EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32021R2115

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013

PE/64/2021/REV/1

UL L 435, 6.12.2021, str. 1–186 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 22/04/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj

6.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 435/1


UREDBA (EU) 2021/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 2. decembra 2021

o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V sporočilu Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ so določeni izzivi, cilji in usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Ti cilji vključujejo spodbujanje SKP k večji usmerjenosti v rezultate in tržni naravnanosti, spodbujanje modernizacije in trajnostnosti, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevanje k zmanjšanju z zakonodajo Unije povezanega upravnega bremena za upravičence.

(2)

Za obravnavanje globalne razsežnosti in posledic SKP bi morala Komisija zagotoviti skladnost z zunanjimi politikami in instrumenti Unije, zlasti v okviru razvojnega sodelovanja in trgovine. Unija je zavezana skladnosti politik za razvoj, zato je treba pri zasnovi politik upoštevati razvojne cilje in načela.

(3)

Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na mednarodni ravni, na ravni Unije, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati njen prispevek k izpolnjevanju ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. SKP bi moral temeljiti na zagotavljanju smotrnosti (v nadaljnjem besedilu: „model izvajanja“). Zato bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in njene osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb ter posebne narave kmetijske dejavnosti, ki izhaja iz socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih razlik med različnimi kmetijskimi regijami, zaradi česar se podpora prilagaja, da se čim bolj poveča prispevek k uresničevanju ciljev Unije.

(4)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(5)

Pravila o ukrepih, ki povezujejo uspešnost skladov Unije z dobrim gospodarskim upravljanjem, o teritorialnem razvoju in o prepoznavnosti podpore iz skladov Unije, določena v Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi se morala uporabljati tudi za podporo za razvoj podeželja na podlagi te uredbe, da se v zvezi s temi vidiki zagotovi skladnost z zadevnimi skladi Unije.

(6)

Sinergije med EKSRP in Obzorjem Evropa, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi morale EKSRP spodbuditi, da kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti tiste, ki izhajajo iz projektov, ki se financirajo iz Obzorja Evropa in evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP), ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželju.

(7)

Glede na pomen boja proti dramatični izgubi biotske raznovrstnosti bi morala podpora na podlagi te uredbe prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in k doseganju splošne ambicije, da se za cilje biotske raznovrstnosti v okviru večletnega finančnega okvira v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe in 10% letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira v letih 2026 in 2027.

(8)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v svojih strateških načrtih SKP določijo nekatere opredelitve pojmov in pogoje. Da pa bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne skupne elemente, ki jih je treba vključiti v zadevne opredelitve pojmov in pogoje (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(9)

Da bi okrepili vlogo kmetijstva pri zagotavljanju javnih dobrin, je treba določiti ustrezno okvirno opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“. Da bi poleg tega zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, in zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijske površine, kmetje pa bi morali imeti možnost izbire med tema dvema vrstama dejavnosti. Zaradi prilagoditve lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti dejansko opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ in zadevne pogoje.

(10)

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in tako zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri doseganju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami.

(11)

Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi države članice lahko zajele različne oblike proizvodnje in da bi zahtevala vključitev neobdelanih zemljišč, da se zagotovi nevezanost intervencij.

(12)

Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako površine, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tiste, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice.

(13)

Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da v primerih, kjer še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline, ne izključuje drugih vrst, ki se lahko uporabljajo za pašo. Državam članicam bi bilo treba omogočiti tudi določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo živalske krme, ne glede na to, ali se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne. To bi lahko zajemalo vrste, pri katerih se deli rastline, kot so listi, cvetovi, stebla ali plodovi, lahko uporabljajo za pašo neposredno ali ko padejo na tla. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, ali bodo omejile zemljišča, na katerih trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo ne prevladujejo ali jih tam ni, vključno tako, da jih omejijo na zemljišča, ki so del uveljavljenih lokalnih praks.

(14)

Okvirna opredelitev pojma „kmetijska površina“ bi morala zagotoviti, da države članice zajamejo kmetijsko-gozdarske sisteme, kadar so kmetijske parcele, kjer se izvajajo kmetijske dejavnosti, poraščene z drevesi, s čimer se izboljša trajnostna raba zemljišč.

(15)

Da bi zagotovili pravno varnost, da je podpora plačana za kmetijsko površino, ki je kmetu na voljo in kjer se opravlja kmetijska dejavnost, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „upravičeni hektar“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale zlasti določiti pogoje za ugotavljanje, ali je zemljišče kmetu na voljo. Glede na verjetnost občasne in začasne uporabe kmetijskih zemljišč za dejavnost, ki ni strogo kmetijska, in glede na možnosti, da nekatere nekmetijske dejavnosti prispevajo k diverzifikaciji dohodkov kmetijskih gospodarstev, bi morale države članice določiti ustrezne pogoje, da bi se kot upravičeni hektarji vključile površine, ki se uporabljajo tudi za nekmetijske dejavnosti.

(16)

Glede na velike okoljske ambicije SKP se upravičena površina ne bi smela zmanjšati zaradi izvajanja nekaterih pravil o pogojenosti ter shem za podnebje, okolje in dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: sheme za podnebje in okolje) v okviru neposrednih plačil. Kmetijska zemljišča ne bi smela postati neupravičena do neposrednih plačil, če se uporabljajo za pridelavo nekmetijskih proizvodov s paludikulturo v okviru bodisi shem Unije bodisi nacionalnih shem, ki prispevajo k doseganju enega ali več okoljskih ali podnebnih ciljev Unije. Poleg tega bi morala kmetijska zemljišča ostati upravičena do neposrednih plačil, kadar zanje veljajo nekatere zahteve Unije v zvezi z varstvom okolja ali kadar so pogozdena v okviru ukrepov za razvoj podeželja, vključno s tistimi, ki so bila pogozdena v okviru skladnih nacionalnih shem, ali zemljišča, za katera veljajo nekatere obveznosti prahe.

(17)

Ob upoštevanju potrebe po poenostavitvi bi morale države članice imeti možnost, da odločijo, da krajinske značilnosti, ki bistveno ne ovirajo izvajanja kmetijske dejavnosti na parceli, ostanejo del upravičene površine. Pri izračunu upravičene površine trajnega travinja bi državam članicam ob odbitju površin z neupravičenimi značilnostmi moralo biti dovoljeno, da uporabijo poenostavljeno metodologijo.

(18)

Kar zadeva površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi akti uporaba sort konopljinega semena z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,3 % vključena v opredelitev pojma „upravičeni hektar“.

(19)

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na aktivne kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „aktivni kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale v svojih strateških načrtih SKP določiti, kateri kmetje se na podlagi objektivnih pogojev štejejo za aktivne kmete. Za zmanjšanje upravnega bremena bi države članice morale imeti možnost, da neposredna plačila odobrijo manjšim kmetom, ki prav tako prispevajo k vitalnosti podeželja, in da pripravijo negativni seznam nekmetijskih dejavnosti, v primerjavi s katerimi so kmetijske dejavnosti običajno postranske. Negativni seznam ne bi smel biti edini način, kako se določi opredelitev pojma, temveč dopolnilno orodje za identifikacijo takih nekmetijskih dejavnosti, brez poseganja v možnost, da zadevne osebe dokažejo, da izpolnjujejo merila opredelitve pojma „aktivni kmet“. Za zagotovitev boljšega dohodka, okrepitev socialno-ekonomske strukture podeželja ali uresničevanje s tem povezanih ciljev, opredelitev pojma „aktivni kmet“ ne bi smela iz odobritve podpore izključiti kmetov, ki opravljajo več dejavnosti, ali kmetov, ki te dejavnosti ne opravljajo s polnim delovnim časom, ki so poleg kmetovanja vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti.

(20)

Da bi pri obravnavi cilja generacijske pomladitve zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente.

(21)

Da bi pri obravnavi cilja spodbujanja razvoja podjetij na podeželju zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „novi kmet“, ki bi vključevala skupne elemente.

(22)

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 PDEU, in zagotovili, da Unija ustrezno obravnava najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve iz sporočila z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“. Na ravni Unije bi bilo treba podrobneje opredeliti niz specifičnih ciljev, ki bi jih morale države članice vključiti v svoje strateške načrte SKP, pri čemer bi bilo treba upoštevati dejstvo, da je kmetijstvo v državah članicah sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom. Ti specifični cilji bi morali v skladu z oceno učinka doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.

(23)

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora upoštevati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijskih, gozdarskih in prehranskih sistemov v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati prevzemanje in učinkovito uvajanje tehnologij, zlasti digitalnih tehnologij, ter dostop do in okrepljeno izmenjavo nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

(24)

Unija mora spodbujati sodoben, konkurenčen, odporen in diverzificiran kmetijski sektor, ki izkorišča prednosti visokokakovostne proizvodnje in učinkovite rabe virov ter zagotavlja dolgoročno prehransko varnost kot del konkurenčnega in produktivnega agroživilskega sektorja, hkrati pa ščiti model družinske kmetije.

(25)

Da bi podprli vzdržne dohodke kmetij in odpornost kmetijskega sektorja po vsej Uniji in tako okrepili dolgoročno prehransko varnost, je treba izboljšati položaj kmetov v vrednostni verigi, zlasti s spodbujanjem oblik sodelovanja, ki vključujejo kmete in jim koristijo, pa tudi s spodbujanjem kratkih dobavnih verig in izboljšanjem preglednosti trga.

(26)

Unija mora izboljšati odziv na družbene zahteve v zvezi s hrano in zdravjem, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, proizvedeno na trajnosten način. Za napredek v tej smeri bo treba spodbujati specifične trajnostne kmetijske prakse, kot so ekološko kmetovanje, integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, agroekologija, gozdno kmetijstvo ali precizno kmetovanje. Prav tako bi bilo treba spodbujati ukrepe za promoviranje višje ravni dobrobiti živali in pobude za boj zoper odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (v nadaljnjem besedilu: mikrobna odpornost).

(27)

Model izvajanja ne bi smel ustvariti 27 različnih nacionalnih kmetijskih politik in tako ogroziti skupne narave SKP in notranjega trga. Vendar pa bi bilo treba državam članicam dopustiti določeno stopnjo prožnosti znotraj trdnega skupnega regulativnega okvira. S to uredbo bi bilo zato treba določiti cilje Unije ter določiti vrste intervencij in skupne zahteve Unije, ki veljajo za države članice, s čimer bi se zagotovila skupna narava SKP. Države članice bi morale biti odgovorne za prenos tega regulativnega okvira Unije v ureditve podpore, ki se uporabljajo za upravičence, in pri tem uporabiti večjo stopnjo prožnosti. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temelji na njihovih strateških načrtih SKP ter je v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in Uredbi (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Prav tako bi morale izvajati svoje strateške načrte SKP, kot jih je odobrila Komisija.

(28)

Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo ter uvajanje novih praks in tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.

(29)

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke, zlasti primarnih proizvajalcev. Navzlic temu, da so kmetje na koncu odgovorni za zasnovo lastnih strategij na kmetiji in izboljšanje odpornosti kmetij, bi bilo zato treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj.

