistemov iz odstavkov 1 in 2.

5.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

6.   Države članice za izpolnjevanje svojih obveznosti na področju kontrole, določenih v odstavkih 1 do 4:

1.   Države članice vzpostavijo sistem za uporabo upravnih sankcij za upravičence iz člena 83(1) te uredbe, ki kadar koli v zadevnem koledarskem letu ne izpolnjujejo obveznosti iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115.

Upravne sankcije iz prvega pododstavka uporabijo samo, če je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

V zvezi z gozdnimi območji pa se upravne sankcije iz prvega pododstavka ne uporabijo, kadar se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s členoma 70 in 71 Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Države članice v svojih sistemih upravnih sankcij iz odstavka 1:

V prvem pododstavku, točka (a) „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvo ali deli kmetijskega gospodarstva prenehajo biti na razpolago prenosniku;

3.   Uporaba upravne sankcije ne vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov, za katere se uporablja.

1.   Upravne sankcije iz člena 84 se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil, navedenih v členu 83(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti. Zmanjšanja ali izključitve se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se zmanjšanja ali izključitve izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje in namernost ugotovljene neskladnosti. Naložene upravne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Upravne sankcije temeljijo na kontrolah, opravljenih v skladu s členom 83(6).

2.   Zmanjšanje praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

3.   Kadar neskladnost nima nobenih posledic ali ima le zanemarljive posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve, se ne uporabi nobena upravna sankcija.

Države članice vzpostavijo mehanizem ozaveščanja, s katerim zagotovijo, da so upravičenci obveščeni o ugotovljeni neskladnosti in morebitnih popravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Ta mehanizem vključuje tudi posebne storitve kmetijskega svetovanja iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/2115, udeležba pri katerih je za zadevne upravičence lahko obvezna.

4.   Kadar država članica za odkrivanje primerov neskladnosti uporablja sistem za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), se lahko odloči, da bo uporabila nižje odstotke zmanjšanja od tistih iz odstavka 2 tega člena.

5.   Kadar ima neskladnost resne posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali če predstavlja neposredno tveganje za zdravje ljudi ali živali, se uporabi višji odstotek znižanja od tistega, ki je določen v odstavku 2.

6.   Kadar se ista neskladnost nadaljuje ali se ponovi enkrat v treh zaporednih koledarskih letih, znaša odstotek znižanja praviloma 10 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1. Nadaljnje ponovitve iste neskladnosti brez upravičenega razloga s strani upravičenca se štejejo za primere namerne neskladnosti.

V primeru namerne neskladnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša vsaj 15 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

7.   Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za države članice ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek upravnih sankcij na podlagi tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pravili za uporabo in izračun teh sankcij.

1.   Države članice vzpostavijo sistem za uporabo upravnih sankcij za upravičence iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/2115, ki niso skladni s pravili socialne pogojenosti, navedenimi v Prilogi IV k navedeni uredbi.

Države članice uporabljajo svoj veljavni kontrolni sistem in sistem izvrševanja na področju socialne in delovne zakonodaje ter veljavne delovne standarde za zagotavljanje, da so upravičenci do pomoči iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/2115 ali poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 ali poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 skladni z obveznostmi iz Priloge IV Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Države članice zagotovijo jasno ločitev odgovornosti med organi ali telesi, odgovornimi za izvrševanje socialne in delovne zakonodaje ter veljavnih delovnih standardov, na eni strani in plačilnimi agencijami na drugi strani, pri čemer je naloga plačilnih agencij izvrševanje plačil in uporaba sankcij v okviru mehanizma socialne pogojenosti.

1.   Na podlagi sistema iz člena 87(1), prvi pododstavek, se plačilno agencijo vsaj enkrat letno uradno obvesti o primerih neskladnosti, kadar so organi ali telesa iz člena 87(2) v zvezi s tem sprejeli izvršljive odločitve. V to uradno obvestilo se vključi ocena in razvrstitev resnosti, obsega, trajnosti ali ponavljanja in namernosti zadevne neskladnosti. Države članice lahko za izvedbo takšne ocene uporabijo kateri koli veljavni nacionalni sistem za razvrščanje delovnih sankcij. V uradnem obvestilu plačilni agenciji se upoštevajo notranja organizacija, naloge in postopki organov in teles iz člena 87(2).

Plačilna agencija se uradno obvesti le, če je neskladnost posledica dejanja ali opustitve dejanja, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

2.   Države članice v svojih sistemih upravnih sankcij iz člena 87(1):

3.   Uporaba upravne sankcije ne vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov, za katere se uporablja.

1.   Upravne sankcije se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil, navedenih v členu 83(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti. Zmanjšanja ali izključitve se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se zmanjšanja ali izključitve izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Pri izračunu teh znižanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje in namernost ugotovljene neskladnosti v skladu z oceno organov ali teles iz člena 87(2). Naložene upravne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Za uporabo in izračun sankcij se smiselno uporabijo ustrezne določbe člena 85(2), (5) in (6).

2.   Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za države članice ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek upravnih sankcij na podlagi tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pravili za uporabo in izračun teh sankcij.