(30)

Podpiranje in izboljšanje varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembne prednostne naloge. SKP bi morala imeti vlogo pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje in podnebje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in pri boljšem zagotavljanju okoljskih javnih dobrin – na vseh vrstah kmetijskih in gozdnih zemljišč (vključno z območji z visoko naravno vrednostjo) ter na podeželju kot celoti. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Vključevati bi morala elemente, ki podpirajo ali kako drugače spodbujajo široko paleto ukrepov za doseganje ciljev – na področju kmetijstva, proizvodnje hrane, gozdarstva in podeželja kot celote.

(31)

Najboljša kombinacija vrst ukrepov za obravnavanje teh ciljev se bo med državami članicami razlikovala. Hkrati s potrebo po povečanju prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam sta tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje sekvestracije ogljika pomembna za blaženje podnebnih sprememb. Proizvodnja in raba energije, ki se podpirata v okviru SKP, bi se morali nanašati na energijo, ki ima jasne značilnosti trajnosti, tudi z vidika toplogrednih plinov. Kar zadeva upravljanje naravnih virov, je lahko še zlasti koristna manjša odvisnost od kemikalij, kot so umetna gnojila in pesticidi, tudi za zaščito biotske raznovrstnosti, pri čemer so v številnih delih Unije pravočasno potrebni ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od pesticidov ter ukrepi za zaustavitev in obrnitev trenda upada populacij opraševalcev.

(32)

Ker se številna podeželska območja v Uniji soočajo s strukturnimi težavami, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v širokopasovne povezave in povezljivost, digitalne in druge infrastrukture in osnovne storitve, kot tudi beg mladih, je nujno okrepiti socialno-ekonomsko strukturo na teh območjih v skladu z izjavo iz Corka 2.0 z naslovom „Boljše življenje na podeželskih območjih“, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da se agenda Komisije za delovna mesta in rast približa podeželju, spodbuja socialno vključenost, podporo mladim, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“ po vsem evropskem podeželju ter prispeva k ublažitvi odseljevanja.

(33)

Enakost med ženskami in moškimi je temeljno načelo Unije in vključevanje načela enakosti spolov je pomembno orodje za vključevanje tega načela v SKP. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju udeležbe žensk v socialno-ekonomskem razvoju podeželja, zlasti v kmetijstvu, pri čemer se podpira ključna vloga žensk. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da ocenijo položaj žensk v kmetijstvu in izzive obravnavajo v svojih strateških načrtih SKP. Enakost spolov bi morala biti sestavni del priprave, izvajanja in vrednotenja intervencij SKP. Države članice bi poleg tega morale okrepiti svoje zmogljivosti na področju vključevanja načela enakosti spolov in zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu.

(34)

Za stabilizacijo in diverzifikacijo podeželskega gospodarstva bi bilo treba podpirati tudi razvoj, zagon in ohranitev nekmetijskih podjetij. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, prinesejo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželju, obenem pa prispevajo k ohranjanju naravnih virov. V zvezi s tem imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva EU na podlagi InvestEU, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželju obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

(35)

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene zahteve glede hrane in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, dobrobitjo živali in zmanjšanjem živilskih odpadkov. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(36)

Glede na obseg reforme, ki je potrebna za doseganje zasledovanih ciljev in odzivanje na izpostavljene pomisleke, je primerno, da se določi nov pravni okvir v eni sami uredbi, ki zajema podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter nadomešča ureditve, ki so zdaj določene v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(37)

Ta uredba bi morala določiti pravila, ki se uporabljajo za podporo Unije, ki se financira iz EKJS in EKSRP ter odobri v obliki vrst intervencij, podrobneje opredeljenih v strateških načrtih SKP, ki jih pripravijo države članice, Komisija pa jih odobri.

(38)

Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v svojih strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami. Zlasti bi moralo biti posebno plačilo za bombaž v tej uredbi še naprej zasnovano tako, da bi se upoštevale določbe „modre škatle“.

(39)

Zagotoviti bi bilo treba, da so intervencije, tudi vezane dohodkovne podpore, skladne z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (12), kot se uporablja po spremembah ločene osnovne površine Unije za oljnice zaradi spremenjene sestave Unije.

(40)

Informacije glede SKP in ocena njene smotrnosti na podlagi izvajanja strateških načrtov SKP se bodo upoštevale pri rednih ocenah Komisije glede skladnosti politik za trajnostni razvoj, vzpostavljenih na podlagi agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

(41)

Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se izvaja do leta 2022, sistem nove pogojenosti povezuje prejemanje celotne podpore SKP s tem, da kmetje in drugi upravičenci izpolnjujejo osnovne standarde na področju okolja, podnebnih sprememb, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč (v nadaljnjem besedilu: standardi DKOP). Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive in novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ambicij, kot je določeno v sporočilu Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ ter večletnem finančnem okviru za leta 2021 do 2027, vzpostavljenem z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (13).

(42)

Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti SKP s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne zaveze ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Države članice bi morale zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne sankcije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116 za kmete in druge upravičence, ki ne izpolnjujejo teh zahtev.

(43)

Namen okvira standardov DKOP je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2022 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blaženja podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij in njihovega prispevka k biotski raznovrstnosti. Priznava se, da vsak od standardov DKOP prispeva k doseganju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice določiti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječih pogojev kmetovanja, kmetijskih praks, velikosti kmetije in struktur kmetijskih gospodarstev, rabe zemljišč ter posebnosti najbolj oddaljenih regij. Državam članicam bi moralo biti omogočeno določiti druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji standardov DKOP, da se izboljša izpolnjevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira standardov DKOP. Glede na obstoječe prakse v okviru sistema ekološkega kmetovanja ekološkim kmetom ne bi smele biti naložene nobene dodatne zahteve v zvezi s kolobarjenjem. Poleg tega bi moralo državam članicam biti omogočeno, da v zvezi s standardi za kolobarjenje in minimalni delež ornega zemljišča za biotsko raznovrstnost razmislijo o nekaterih izjemah, da bi se izognile prevelikemu bremenu za manjše kmetije ali izključile nekatere kmetije, ki že izpolnjujejo cilj standardov DKOP, saj so v veliki meri pokrite s travinjem, neobdelanim zemljiščem ali stročnicami. Določiti bi bilo treba tudi izjemo za zahtevo po minimalnem deležu ornega zemljišča za biotsko raznovrstnost v primeru držav članic, ki so pretežno gozdnate.

(44)

Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali, kot je izvedena na nacionalni ravni, ki posameznim kmetom in drugim upravičencem nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS (14) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali Direktive Sveta 91/676/EGS (16). Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), bi morale biti zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam DKOP pa bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(45)

Da bi prispevali k razvoju družbeno trajnostnega kmetijstva, s tem da bi upravičenci do podpore SKP bolje poznali zaposlitvene in socialne standarde, bi bilo treba uvesti nov mehanizem, ki bi vključeval socialna vprašanja.

(46)

Tak mehanizem bi moral povezati prejemanje celotnih neposrednih plačil SKP kot tudi plačil za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, in plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev s tem, da kmetje in drugi upravičenci izpolnjujejo osnovne standarde v zvezi z delovnimi in zaposlitvenimi pogoji za delavce na kmetiji ter v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, zlasti nekatere standarde na podlagi Direktive Sveta 89/391/EGS (20) ter direktiv 2009/104/ES (21) in (EU) 2019/1152 (22) Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija bi morala do leta 2025 oceniti izvedljivost vključitve člena 7(1) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23) in po potrebi predlagati zadevno zakonodajo.

(47)

Države članice bi morale zagotoviti, da se za kmete in druge upravičence, ki ne izpolnjujejo teh standardov uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne sankcije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116. Zaradi načela neodvisnosti sodstva pravosodnim sistemom ni mogoče naložiti posebnih zahtev v zvezi s tem, kako se sprejemajo odločbe in obsodbe, razen tega, kar je določeno v zakonodaji, na kateri temeljijo odločbe in obsodbe.

(48)

Da bi se spoštovala pravica držav članic, da opredelijo temeljna načela svojih socialnih sistemov in sistemov dela, bi bilo treba pri vzpostavljanju mehanizma socialne pogojenosti ustrezno upoštevati različne nacionalne okvire. Zato bi bilo treba upoštevati izbiro držav članic, kar zadeva načine izvrševanja, kolektivna pogajanja in vlogo socialnih partnerjev, kadar je potrebno, tudi pri izvajanju direktiv na socialnem področju in področju zaposlovanja. Spoštovati bi se morali nacionalni modeli trga dela in avtonomija socialnih partnerjev. Ta uredba socialnim partnerjem ali državam članicam ne bi smela nalagati nobenih obveznosti glede izvrševanja ali nadzora na področjih, za katera so v skladu z nacionalnimi modeli trga dela odgovorni socialni partnerji.

(49)

Zaradi kompleksnosti vzpostavitve sistemov na nacionalni ravni, s katerimi se upoštevata avtonomija in specifičnost nacionalnih sistemov, bi države članice morale imeti možnost, da socialno pogojenost uvedejo pozneje, vsekakor pa najpozneje od 1. januarja 2025.

(50)

Države članice bi morale zagotoviti, da so storitve kmetijskega svetovanja prilagojene različnim vrstam proizvodnje, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP, vključno z digitalizacijo. Storitve kmetijskega svetovanja bi morale kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagati, da bi se bolj zavedali razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki se uporabljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP, vključno z zadrugami, ter so določeni v strateškem načrtu SKP, pa tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi, trajnostni rabi pesticidov in upravljanju hranil ter pobud za boj proti mikrobni odpornosti. Na voljo bi moralo biti tudi svetovanje glede obvladovanja tveganj in podpore za inovacije za pripravo in izvajanje nastajajočih projektov operativnih skupin EIP, ob hkratnem zajetju in izkoriščanju inovativnih idej na lokalni ravni. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice vse javne in zasebne svetovalce in svetovalne mreže vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotavljale najnovejše tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

(51)

Da bi podprli tako agronomsko kot okoljsko uspešnost kmetij, bi se morale s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga države članice dajo na voljo posameznim kmetom, zagotavljati informacije o upravljanju hranil, s poudarkom na dušiku in fosfatu, saj lahko ti dve hranili z okoljskega vidika predstavljata posebne izzive in jima je zato treba nameniti posebno pozornost. Orodje za trajnostnost kmetij bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej Uniji, bi morala Komisija imeti možnost, da državam članicam pomaga pri zasnovi orodja za trajnostnost kmetij.

(52)

Za boljše informiranje kmetov in svetovanje glede njihovih obveznosti, ki jih imajo do svojih delavcev v zvezi s socialno razsežnostjo SKP, bi jih bilo treba v okviru storitev kmetijskega svetovanja informirati o zahtevah po pisnem zagotavljanju informacij iz člena 4 Direktive (EU) 2019/1152 ter o zdravstvenih in varnostnih standardih, ki veljajo za kmetije.

(53)

Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev dohodkovne podpore, bi morale države članice imeti možnost, da omejijo ali zmanjšajo zneske neposrednih plačil, ki presegajo določeno zgornjo mejo, sledeči znesek pa bodisi uporabiti za nevezana neposredna plačila in prednostno za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost bodisi prenesti na EKSRP. Da bi se izognili negativnim vplivom na zaposlovanje, bi morale države članice imeti možnost, da pri uporabi mehanizma upoštevajo delo.

(54)

Da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in zagotovi učinkovit prispevek podpore k doseganju ciljev SKP, h katerim prispevajo neposredna plačila, bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti zahteve glede minimalne površine ali minimalnega zneska, povezanega s podporo, za prejemanje neposrednih plačil. Kadar se države članice odločijo, da bodo odobrile z živalmi povezano dohodkovno podporo, ki se plača po živali, bi morale vedno določiti prag v smislu minimalnega zneska, da ne bi kaznovale kmetov, ki so upravičeni do te podpore, katerih površina pa ne dosega zadevnega praga. Zaradi zelo specifične strukture kmetovanja na manjših egejskih otokih bi morala imeti Grčija možnost, da odloči, ali naj se na tem območju uporablja minimalni prag.

(55)

Zaradi pomembnosti sodelovanja kmetov v instrumentih za obvladovanje tveganj bi države članice morale imeti možnost, da dodelijo določen odstotek neposrednih plačil za podporo prispevkom kmetov k takim instrumentom.

(56)

Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse aktivne kmete in izpolnili cilj, določen v členu 39(1), točka (b), PDEU, namreč kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore bi moralo biti mogoče zneske plačil diferencirati po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih ali agronomskih razmer ali jih zmanjšati ob upoštevanju drugih intervencij. Da bi preprečili motnje za dohodke kmetov, bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti.

(57)

Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezanih neposrednih plačil, ki temeljijo na sistemu plačilnih pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in nove kmete. Za zagotovitev nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prerazporeditvah plačilnih pravic.

(58)

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da zasnujejo specifično intervencijo za male kmete, ki bi nadomestila druge intervencije neposrednih plačil. Za zagotovitev boljše ciljne usmerjenosti te podpore bi bilo treba omogočiti diferenciacijo plačila. Da se malim kmetom omogoči izbira sistema, ki najbolj ustreza njihovim potrebam, bi moralo biti sodelovanje kmetov pri intervenciji prostovoljno.

(59)

Glede na navedeno potrebo po spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore malim in srednje velikim kmetijskim gospodarstvom na viden in merljiv način bi morale države članice izvajati dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost in za to podporo nameniti vsaj 10 % zneska za neposredna plačila. Da bi se omogočila boljša ciljna usmerjenost te dopolnilne podpore in glede na razlike v strukturi kmetij po vsej Uniji, bi države članice morale imeti možnost, da določijo različne zneske dopolnilne podpore za različne razpone hektarjev ter diferencirajo podporo po regionalni ravni ali po istih skupinah ozemelj, kot je določeno v njihovih strateških načrtih SKP za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost.

(60)

Države članice so odgovorne za zagotavljanje ciljne porazdelitve neposrednih plačil in okrepitev dohodkovne podpore za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. K doseganju tega cilja lahko učinkovito prispevajo različni instrumenti, ki so na voljo državam članicam, vključno z omejevanjem in postopnim zniževanjem, ter intervencije, kot sta dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost in plačilo za male kmete. Pregled prizadevanj držav članic v zvezi s tem bi moral biti prikazan v zadevnem strateškem načrtu SKP. Na podlagi potreb po pravičnejši porazdelitvi neposrednih plačil, vključno s potrebami na podlagi specifične strukture kmetij, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo za uporabo obveznega prerazporeditvenega plačila in ustreznega minimalnega odstotka ali za druge ustrezne ukrepe, vključno s prerazporeditvenim plačilom v nižjem odstotku.

(61)

Vzpostavitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih kmetov sta finančno zahtevna, kar bi bilo treba upoštevati pri zasnovi strategije intervencij za dodelitev in ciljno usmerjanje neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji, zato bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete. Ta vrsta intervencije bi morala mladim kmetom zagotoviti dodatno dohodkovno podporo po začetni vzpostavitvi. Države članice bi morale imeti možnost, da se na podlagi ocene svojih potreb odločijo za metodo izračuna plačila, bodisi na hektar bodisi v obliki pavšalnega zneska, in po možnosti omejeno na največje število hektarjev. Ker bi moralo to plačilo zajemati le začetno obdobje opravljanja dejavnosti, bi se moralo odobriti le za maksimalno obdobje po vložitvi vloge za pomoč in kmalu po začetni vzpostavitvi. Kadar se plačilo izplačuje tudi po letu 2027, bi morale države članice zagotoviti, da se za obdobje po tem letu ne bodo ustvarila pravna pričakovanja upravičencev.

(62)

SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice bi morale v okviru neposrednih plačil v svojem strateškem načrtu SKP vzpostaviti sheme za podnebje in okolje, pri katerih bi kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale določiti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za izvajanje teh praks. V obeh primerih bi morale stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da bi presegle obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti.

(63)

Za zagotovitev učinkovitosti bi morale sheme za podnebje in okolje praviloma zajemati vsaj dve področji ukrepanja v zvezi s podnebjem, okoljem, dobrobitjo živali in bojem proti mikrobni odpornosti. Iz istega razloga – medtem ko bi moralo nadomestilo temeljiti na nastalih stroških, izgubi dohodka in transakcijskih stroških, ki izhajajo iz kmetijskih praks, za katere so bile prevzete obveznosti, ob upoštevanju ciljnih vrednosti, določenih v okviru shem za podnebje in okolje, – morajo plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, odražati raven ambicioznosti praks, za katere so bile prevzete obveznosti. Države članice bi morale imeti možnost, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje za kmetijske prakse, ki jih kmetje izvajajo na kmetijskih zemljiščih, zlasti kmetijske dejavnosti, pa tudi nekatere prakse, ki sežejo prek kmetijskih dejavnosti. Te prakse lahko vključujejo okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti, ponovno namakanje šotišč, paludikulturo in ekološko kmetovanje.

(64)

Ekološko kmetovanje, ki ga ureja Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (24), je sistem kmetovanja, ki lahko znatno prispeva k doseganju več specifičnih ciljev SKP in zlasti k njenim specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem. Glede na pozitivne učinke ekološkega kmetovanja na okolje in podnebje bi morale države članice pri vzpostavitvi shem za podnebje in okolje za kmetijske prakse imeti možnost, da razmislijo zlasti o ekološkem kmetovanju in v tem okviru ocenijo raven podpore, ki je potrebna za kmetijska zemljišča, ki se upravljajo v okviru sheme za ekološko kmetovanje.

(65)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje kot „sheme na začetni ravni“ kot pogoj za kmete, da prevzamejo ambicioznejše okoljske in podnebne obveznosti in obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali v okviru razvoja podeželja. Za zagotovitev poenostavitve bi moralo biti državam članicam omogočeno, da vzpostavijo razširjene sheme za podnebje in okolje. Državam članicam bi moralo biti tudi omogočeno, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje za podpiranje praks na področju dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti.

(66)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med kmeti bi bilo treba določiti najvišja dodeljena sredstva za vezano dohodkovno podporo v okviru neposrednih plačil, ki jih države članice smejo odobriti, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z določenimi težavami. Države članice bi morale pri zasnovi teh intervencij upoštevati njihov morebitni vpliv na notranji trg.

(67)

Ker je splošno znano, da se pridelava beljakovinskih rastlin v Uniji sooča z resnimi težavami, takih težav ni treba dokazati v primeru vezanih intervencij dohodkovne podpore, namenjenih tem pridelkom. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da podprejo mešanico stročnic in trav v okviru vezane dohodkovne podpore, dokler v mešanici prevladujejo stročnice.

(68)

V skladu s cilji iz Protokola št. 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu iz leta 1979, je treba ohraniti „posebno plačilo za kmetijsko rastlino“ na upravičeni hektar, povezano s pridelavo bombaža, pa tudi podporo za medpanožne organizacije v regijah, ki proizvajajo bombaž. Ker pa so dodeljena proračunska sredstva za bombaž fiksna in se ne morejo uporabljati za druge namene ter ker sta Pogodbi pravna podlaga za izvajanje posebnega plačila za kmetijsko rastlino, plačilo za bombaž ne bi smelo biti del intervencij, odobrenih v strateškem načrtu SKP in ne bi smelo biti odvisno od potrditve smotrnosti in vključeno v pregled smotrnosti. Zato bi bilo treba določiti posebna pravila in odstopanja od te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116. Zaradi doslednosti je primerno, da so določena v tej uredbi.

(69)

Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne vrste intervencij v nekaterih sektorjih. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije določiti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih vrst intervencij v nekaterih sektorjih, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v svoje strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba vzpostaviti na ravni Unije, bi bilo treba določiti za sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja in za druge sektorje izmed sektorjev iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) in sektorjev, ki zajemajo proizvode, ki jih je treba navesti v Prilogi k tej uredbi, za katere velja, da ima vzpostavitev specifičnih intervencij ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, ki naj bi jih dosegli s to uredbo. Zlasti glede na primanjkljaj Unije v zvezi z rastlinskimi beljakovinami in okoljske koristi, ki jih prinaša njihova pridelava, bi bilo treba stročnice vključiti med proizvode, navedene v navedeni prilogi, ob upoštevanju seznama STO za oljnice v EU, te koristi pa bi bilo treba kmetom promovirati med drugim v okviru storitev kmetijskega svetovanja.

(70)

Potrebna so nacionalna finančna sredstva ali druge omejitve v obliki zgornjih vrednosti, da bi ohranili specifičnost intervencije in olajšali programske intervencije za čebelarske proizvode, vino, oljčno olje in namizne oljke, hmelj in druge sektorje, ki se opredelijo v tej uredbi. Da pa ne bi ogrozili doseganja ciljev vrst intervencije v sektorju sadja in zelenjave, se v skladu s trenutnim pristopom ne bi smele uporabiti nobene finančne omejitve. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP uvedejo podporo za vrste intervencij v „drugih sektorjih“, bi se morala ustrezna dodeljena finančna sredstva odšteti od dodeljenih sredstev za neposredna plačila zadevne države članice, da bi ostala finančno nevtralna. Kadar se država članica odloči, da ne bo izvajala specifičnih intervencij v sektorju za hmelj ali sektorju za oljčno olje in namizne oljke, bi bilo treba s tem povezana dodeljena sredstva za zadevno državo članico dati na voljo kot dodatna dodeljena sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil.