1.   Poleg svojih obveznosti poročanja v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

2.   Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz naslova IV, poglavje II. Komisija o tej zadevi organizira izmenjavo mnenj z državami članicami.

1.   Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru ukrepov preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2.   Brez poseganja v nacionalne določbe v zvezi s sodnimi postopki se informacije, zbrane med postopkom pregleda iz naslova IV, poglavje III, varujejo kot poklicna tajnost. Razkrijejo se lahko le osebam, ki se z njimi morajo seznaniti, da bi lahko izvajale svoje dolžnosti v državah članicah ali institucijah Unije.

1.   Zneski iz izvedbenih sklepov Komisije o odobritvi strateških načrtov SKP, zneski obveznosti in plačil Komisije, pa tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter zneski iz izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.   Cene in zneski, določeni v kmetijski zakonodaji, se izrazijo v eurih.

V državah članicah, katerih valuta je euro, se te cene in zneski odobrijo ali zberejo v eurih, v drugih državah pa v nacionalnih valutah.

1.   V državah članicah, ki niso sprejele eura, se cene in zneski iz člena 93(2) na podlagi menjalnega tečaja pretvorijo v nacionalno valuto.

2.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je:

3.   Kadar se neposredno plačilo iz Uredbe (EU) 2021/2115 upravičencu izplačuje v valuti, ki ni euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi njihovega zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke (ECB) pred 1. oktobrom tistega leta, za katero se odobri pomoč.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v ustrezno upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi ECB v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Države članice, ki se odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.

4.   Kar zadeva EKJS, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga je uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, v skladu s tem poglavjem.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o operativnih dogodkih in menjalnem tečaju, ki se uporabi. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe s pravili o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in evidentiranju operacij javnega skladiščenja v obračunih plačilne agencije.

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bodo njegovo uporabo ogrozile nenavadne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalno valuto. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od obstoječih pravil, a le tako dolgo, kolikor je to nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).

Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.

2.   Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, ki zadevajo nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 102 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od tega poglavja, in sicer v naslednjih primerih:

1.   Če se država članica, katere valuta ni euro, odloči, da bo odhodke, ki izhajajo iz kmetijske zakonodaje izplačala v eurih namesto v svoji nacionalni valuti, država članica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da uporaba eura ne pomeni sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

2.   Država članica Komisijo uradno obvesti o načrtovanih ukrepih iz odstavka 1, preden začnejo veljati. Ukrepi ne smejo začeti veljati, dokler Komisija uradno ne obvesti te države članice o svojem soglasju.

1.   Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev EKJS in EKSRP za namene člena 49(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1060 ter v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena, vključno, kadar je ustrezno, z informacijami o skupinah, v katerih upravičenci sodelujejo, v skladu s členom 59(4) te uredbe, kot so jim jih posredovali ti upravičenci v skladu s členom 59(4) te uredbe.

2.   Člen 49(3), točke (a), (b), (d) do (j) in (l), ter člen 49(4) Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo v zvezi z upravičenci do sredstev iz EKSRP in EKJS, kadar je ustrezno. Uporaba člena 49(3), točka (e), te uredbe se omeji na namen operacije. Člen 49(3), točka (k), te uredbe se uporablja za EAFRD.

3.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

4.   Vsaka država članica omogoči dostop do informacij iz člena 49(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1060 na enotnem spletnem mestu. Takšne informacije so dostopne dve leti od datuma svoje prve objave.

Države članice ne objavijo informacij iz člena 49(3), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2021/1060, če znesek pomoči, ki ga prejme upravičenec v enem letu, znaša 1 250 EUR ali manj.

1.   Brez poseganja v člene 98, 99 in 100 države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene izvajanja svojih upravljavskih, kontrolnih in revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja na podlagi te uredbe, predvsem tistih iz naslova II, poglavje II, naslova III, poglavji III in IV, naslova IV in naslova V, poglavje III, ter za statistične namene in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115 ter za statistične namene, se anonimizirajo.

3.   Osebni podatki se obdelujejo v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega prava Unije in nacionalnega prava.

4.   Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 tega člena obdelajo njihove osebne podatke in da imajo zato pravice do varstva podatkov, določene v uredbah (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 54(4), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 7. decembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 54(4), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 11(1), členom 17(5), členom 23(2), členom 38(2), členom 40(3), členom 41(3), členom 44(4) in (5), členom 47(1), členom 52(1), členom 54(4), členom 55(6), členom 60(3), členom 64(3), členom 74, členom 76(2), členom 85(7), členom 89(2), členom 94(5) in (6), členom 95(2) ter členom 105, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijska sklada. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za namene členov 11, 12, 17, 18, 23, 26, 32, 39 do 44, 47, 51 do 55, 58, 59, 60, 64, 75, 82, 92, 95 in 100 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na intervencije v obliki neposrednih plačil, intervencije za določene sektorje, intervencije za razvoj podeželja in skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za skupno kmetijsko politiko, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/2115, oziroma Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Uredba (EU) št. 1306/2013 se razveljavi.

Vendar:

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo, Uredbo (EU) 2021/2115 in Uredbo (EU) št. 1308/2013 in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.