(71)

Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela določena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za države članice, kar zadeva uporabo meril za izbor. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za določitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki bi jih morale države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi specifičnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi zavezami v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(72)

Podpora za upravljavske obveznosti lahko zlasti vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje. Države članice bi morale na podlagi poglobljene analize ekološkega sektorja in ob upoštevanju ciljev, ki jih nameravajo doseči v zvezi z ekološko pridelavo, razmisliti o tem, da bi pod upravljavske obveznosti štele ekološko kmetovanje v skladu s svojimi posebnimi teritorialnimi potrebami, dodeliti podporo za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, ki se upravljajo v okviru sheme za ekološko kmetovanje, in zagotoviti, da dodeljena sredstva ustrezajo pričakovani rasti ekološke pridelave. Podpora za upravljavske obveznosti bi lahko vključevala tudi plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, ohranitveno kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov, zlasti s tradicionalnimi metodami gojenja. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v okviru te vrste intervencije razvijejo druge sheme glede na svoje potrebe. Ta vrsta plačila bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencije, bi moralo biti mogoče prevzeti za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in bi lahko presegale sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(73)

Intervencije na področju gozdarstva bi morale prispevati k izvajanju Sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom „Nova strategija EU za gozdove za leto 2030“ in po potrebi k razširitvi uporabe kmetijsko-gozdarskih sistemov. Temeljiti bi morale na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (26), in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih, ki ustrezno upoštevajo potencial gozdov za shranjevanje in sekvestracijo ogljika iz ozračja ob hkratnem izboljšanju zaščite biotske raznovrstnosti, ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč, preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(74)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, vključno z gorskimi in otoškimi območji. Glede plačil za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati določitev na podlagi člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(75)

Da bi SKP lahko zagotovila večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2000/60/ES. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2000/60/ES. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo zadevne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bodo povzročila dvojnega financiranja iz shem za podnebje in okolje, obenem pa v strateških načrtih SKP omogočiti dovolj prožnosti za lažje dopolnjevanje med različnimi intervencijami. Poleg tega bi morale države članice pri celotni zasnovi svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(76)

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako proizvodne kot neproizvodne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Zajema lahko tudi naložbe v obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah, vključno s požari, neurji, poplavami, škodljivimi organizmi in boleznimi. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, bi bilo v to uredbo treba vključiti negativni seznam vrst naložb. Države članice bi morale čim bolje izkoristiti razpoložljiva sredstva za naložbe, tako da podporo za naložbe uskladijo z ustreznimi pravili Unije na področju okolja in dobrobiti živali.

(77)

Zlasti mladi kmetje morajo posodobiti svoje kmetije, da bodo dolgoročno sposobne preživetja. V prvih letih opravljanja dejavnosti pa se pogosto soočajo z majhnim prometom. Zato je pomembno, da države članice olajšujejo in dajejo prednost naložbenim intervencijam, ki jih izvajajo mladi kmetje. V ta namen bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo višje stopnje podpore in druge prednostne pogoje za naložbe v kmetijska gospodarstva mladih kmetov. Poleg tega bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da malim kmetijam namenijo večjo podporo za naložbe.

(78)

Države članice bi morale pri zagotavljanju podpore za naložbe zlasti upoštevati horizontalni cilj modernizacije kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. Podporo za naložbe v namestitev digitalnih tehnologij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju, kot so naložbe v precizno kmetovanje, pametne vasi, podeželska podjetja in infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije, bi bilo treba vključiti v strateški načrt SKP v okviru opisa, kako bodo ti načrti prispevali k horizontalnemu cilju.

(79)

Ob upoštevanju cilja Unije glede dobrega stanja vodnih teles in potrebo po tem, da so naložbe skladne z zadevnim ciljem, je pomembno določiti pravila glede podpore za modernizacijo in razvoj namakalne infrastrukture, da uporaba vode v kmetijstvu ne bi ogrozila tega cilja.

(80)

Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do financiranja za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove kmete z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva EU v okviru InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti javnih uprav in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(81)

Mladi kmetje, novi kmetje in drugi novi udeleženci se še vedno soočajo z znatnimi ovirami v zvezi z dostopom do zemljišč, visokimi cenami ali dostopom do posojil. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen - tako za surovine kot pridelek - in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti s področja preprečevanja in obvladovanja tveganj. Zato je bistveno, da se nadaljuje podpora za vzpostavitev novih podjetij in novih kmetij. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete, nove kmete in druge nove udeležence. Najvišji znesek pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij bi bilo treba povečati na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(82)

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba podporo za pomoč kmetom pri upravljanju njihove proizvodnje in obvladovanju dohodkovnih tveganj ohraniti in jo razširiti v okviru EKSRP. Zlasti bi bilo treba ohraniti možnost uporabe zavarovalnih premij in vzajemnih skladov, vključno z instrumentom za stabilizacijo dohodka, vendar bi bilo treba dati na voljo tudi podporo za druge instrumente za obvladovanje tveganj. Poleg tega bi morale biti vse vrste instrumentov za obvladovanje tveganj zasnovane tako, da bi lahko krile proizvodna ali dohodkovna tveganja in bi se jih lahko ciljno usmerilo tudi v kmetijske sektorje ali območja, kjer je to potrebno. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabijo poenostavljene postopke, na primer da se za izračun proizvodnje in dohodka kmeta oprejo na kazalnike, pri tem pa zagotovijo, da se instrumenti ustrezno odzivajo na uspešnost posameznih kmetov in ne ustvarjajo čezmernih nadomestil za izgube.

(83)

Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektoma z namenom doseganja ciljev SKP. Moralo bi biti mogoče, da taka podpora vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti ter dejavnosti informiranja in promocije za sheme kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti; projekti operativne skupine v okviru projektov lokalnega razvoja EIP, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev ter drugih oblik sodelovanja, ki se štejejo kot nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.

(84)

Pomembno je podpreti priprave za določene vrste sodelovanja, zlasti za operativne skupine EIP, skupine LEADER in strategije za pametne vasi.

(85)

V sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ je kot horizontalni cilj nove SKP navedena izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilno znanje in posledično širili rešitve, ki so pripravljene za uporabo v praksi. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako bodo sodelovali svetovalci, raziskovalci in nacionalna mreža SKP. Vsaka država članica ali, kot je ustrezno, regija bi morala imeti možnost, da za okrepitev svojega AKIS in v skladu s svojim strateškim pristopom AKIS financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pa tudi pomaga kmetom pri oblikovanju strategij na ravni kmetije za povečanje odpornosti njihovih kmetijskih gospodarstev, pri čemer bi uporabila vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi. Poleg tega bi vsaka država članica morala oblikovati strategijo za razvoj digitalnih tehnologij in uporabo teh tehnologij, da bi pokazala, kako se bo spodbujala digitalizacija v kmetijstvu in na podeželju.

(86)

EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in vrste intervencij v nekaterih sektorjih, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in za dejavnosti, ki jih podpira vsak od njiju, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča večjo prožnost in več subsidiarnosti pri doseganju svojih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(87)

Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodeljenih sredstev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo iz tega izhajajoče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalno dodelitev.

(88)

Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti enotno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za blaženje posebnih omejitev, ki so posledica ravni njihovega razvoja, njihove oddaljenosti ali njihove otoške lege, bi bilo treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite regije, za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke ter za regije v prehodu.

(89)

Za kategorizacijo regij in območij na ravni Unije, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP, bi bilo treba določiti nepristranska merila. V ta namen bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Za zagotovitev ustrezne podpore, zlasti za pomoč zaostalim regijam in odpravo medregionalnih razlik znotraj posameznih držav članic, bi bilo treba uporabiti najnovejšo klasifikacijo in podatke.

(90)

EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe, ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti več pravil o izključitvi. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in ne bi smel financirati naložb v pogozdovanje, ki niso skladne z okoljskimi in podnebnimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(91)

Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba določiti pravila o minimalnih in maksimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Države članice bi morale rezervirati vsaj znesek, ki ustreza 3 % njihovih letnih sredstev za neposredna plačila pred kakršno koli prerazporeditvijo za intervencije, usmerjene v generacijsko pomladitev. Take intervencije lahko vključujejo okrepljeno dohodkovno podporo in podporo za vzpostavitev. Glede na pomen podpore za naložbe za mlade kmete, da bi postale njihove kmetije dolgoročno zmožne preživetja in bi se povečala privlačnost sektorja, bi bilo treba del odhodkov za naložbene intervencije z višjo stopnjo podpore za mlade kmete prav tako všteti v minimalni znesek, ki bo rezerviran za prispevanje k doseganju specifičnega cilja privabljanja in zadrževanja mladih kmetov in novih kmetov ter spodbujanju trajnostnega razvoja podjetij na podeželju.

(92)

Za zagotovitev, da so na podlagi SKP na voljo zadostna finančna sredstva za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter ciljev v zvezi z dobrobitjo živali v skladu s prednostnimi nalogami Unije, bi bilo treba za te namene rezervirati določen delež podpore EKSRP, vključno z naložbami, in neposrednih plačil. Glede na to, da se sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali prvič uvedejo v okviru neposrednih plačil, bi bilo treba odobriti nekatere prožnosti pri načrtovanju in izvajanju, zlasti v prvih dveh letih, da se državam članicam in kmetom omogoči pridobivanje izkušenj ter zagotovi nemoteno in uspešno izvajanje, pri čemer je treba upoštevati tudi raven okoljskih in podnebnih ambicij v okviru EKSRP. Da pa okoljske in podnebne ambicije ne bi bile okrnjene, bi bilo treba za takšno prožnost zagotoviti okvir in zanjo v določenih mejah omogočiti tudi nadomestila.

(93)

Pristop LEADER za lokalni razvoj se je izkazal kot učinkovit pri spodbujanjem razvoja podeželja, in sicer tako, da so se s pristopom od spodaj navzgor v celoti upoštevale večsektorske potrebe za endogeni razvoj podeželja. Zato bi se moral ta pristop nadaljevati, njegova uporaba z minimalno dodelitvijo v okviru EKSRP pa bi morala biti tudi v prihodnje obvezna.

(94)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bi SKP morala prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za doseganje podnebnih ciljev. Treba bi bilo opredeliti ustrezne ukrepe med pripravo in izvajanjem strateških načrtov SKP ter jih ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov vrednotenja in pregledovanja.

(95)

Kadar zneski na enoto ne temeljijo na dejanskih stroških ali izpadu dohodka, bi morale države članice določiti ustrezno raven podpore na podlagi njihove ocene potreb. Ustrezen znesek na enoto je lahko razpon ustreznih zneskov na enoto in ne en sam enotni ali povprečni znesek na enoto. Državam članicam bi zato moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo utemeljen najvišji ali najnižji znesek na enoto za nekatere intervencije, brez poseganja v določbe o ravni plačil za zadevne intervencije.

(96)

Prenos odgovornosti za oceno potreb in doseganje ciljnih vrednosti na države članice gre z roko v roki z večjo prožnostjo pri kombiniranju vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij v nekaterih sektorjih in vrst intervencij za razvoj podeželja. To bi morala podpirati določena prožnost pri prilagajanju ustreznih nacionalnih dodeljenih sredstev. Kadar države članice ocenijo, da so predhodno dodeljena sredstva prenizka, da bi zadostovala za vse predvidene ukrepe, je določena stopnja prožnosti torej utemeljena, hkrati pa preprečuje znatna nihanja v ravni letne neposredne dohodkovne podpore v primerjavi z zneski, ki so na voljo za večletne intervencije v okviru EKSRP.

(97)

Da bi povečali dodano vrednost Unije in ohranili delovanje notranjega kmetijskega trga ter prispevali k doseganju splošnih in specifičnih ciljev SKP, države članice odločitev na podlagi te uredbe ne bi smele sprejemati ločeno, temveč v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega bi bil pripravljen strateški načrt SKP. Pravila Unije od zgoraj navzdol bi morala za celotno Unijo določati specifične cilje SKP, glavne vrste intervencij, okvir smotrnosti in strukturo upravljanja. Namen take razdelitve nalog je zagotoviti popolno skladnost med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rezultati.

(98)

Da bi zagotovili jasno strateško naravo teh strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP, v katerem se upoštevajo njene ustavne in institucionalne določbe. Strateški načrt SKP lahko po potrebi vključuje regionalizirane intervencije.

(99)

Države članice bi morale pri zasnovi strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in zasnovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in specifičnim regionalnim okoliščinam, vključno s tistimi za najbolj oddaljene regije. Tak proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

(100)

Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in zasnovo intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k doseganju ciljev SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pomembno je tudi zagotoviti, da lahko strateški načrti SKP ustrezno odražajo spremembe v razmerah, (notranjih in zunanjih) strukturah in tržnih razmerah držav članic ter da jih je mogoče sčasoma ustrezno prilagoditi glede na te spremembe.

(101)

Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, vrste intervencij v nekaterih sektorjih in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Tako bi morali strateški načrti SKP vključevati pregled in razlago instrumentov, s katerimi se zagotavljata pravičnejša porazdelitev ter uspešnejše in učinkovitejše ciljno usmerjanje dohodkovne podpore. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(102)

V strategiji intervencij bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana ustrezna okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni akti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(103)

Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost pri odločitvi, da zasnovo in izvajanje njihovih strateških načrtov SKP deloma prenesejo na regionalno raven na podlagi nacionalnega okvira, da bi se tako olajšalo usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni celotne države, je primerno, da so v strateških načrtih SKP opisane interakcije med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(104)

Ker bi morali strateški načrti SKP Komisiji omogočati, da prevzame odgovornost za upravljanje proračuna Unije, državam članicam pa zagotavljati pravno varnost glede nekaterih elementov strateškega načrta SKP, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo podroben opis posameznih intervencij, vključno s pogoji za upravičenost, dodeljenimi proračunskimi sredstvi, načrtovanimi učinki in stroški na enoto. Za vsako intervencijo je potreben finančni načrt, ki vsebuje pregled vseh proračunskih vidikov, skupaj z načrtom ciljnih vrednosti.

(105)

Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja strateških načrtov SKP bi morala podpora iz EKJS in EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Vsak strateški načrt SKP bi zato moral vključevati opredelitev vseh struktur upravljanja in usklajevanja strateškega načrta SKP, vključno s kontrolnimi sistemi in sankcijami ter strukturo spremljanja in poročanja.

(106)

Glede na pomen specifičnega cilja modernizacije kmetijstva in podeželja ter njegovo horizontalno naravo je primerno, da države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo poseben opis tega, kako bodo ti strateški načrti prispevali k doseganju tega cilja, vključno z njihovim prispevkom k digitalnemu prehodu.

(107)

Glede na pomisleke v zvezi z upravnim bremenom v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v strateškem načrtu SKP posebno pozornost posvetiti tudi poenostavitvi.

(108)

Ker ni primerno, da Komisija odobri informacije, ki se lahko štejejo za informacije o ozadju ali pretekle informacije ali ki so v pristojnosti držav članic, bi bilo treba nekatere informacije zagotoviti v obliki prilog k strateškemu načrtu SKP.

(109)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (28) bi bilo treba sklade Unije ovrednotiti na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko, kadar je ustrezno, vključujejo merljive kazalnike kot podlago za vrednotenje učinkov skladov na terenu.

(110)

Odobritev strateškega načrta SKP s strani Komisije je ključni korak za zagotovitev, da se politika izvaja v skladu s skupnimi cilji. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morala Komisija državam članicam zagotoviti ustrezne smernice za predložitev skladne in ambiciozne intervencijske logike.

(111)

Zagotoviti je treba možnost, da se strateški načrti SKP načrtujejo in revidirajo v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(112)

Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen nacionalni organ upravljanja, ki bi moral biti glavna kontaktna točka za Komisijo. Države članice pa bi morale imeti možnost, da v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določijo regionalne organe upravljanja. Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da prenesejo del svojih nalog, pri tem pa ostanejo odgovorni za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter zagotavljanje skladnosti in doslednosti strateškega načrta SKP in za usklajevanje med nacionalnim organom upravljanja in regionalnim organom upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu s finančno uredbo in Uredbo (EU) 2021/2116.

(113)

Odgovornost za spremljanje strateškega načrta SKP bi si morala deliti nacionalni organ upravljanja in nacionalni odbor za spremljanje, ustanovljen v ta namen. Naloga nacionalnega odbora za spremljanje bi morala biti spremljanje učinkovitosti izvajanja strateškega načrta SKP. Njegove pristojnosti v ta namen bi bilo treba podrobno opredeliti. Kadar strateški načrt SKP vsebuje elemente, ki jih določijo regije, bi morale imeti države članice in zadevne regije možnost, da ustanovijo in sestavijo regionalne odbore za spremljanje. V tem primeru bi bilo treba pojasniti pravila usklajevanja z nacionalnim odborom za spremljanje.

(114)

EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2116. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za države članice, katerih dodeljena sredstva EKSRP ne presegajo 1,1 milijarde EUR. Pri podpori EKSRP za tehnično pomoč bi bilo treba upoštevati krepitev upravnih zmogljivosti v zvezi z novimi sistemi upravljanja in kontrolnimi sistemi v državah članicah.

(115)

Glede na to, da imajo države članice večjo prožnost in več subsidiarnosti pri zasnovi intervencij za dosego skupnih ciljev, so mreže ključen instrument za spodbujanje in usmerjanje politike ter promocijo udeležbe deležnikov, izmenjave znanja in izgradnje zmogljivosti za države članice in druge akterje. Obseg dejavnosti mreženja bo razširjen, tako da bosta poleg razvoja podeželja zajeta oba stebra SKP. Enotna mreža SKP na ravni Unije bi morala zagotoviti boljšo usklajenost med dejavnostmi mreženja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Evropska in nacionalna mreža SKP bi morali nadomestiti trenutno Evropsko mrežo za razvoj podeželja in omrežje evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost (EIP-AGRI) na ravni Unije oziroma nacionalne mreže za podeželje. Evropska mreža SKP bi morala v največji možni meri prispevati k dejavnostim nacionalnih mrež SKP. Mreže bi morale zagotoviti platformo za spodbujanje večje izmenjave znanja, da bi se izboljšalo izvajanje strateških načrtov SKP ter zagotovili rezultati in dodana vrednost politike na ravni Unije, vključno s politiko Obzorja Evropa in njegovih projektov z več akterji. V istem kontekstu boljše izmenjave znanja in inovacij bi moralo EIP ob pomoči evropskih in nacionalnih mrež SKP zagotavljati podporo pri izvajanju interaktivnega inovacijskega modela v skladu z metodologijo iz te uredbe.

(116)

Pri vsakem strateškem načrtu SKP bi bilo treba redno spremljati njegovo izvajanje in napredek pri doseganju opredeljenih ciljnih vrednosti. Takšen okvir smotrnosti, spremljanja in vrednotenja SKP bi bilo treba vzpostaviti z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike.

(117)

Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k doseganju širokih splošnih ciljev za druge politike v okviru deljenega upravljanja. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov učinka, rezultatov in vpliva, opredeljenih v okviru smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Moralo bi biti mogoče, da kazalniki, ki se nanašajo na specifične okoljske in podnebne cilje, zajemajo intervencije, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznostih, ki izhajajo iz zadevnih zakonodajnih aktov Unije.

(118)

Države članice bi morale v okviru smotrnosti, spremljanja in vrednotenja spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem obdobju strateškega načrta SKP in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(119)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Komisija bi morala imeti možnost, da od držav članic zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi.

(120)

Države članice bi morale biti v skladu z načelom deljenega upravljanja odgovorne za vrednotenju svojih strateških načrtov SKP in pri tem, kadar je ustrezno, zagotoviti sodelovanje regij pri zasnovi načrta vrednotenja ter pri spremljanju in vrednotenju regionalnih intervencij iz strateškega načrta SKP, medtem ko bi Komisija morala biti pristojna za povzetke predhodnih vrednotenj držav članic na ravni Unije ter za izvajanje vmesnih in naknadnih vrednotenj na ravni Unije.

(121)

Da se zagotovi celovito in smiselno vrednotenje SKP na ravni Unije, bi se Komisija morala zanašati na kazalnike stanja in vpliva. Ti kazalniki bi morali temeljiti predvsem na uveljavljenih virih podatkov. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi zagotovile in nadalje izboljšale zanesljivost podatkov, potrebnih za kazalnike stanja in vpliva.

(122)

Komisija bi morala pri ocenjevanju predlaganih strateških načrtov SKP oceniti skladnost in prispevek predlaganih strateških načrtov SKP k okoljski in podnebni zakonodaji in obveznostim Unije ter zlasti k ciljnim vrednostim Unije za leto 2030, določenim v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija od vil do vilic: za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (v nadaljnjem besedilu: strategija od vil do vilic), in sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vrnitev narave v naše življenje“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za biotsko raznovrstnost).

(123)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da v svojih strateških načrtih SKP izkažejo večjo splošno ambicijo glede specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev SKP kot v preteklosti. Takšna ambicioznost bi se med drugim morala izkazovati z vrsto elementov, ki so med drugim povezani s kazalniki vpliva, ciljnimi vrednostmi na podlagi kazalnikov rezultatov, zasnovo intervencij, načrtovanim izvajanjem sistema pogojenosti in finančnim načrtovanjem. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da v svojih strateških načrtih SKP s sklicevanjem na različne ustrezne elemente pojasnijo, kako izkazujejo zahtevano večjo splošno ambicijo. To pojasnilo bi moralo vključevati nacionalne prispevke k doseganju ciljnih vrednosti Unije za leto 2030, določenih v strategiji od vil do vilic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

(124)

Komisija bi morala pripraviti zbirno poročilo o strateških načrtih SKP držav članic, da bi ocenila skupna prizadevanja in skupne ambicije držav članic, da na začetku obdobja izvajanja obravnavajo specifične cilje SKP, ob upoštevanju ciljnih vrednosti Unije za leto 2030, določenih v strategiji od vil do vilic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

(125)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bi ocenila, kako države članice izvršujejo nov model izvajanja, in kakšen je skupni prispevek intervencij iz strateških načrtov SKP držav članic k doseganju okoljskih in podnebnih obveznosti Unije, zlasti tistih, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora.

(126)

Za podporo vrst intervencij na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabiti člene 107, 108 in 109 PDEU. Vendar pa se zaradi posebnosti kmetijskega sektorja navedene določbe PDEU ne bi smele uporabljati za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in vrste intervencij za razvoj podeželja za operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU ter se izvajajo na podlagi te uredbe in v skladu z njo, ali za plačila držav članic, namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja vrst intervencij za razvoj podeželja, ki se jim odobri podpora Unije in spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU.

(127)

Da bi se izognili nenadnemu in znatnemu zmanjšanju podpore v nekaterih sektorjih v državah članicah, ki so odobrile prehodno nacionalno pomoč v obdobju 2015–2022, bi moralo biti tem državam članicam dovoljeno, da še naprej odobrujejo tako pomoč pod določenimi pogoji in omejitvami. Ob upoštevanju prehodne narave te pomoči je ustrezno, da se nadaljuje njeno opuščanje, tako da se vsako leto postopno zmanjšajo finančna sredstva za posamezne sektorje, ki so na voljo za to pomoč.

(128)

Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Treba bi jih bilo tudi anonimizirati pri obdelovanju za namene spremljanja in vrednotenja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (29) ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (30). Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(129)

Za uporabo te uredbe ter spremljanje, analiziranje in upravljanje finančnih pravic je potrebno uradno obveščanje s strani držav članic.

(130)

Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(131)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili enake konkurenčne pogoje med državami članicami glede skupnih zahtev in kazalnikov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s skupnimi kazalniki, ki se nanašajo na učinek, rezultate, vpliv in stanje, da se rešijo tehnične težave glede njihovega izvajanja ter v zvezi s pravili glede deleža za standard DKOP 1.

(132)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun zmanjšanja plačil v okviru omejevanja in postopnega zniževanja; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore trpeli zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila in zahtevah glede upravičenosti in z njimi povezanih agronomskih praks, pravili glede meril za odobritev medpanožnih organizacij in pravili za ravnanje v primeru posledic, kadar odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje takih meril in obveznosti za proizvajalce.

(133)

Za zagotovitev, da vrste intervencij v nekaterih sektorjih prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in preprečili neenako ali nepošteno konkurenco, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili za ustrezno delovanje vrst intervencij v nekaterih sektorjih, vrsto odhodkov, ki bodo kriti, in zlasti upravne stroške in stroške osebja, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje ter izračun stopnje organiziranosti proizvajalcev v določenih regijah, najvišjo stopnjo finančne pomoči Unije za nekatere intervencije, katerih namen je preprečiti tržno krizo in obvladovati tveganja v nekaterih sektorjih; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov; pravili, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in izjemami glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn, pravili za različne oblike podpore in minimalno trajanje podprtih naložb v nekaterih sektorjih ter pravili o kombiniranju financiranja za nekatere intervencije v vinskem sektorju. Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij.

(134)

Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s podporo za upravljavske obveznosti glede genskih virov in dobrobiti živali ter za sheme kakovosti.

(135)

Da bi upoštevali prihodnje spremembe dodeljenih finančnih sredstev držav članic ali reševali težave, s katerimi se države članice srečujejo pri izvajanju svojih strateških načrtov SKP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, s spreminjanjem ponderjev, ki se uporabijo za podporo na podlagi prispevka politike k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb, in pravili glede vsebine strateškega načrta SKP.

(136)

Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditev, določenih v uredbah (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013, na ureditve, določene v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z ukrepi za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev.

(137)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene posebnega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, določitvijo organizacijske strukture in delovanjem evropske mreže SKP, pravili glede okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter pravili za delovanje sistema za varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in državami članicami. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(138)

Glede na to, da so kazalniki za namene spremljanja, vrednotenja in letnega poročanja o smotrnosti že določeni v Prilogi I, bi morale sprejetje drugih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje SKP dodatno pregledati države članice. Prav tako bi moral Odbor za skupno kmetijsko politiko dati pozitivno mnenje o dodatnih informacijah, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji za namene spremljanja in vrednotenja SKP. Komisiji zato ne bi smelo biti dovoljeno, da od držav članic zahteva, da zagotovijo dodatne kazalnike in informacije o izvajanju SKP za namene spremljanja in vrednotenja SKP, če Odbor za skupno kmetijsko politiko s kvalificirano večino ne glasuje za predlog Komisije ali proti njemu in tako ne more podati mnenja.

(139)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme odobritev strateških načrtov SKP in njihovih sprememb.

(140)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar je to v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z reševanjem specifičnih težav ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja sistema neposrednih plačil v izjemnih okoliščinah potrebno. Da bi rešili nujne težave, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah, ter obenem zagotovili neprekinjeno delovanje sistema neposrednih plačil, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar v ustrezno utemeljenih primerih izjemne okoliščine vplivajo na odobritev podpore in ogrožajo učinkovito izvajanje plačil v okviru shem podpore iz te uredbe.

(141)

Uredbo (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) in Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (33) bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, razen kadar se izrecno navedejo nekatere njune določbe.

(142)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi razlik med posameznimi podeželskimi območji in omejenih finančnih sredstev držav članic lažje dosežejo na ravni Unije prek večletnega jamstva financiranja Unije in z osredotočanjem na jasno opredeljene prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(143)

Uredbi (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 bi zato bilo treba razveljaviti.

(144)

Za zagotovitev nemotenega izvajanja predvidenih ukrepov bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE, VELJAVNE DOLOČBE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila o:

(a)

splošnih in specifičnih ciljih, ki se uresničujejo s podporo Unije, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ter z njimi povezanih kazalnikih;

(b)

vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;

(c)

strateških načrtih SKP, ki jih pripravijo države članice ter ki v skladu s specifičnimi cilji in ugotovljenimi potrebami določijo ciljne vrednosti in pogoje za intervencije ter dodelijo finančna sredstva;

(d)

usklajevanju in upravljanju ter spremljanju, poročanju in vrednotenju.

2.   Ta uredba se uporablja za podporo Unije, financirano iz EKJS in EKSRP, za intervencije, podrobneje opredeljene v strateškem načrtu SKP, ki ga pripravi država članica in ga odobri Komisija ter zajema obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 (v nadaljnjem besedilu: obdobje strateškega načrta SKP).

Člen 2

Veljavne določbe

1.   Uredba (EU) 2021/2116 ter določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za podporo, ki se zagotovi na podlagi te uredbe.

2.   Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabljajo člen 19, poglavje II naslova III, z izjemo člena 28, prvi pododstavek, točka (c), ter člena 46 in 48 Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je v okviru ozemeljske veljavnosti Pogodb, kot je opredeljena v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost, kot so jo določile države članice v skladu s členom 4(2) te uredbe;

(2)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;

(3)

„intervencija“ pomeni instrument podpore s sklopom pogojev za upravičenost, kot jih določi država članica v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi vrste intervencije, določene v tej uredbi;

(4)

„operacija“ pomeni:

(a)

projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov ali ukrepov, izbranih v okviru zadevnega strateškega načrta SKP;

(b)

v okviru finančnih instrumentov: skupne upravičene javne odhodke, odobrene za finančni instrument, in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(5)

„javni odhodki“ pomeni vsak prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov, proračuna Unije, ki je na voljo za EKJS in EKSRP, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava;

(6)

„mejniki“ pomeni vmesne vnaprej določene vrednosti, ki jih v okviru svojih intervencijskih strategij iz člena 107(1), točka (b), določijo države članice za posamezno proračunsko leto in jih je treba doseči v določenem trenutku v obdobju trajanja strateškega načrta SKP, da se zagotovi pravočasni napredek v zvezi s kazalniki rezultatov;

(7)

„ciljne vrednosti“ pomeni vnaprej določene vrednosti, ki jih v okviru svojih intervencijskih strategij iz člena 107(1), točka (b), določijo države članice in ki jih je treba v zvezi s kazalniki rezultatov doseči ob koncu obdobja trajanja strateškega načrta SKP;

(8)

„oddaljene regije“ pomeni oddaljene regije iz člena 349 PDEU;

(9)

„AKIS“ pomeni povezanost organizacijskih tokov in tokov znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje za kmetijstvo in medsebojno povezana področja (sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva).

(10)

„manjši egejski otoki“ pomeni manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013;

(11)

„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo v skladu z nacionalnim pravom akreditira država članica ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(12)

„manj razvite regije“ pomeni manj razvite regije v smislu člena 108(2), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/1060;

(13)

„upravičenec“ v zvezi z vrstami intervencij za razvoj podeželja iz člena 69 pomeni:

(a)

osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje, fizično osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki je odgovorna za začetek ali pa za začetek in izvajanje operacij;

(b)

v okviru shem državne pomoči: podjetje, ki prejme pomoč;

(c)

v okviru finančnih instrumentov: telo, ki izvršuje holdinški sklad ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, telo, ki izvršuje posebni sklad ali, kadar organ upravljanja iz člena 123 (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja) upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(14)

„stopnja podpore“ pomeni stopnjo javnih odhodkov za operacijo; v okviru finančnih instrumentov se nanaša na bruto ekvivalent nepovratnih sredstev podpore, kot je opredeljen v členu 2, točka 20, Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (34);

(15)

„LEADER“ pomeni lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060;

(16)

„posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, vključno z regionalnimi ali lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, ki deluje pod pristojnostjo nacionalnega ali regionalnega organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu takega organa;

(17)

„proračunsko leto“ pomeni kmetijsko proračunsko leto v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 4

Opredelitev pojmov in pogoji, ki se določijo v strateških načrtih SKP

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP opredelijo pojme „kmetijska dejavnost“, „kmetijska površina“, „upravičeni hektar“, „aktivni kmet“, „mladi kmet“ in „novi kmet“ ter zadevne pogoje v skladu s tem členom.

2.   „Kmetijska dejavnost“ se določi tako, da omogoča prispevanje k zagotavljanju zasebnih in javnih dobrin z enim ali obema od naslednjega:

(a)

proizvodnjo kmetijskih proizvodov, kar vključuje ukrepe, kot so reja živali ali pridelava, vključno s paludikulturo, kadar pojem kmetijski proizvodi pomeni proizvode iz Priloge I k PDEU, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž in hitro rastoči panjevec;

(b)

vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev.

3.   „Kmetijska površina“ se določi tako, da zajema orna zemljišča, trajne nasade in trajno travinje, tudi kadar tvorijo kmetijsko-gozdarske sisteme na tem območju. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(a)

„orna zemljišča“ so zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane; za trajanje obveznosti so to tudi zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane in so bile dane v praho v skladu s členom 31 ali členom 70 ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k tej uredbi ali v skladu s členi 22, 23 ali 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (35) ali členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (36) ali členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(b)

„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki so na istem zemljišču najmanj pet let, in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočim panjevcem;

(c)

„trajno travinje in trajni pašniki“ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.

Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo naslednje vrste zemljišč:

(i)

zemljišče, na katerem raste katera koli vrsta iz te točke in je del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo tradicionalno ne prevladujejo ali jih tam sploh ni;

(ii)

zemljišče, na katerem raste katera koli vrsta iz te točke, kadar trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo ne prevladujejo ali jih tam sploh ni.

4.   „Upravičeni hektar“ se za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil določi tako, da zajema površine, ki so na voljo kmetu in jih sestavljajo:

(a)

vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi in podnebnimi razlogi ter razlogi biotske raznovrstnosti, se lahko države članice odločijo, da upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;

(b)

vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki:

(i)

ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz Priloge III;

(ii)

se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz Priloge III, ali

(iii)

se za čas trajanja zadevne obveznosti kmeta določi ali ohrani na podlagi sheme za podnebje in okolje iz člena 31.

Če se države članice tako odločijo, lahko „upravičeni hektar“ vključuje druge krajinske značilnosti, če te niso prevladujoče in bistveno ne ovirajo opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi površine, ki jo zasedajo na kmetijski parceli. Države članice lahko pri izvajanju tega načela določijo največji delež kmetijske parcele, ki vključuje te druge krajinske značilnosti.

Kar zadeva trajno travinje z razdrobljenimi neupravičenimi značilnostmi, se lahko države članice odločijo, da bodo uporabile fiksne koeficiente zmanjšanja za določitev površine, ki velja za upravičeno;

(c)

vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki je bila upravičena do plačil v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 2, te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki ni „upravičeni hektar“, kot ga določijo države članice na podlagi točk (a) in (b) tega odstavka:

(i)

zaradi uporabe Direktive 92/43/EGS, 2009/147/ES ali 2000/60/ES za to površino;

(ii)

zaradi intervencij na osnovi površin, določenih na podlagi te uredbe in zajetih v integriranem sistemu iz člena 65(1) Uredbe (EU) 2021/2116, ki omogočajo proizvodnjo proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k PDEU s pomočjo paludikulture, ali nacionalnih shem za biotsko raznovrstnost ali zmanjšanje toplogrednih plinov, katerih pogoji so skladni s temi intervencijami na osnovi površin, če te intervencije in nacionalne sheme prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), te uredbe;

(iii)

v času trajanja obveznosti kmeta glede pogozdovanja na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, člena 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali člena 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 oziroma člena 70 ali člena 73 te uredbe ali na podlagi nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 oziroma členom 70 ali členom 73 te uredbe;

(iv)

v času trajanja obveznosti kmeta, na podlagi katere je površina dana v praho, na podlagi členov 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, člena 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005, člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali člena 70 te uredbe.

Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,3 %.

5.   „Aktivni kmet“ se določi tako, da se zagotovi, da se podpora odobri le fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo vsaj minimalno kmetijsko dejavnost, pri čemer se iz odobritve podpore ne smejo nujno izključiti kmetje, ki opravljajo več dejavnosti, ali kmetje, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo občasno.

Države članice pri določanju, kdo je „aktivni kmet“, uporabijo objektivna in nediskriminatorna merila, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis kmetijskih dejavnosti kmeta v nacionalne ali regionalne registre. Taka merila se lahko uvedejo v eni ali več oblikah, ki jih izberejo države članice, vključno z negativnim seznamom, na podlagi katerega se kmet ne šteje za aktivnega kmeta. Če država članica za „aktivne kmete“ šteje tiste kmete, ki niso prejeli neposrednih plačil, ki presegajo določen znesek za preteklo leto, ta znesek ne presega 5 000 EUR.

6.   „Mladi kmet“ se določi tako, da vključuje:

(a)

zgornjo starostno mejo, določeno med 35 in 40 let;

(b)

pogoje za „vodjo kmetijskega gospodarstva“;

(c)

ustrezno usposabljanje ali potrebna znanja in spretnosti, kot jih določijo države članice.

7.   „Novi kmet“ se določi tako, da se nanaša na kmeta, ki ni mladi kmet in ki je prvič „vodja kmetijskega gospodarstva“. Države članice dodajo še druge cilje in nediskriminatorne zahteve glede ustreznega usposabljanja ter znanj in spretnosti.

8.   Na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi se to uredbo zaradi ohranjanja javnega zdravja dopolni s pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje in postopka za določitev sort konoplje ter s preverjanjem njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz odstavka 4, drugi pododstavek, tega člena.

NASLOV II

CILJI IN KAZALNIKI

Člen 5

Splošni cilji

V skladu s cilji SKP iz člena 39 PDEU, s ciljem ohranjanja delovanja notranjega trga in enakih konkurenčnih pogojev med kmeti v Uniji ter z načelom subsidiarnosti je namen podpore iz EKJS in EKSRP nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja kmetovanja, sektorja hrane in podeželja ter prispevanje k doseganju naslednjih splošnih ciljev na ekonomskem, okoljskem in socialnem področju, kar bo prispevalo k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030:

(a)

spodbujanje pametnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost;

(b)

podpora in krepitev varstva okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije, vključno z njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma;

(c)

krepitev socialno-ekonomskega tkiva podeželja.

Člen 6

Specifični cilji

1.   Splošni cilji se dosegajo z uresničevanjem naslednjih specifičnih ciljev:

(a)

podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji, da se poveča dolgoročna prehranska varnost in kmetijska raznolikosti ter zagotovi gospodarska trajnostnost kmetijske proizvodnje v Uniji;

(b)

krepitev tržne usmerjenosti in povečanje tako kratko- kot dolgoročne konkurenčnosti kmetij, vključno z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)

izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)

prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije;

(e)

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

(f)

prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(g)

privabljanje in zadržanje mladih kmetov in novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju;

(h)

spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)

izboljšanje odziva kmetijstva Unije na zahteve družbe glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, zmanjšanje živilskih odpadkov ter izboljšanje dobrobiti živali in boj zoper odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (v nadaljnjem besedilu: mikrobna odpornost).

2.   Cilji iz odstavka 1 so dopolnjeni in povezani s horizontalnim ciljem modernizacije kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihove uporabe s strani kmetov, in sicer z boljšim dostopom do raziskav, inovacij, izmenjave znanja in usposabljanja.

3.   Pri uresničevanju specifičnih ciljev iz odstavkov 1 in 2 države članice ob podpori Komisije sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena in zagotovitev poenostavitve pri izvajanju SKP.

Člen 7

Kazalniki

1.   Doseganje ciljev iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na učinek, rezultate, vpliv in stanje iz Priloge I. Ti skupni kazalniki vključujejo:

(a)

kazalnike učinka, ki se nanašajo na realizirani učinek podprtih intervencij;

(b)

kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje iz člena 6(1) in (2) ter se v strateških načrtih SKP uporabljajo za določanje merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji ter za ocenjevanje napredka pri doseganju teh ciljnih vrednosti; kazalniki rezultatov, ki se nanašajo na okoljske in podnebne cilje, lahko zajemajo intervencije, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XIII;

(c)

kazalnike vpliva, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) ter se uporabljajo v okviru strateških načrtov SKP in SKP;

(d)

kazalnike stanja iz člena 115(2) in naštete v Prilogi I.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov učinka, rezultatov, vpliva in stanja. Ti delegirani akti so strogo omejeni na obravnavanje tehničnih težav, ki jih imajo države članice v zvezi z uporabo teh kazalnikov.

NASLOV III

SKUPNE ZAHTEVE IN VRSTE INTERVENCIJ

POGLAVJE I

SKUPNE ZAHTEVE

Oddelek 1

Splošna načela

Člen 8

Strateški pristop

Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s svojimi ocenami potreb in skupnimi zahtevami iz tega poglavja.

Člen 9

Splošna načela

Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP in standarde DKOP iz člena 13 v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije.

Države članice zagotovijo, da so intervencije in standardi DKOP iz člena 13, določeni na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga in da ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije kmetom in drugim upravičencem v skladu s strateškimi načrti SKP, kot jih je odobrila Komisija v skladu s členoma 118 in 119 te uredbe, ter načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116. Države članice izvajajo te strateške načrte SKP, kot jih je odobrila Komisija.

Člen 10

Domača podpora STO

Države članice intervencije, ki temeljijo na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, vključno z opredelitvami pojmov in pogoji iz člena 4, zasnujejo tako, da izpolnjujejo merila iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Zlasti osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ter sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali izpolnjujejo merila iz odstavkov Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedenih v Prilogi II k tej uredbi za navedene intervencije. Za druge intervencije so odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedeni v Prilogi II k tej uredbi, le okvirni in namesto njih so lahko te intervencije skladne s kakšnim drugim odstavkom Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, če je to določeno in obrazloženo v strateškem načrtu SKP.

Člen 11

Izvajanje memoranduma o soglasju o oljnicah

1.   Kadar države članice zagotovijo intervencije na osnovi površin, razen tistih, ki so skladne z določbami iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, vključno z vezano dohodkovno podporo na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, te uredbe, in kadar te intervencije zadevajo nekatere ali vse oljnice iz Priloge k Memorandumu o soglasju o oljnicah, sklenjenem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT, skupna površina, za katero se lahko dodeli podpora na podlagi načrtovanih učinkov iz strateških načrtov SKP zadevnih držav članic, zaradi zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi obveznostmi ne presega največje površine za podporo za vso Unijo.

2.   Komisija do 8. junija 2022 sprejme izvedbene akte, ki za vsako državo članico določajo okvirno referenčno površino za podporo, ki se izračuna na podlagi deleža vsake države članice v povprečni obdelovalni površini v Uniji v letih 2016 do 2020. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

3.   Vsaka država članica, ki namerava odobriti podporo iz odstavka 1 tega člena, ustrezne načrtovane učinke v obliki hektarjev navede v svojem predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118(1).

Če je po priglasitvi vseh načrtovanih učinkov držav članic največja površina za podporo za vso Unijo iz odstavka 1 tega člena presežena, Komisija za vsako državo članico, ki je priglasila presežek v primerjavi s svojo referenčno površino, izračuna koeficient zmanjšanja, ki je sorazmeren presežku načrtovanih učinkov zadevne države članice, tako da so ohranjene največje površine za podporo za vso Unijo. Vsaka zadevna država članica je o tem koeficientu zmanjšanja obveščena v pripombah Komisije glede strateškega načrta SKP v skladu s členom 118(3). Koeficient zmanjšanja za vsako državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 118(6), s katerim Komisija odobri strateški načrt SKP.

Države članice svoje površine za pomoč po datumu iz člena 118(1) ne spreminjajo na lastno pobudo.

4.   Če namerava država članica povečati svoje načrtovane učinke iz odstavka 1 tega člena, določene v njenem strateškem načrtu SKP, kot ga je odobrila Komisija, Komisijo o spremenjenih načrtovanih učinkih obvesti v obliki zahtevka za spremembo njenega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119 pred 1. januarjem leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

5.   Da se največja površina za podporo za vso Unijo iz odstavka 1 ne bi presegla, Komisija po potrebi določi koeficiente zmanjšanja ali revidira obstoječe koeficiente zmanjšanja, kadar so bili ti določeni v skladu z odstavkom 3, drugi pododstavek, za vse države članice, ki so v svojih strateških načrtih SKP presegle svojo referenčno površino za podporo.

Komisija zadevne države članice o koeficientih zmanjšanja obvesti do 31. januarja leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

Vsaka zadevna država članica ustrezen zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP s koeficientom zmanjšanja iz drugega pododstavka predloži do 31. marca leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka. Koeficient zmanjšanja za to državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 119(10), s katerim Komisija odobri spremembo strateškega načrta SKP.

6.   V zvezi z oljnicami, na katere se nanaša memorandum o soglasju iz odstavka 1 tega člena, države članice Komisijo v letnih poročilih o smotrnosti iz člena 134 obvestijo o skupnem številu hektarov, za katere je bila podpora dejansko plačana.

7.   Države članice izključijo pridelavo sončničnih semen, ki so namenjena za proizvodnjo slaščic, iz vseh intervencij na osnovi površin iz odstavka 1.

Oddelek 2

Pogojenost

Člen 12

Načelo in področje uporabe

1.   Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov DKOP, ki so določeni v strateških načrtih SKP in navedeni v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

(a)

podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;

(b)

javno zdravje in zdravje rastlin;

(c)

dobrobit živali.

2.   Strateški načrti SKP vključujejo pravila o učinkovitem in sorazmernem sistemu upravnih sankcij. Ta pravila morajo biti skladna zlasti z zahtevami iz naslova IV, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2116.

3.   Pravni akti iz Priloge III v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

4.   Za namene tega oddelka „predpisana zahteva ravnanja“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi III, v okviru danega pravnega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.

Člen 13

Obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji

1.   Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za pridelovalne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni za vsak standard DKOP iz Priloge III določijo minimalne standarde za kmete in druge upravičence v skladu z glavnim ciljem teh standardov iz navedene priloge. Države članice pri določitvi svojih standardov po potrebi upoštevajo specifične značilnosti zadevnih zemljišč, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječe sisteme kmetovanja, kmetijske prakse, velikost kmetije in strukture kmetije, rabo zemljišč ter posebnosti najbolj oddaljenih regij.

2.   V zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III lahko države članice poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje, določijo dodatne standarde. Takšni dodatni standardi morajo biti nediskriminatorni in sorazmerni in morajo ustrezati ugotovljenim potrebam.

Države članice ne določijo minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev glede deleža za standard DKOP 1.

Oddelek 3

Socialna pogojenost

Člen 14

Načelo in področje uporabe

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, da se najkasneje od 1. januarja 2025 kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z veljavnimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ali obveznostmi delodajalca, ki izhajajo iz pravnih aktov iz Priloge IV.

2.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP iz odstavka 1 vključijo sistem upravnih sankcij, se v skladu s svojimi institucionalnimi določbami posvetujejo z zadevnimi nacionalnimi socialnimi partnerji, ki zastopajo delodajalce in delavce v kmetijskem sektorju, ter v celoti spoštujejo njihovo avtonomijo in njihovo pravico do pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb. Ta sistem upravnih sankcij ne vpliva na pravice in obveznosti socialnih partnerjev, kadar so v skladu z nacionalnimi pravnimi okviri in okviri kolektivnih pogajanj odgovorni za izvajanje ali izvrševanje pravnih aktov iz Priloge IV.

3.   Strateški načrt SKP vključuje pravila o učinkovitem in sorazmernem sistemu upravnih sankcij. Ta pravila so skladna zlasti z ustreznimi zahtevami iz naslova IV, poglavje V, Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Pravni akti iz Priloge IV, ki vsebujejo določbe, ki se zajamejo s sistemom upravnih sankcij iz odstavka 1, se uporabljajo v veljavni različici, kot jo izvajajo države članice.

Oddelek 4

Storitve kmetijskega svetovanja

Člen 15

Storitve kmetijskega svetovanja

1.   Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem za zagotavljanje storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijami (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja). Države članice lahko gradijo na obstoječih sistemih.

2.   Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo ekonomsko, okoljsko in socialno razsežnost, upoštevajoč obstoječe kmetijske prakse, ter zagotavljajo najnovejše tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene s projekti raziskav in inovacij, tudi glede zagotavljanja javnih dobrin.

S storitvami kmetijskega svetovanja se v celotnem ciklu razvoja kmetij zagotavlja ustrezna pomoč, vključno s prvo vzpostavitvijo kmetijskega gospodarstva, prilagoditvijo vzorcev proizvodnje povpraševanju potrošnikov, inovativnimi praksami, kmetijskimi tehnikami za odpornost na podnebne spremembe, vključno z gozdnim kmetijstvom in agroekologijo, boljšo dobrobitjo živali ter po potrebi varnostnimi standardi in socialno podporo.

Storitve kmetijskega svetovanja so vključene v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev, organizacij kmetov in drugih deležnikov, ki tvorijo AKIS.

3.   Države članice zagotovijo, da je svetovanje nepristransko in da so svetovalci ustrezno kvalificirani, usposobljeni in da nimajo nasprotja interesov.

4.   Storitve kmetijskega svetovanja so prilagojene različnim vrstam proizvodnje in kmetij ter zajemajo najmanj:

(a)

vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti in pogoji za intervencije, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

zahteve, ki jih države članice določijo za izvajanje Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (38), Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (39), Direktive 2009/128/ES, Direktive 2009/147/ES, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (40), Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (42);

(c)

kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj mikrobne odpornosti, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR)“;

(d)

preprečevanje in obvladovanje tveganj;

(e)

podporo za inovacije, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativnih skupin EIP iz člena 127(3);

(f)

digitalne tehnologije v kmetijstvu in na podeželju, kot je navedeno v členu 114, točka (b);

(g)

trajnostno upravljanje hranil, vključno z uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila najpozneje od leta 2024, kije vsaka digitalna aplikacija, ki zagotavlja vsaj:

(i)

ravnovesje med glavnimi hranili na pridelovalni površini;

(ii)

pravne zahteve glede hranil;

(iii)

podatke o tleh, ki temeljijo na razpoložljivih informacijah in analizah;

(iv)

podatke iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), pomembne za upravljanje hranil;

(h)

zaposlitvene pogoje, obveznosti delodajalcev, zdravje in varnost pri delu ter socialno podporo v kmetijskih skupnostih.

POGLAVJE II

VRSTE INTERVENCIJ V OBLIKI NEPOSREDNIH PLAČIL

Oddelek 1

Vrste intervencij, zmanjšanje in minimalne zahteve

Člen 16

Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

1.   Vrste intervencij v okviru tega poglavja so lahko v obliki nevezanih in vezanih neposrednih plačil.

2.   Nevezana neposredna plačila so naslednja:

(a)

osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost;

(b)

dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost;

(c)

dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete;

(d)

sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali.

3.   Vezana neposredna plačila so naslednja:

(a)

vezana dohodkovna podpora;

(b)

posebno plačilo za bombaž.

Člen 17

Omejevanje in postopno zniževanje plačil

1.   Države članice lahko omejijo znesek osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto. Države članice, ki se odločijo za uvedbo navedene omejitve, za 100 % zmanjšajo znesek, ki presega 100 000 EUR.

2.   Države članice lahko znesek osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, zmanjšajo do 85 %.

Države članice lahko določijo dodatne tranše nad 60 000 EUR in navedejo odstotke znižanja za te dodatne tranše. Hkrati zagotovijo, da je zmanjšanje za vsako tranšo enako ali večje kot za prejšnjo tranšo.

3.   Države članice lahko pred uporabo odstavka 1 ali 2 od zneska osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

(a)

vse plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev;

(b)

enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja;

(c)

stroške dela v okviru pogodbenih stroškov, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki jih je prijavil kmet.

Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (a), uporabijo stroške plač, ki jih je kmet dejansko imel. V ustrezno utemeljenih primerih lahko kmetje zahtevajo uporabo standardnih stroškov, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (b), uporabijo standardne stroške, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

4.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo zmanjšanje iz odstavkov 1 in 2 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

5.   Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se, če je to določeno v ustreznem strateškem načrtu SKP, uporabi predvsem kot prispevek za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del s pomočjo prerazporeditve uporabijo za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, kot je določeno v poglavju IV. Taka prerazporeditev v EKSRP je del finančnih tabel strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 103 lahko ponovno pregleda leta 2025. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu z navedenim členom.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun zmanjšanja plačil iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da se zagotovijo podrobna pravila za pravilno razdelitev sredstev kmetom.

Člen 18

Minimalne zahteve

1.   Države članice določijo minimalno površino in aktivnim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo neposredna plačila, ne dosega te minimalne površine, neposrednih plačil ne odobrijo.

Države članice lahko namesto tega določijo minimalni znesek neposrednih plačil, ki se lahko izplačajo kmetu.

2.   Kadar se država članica odloči določiti minimalno površino v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, vseeno za kmete, ki prejemajo z živalmi povezano podporo, ki se plača po živali, v obliki neposrednih plačil in imajo v posesti manj hektarjev od minimalne površine, določi minimalni znesek v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek.

Pri določitvi minimalne površine ali minimalnega zneska si države članice prizadevajo zagotoviti, da se neposredna plačila odobrijo samo aktivnim kmetom, če:

(a)

upravljanje ustreznih plačil ne povzroča prevelikega upravnega bremena in

(b)

ustrezni zneski dejansko prispevajo k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), h katerim prispevajo neposredna plačila.

3.   Grčija se lahko odloči, da tega člena ne bo uporabila na manjših egejskih otokih.

Člen 19

Prispevek k instrumentu za obvladovanje tveganj

Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se država članica lahko odloči, da do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, nameni za prispevek kmeta k instrumentu za obvladovanje tveganj.

Države članice, ki se odločijo za izvajanje te določbe, jo uporabljajo za vse kmete, ki v določenem letu prejemajo neposredna plačila.

Oddelek 2

Nevezana neposredna plačila

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 20

Splošne zahteve za prejemanje nevezanih neposrednih plačil

Države članice aktivnim kmetom odobrijo nevezana neposredna plačila v skladu s pogoji iz tega oddelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Pododdelek 2

Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost

Člen 21

Splošna pravila

1.   Države članice zagotovijo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: osnovna dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice osnovno dohodkovno podporo zagotovijo v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.

3.   Brez poseganja v člene 23 do 27 se osnovna dohodkovna podpora odobri za vsak upravičeni hektar, ki ga prijavi aktivni kmet.

Člen 22

Znesek podpore na hektar

1.   Pomoč se izplača kot enoten znesek na hektar, razen če se države članice odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 23.

2.   Države članice se lahko odločijo, da bodo znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar razlikovale med različnimi skupinami ozemelj, ki se soočajo s podobnimi socialno-ekonomskimi ali agronomskimi razmerami, vključno s tradicionalnimi oblikami kmetovanja, kot jih določijo države članice, kot je tradicionalna ekstenzivna alpska paša. V skladu s členom 109(2), točka (d), se lahko znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar zmanjša ob upoštevanju podpore v okviru drugih intervencij iz zadevnega strateškega načrta SKP.

Člen 23

Plačilne pravice

1.   Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz naslova III, poglavje I, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 1307/2013, se lahko odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic v skladu s členi 24 do 27 te uredbe.

2.   Kadar se države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz naslova III, poglavje I, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 1307/2013, odločijo, da osnovne dohodkovne podpore ne bodo več odobrile na podlagi plačilnih pravic, plačilne pravice, ki so bile dodeljene na podlagi navedene uredbe, prenehajo veljati 31. decembra v letu pred letom, od katerega naprej se taka odločitev uporablja.

Člen 24

Vrednost plačilnih pravic in konvergenca

1.   Države članice določijo vrednost na enoto plačilnih pravic pred konvergenco v skladu s tem členom, tako da vrednost plačilnih pravic sorazmerno prilagodijo glede na njihovo vrednost, kot je določena v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 za leto zahtevka 2022, in pripadajoče plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v naslovu III, poglavje III, navedene uredbe za leto zahtevka 2022.

2.   Države članice se lahko odločijo razlikovati vrednost plačilnih pravic v skladu s členom 22(2).

3.   Vsaka država članica najpozneje do leta zahtevka 2026 določi najvišjo raven za vrednost posameznih plačilnih pravic za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

4.   Kadar vrednost plačilnih pravic, kakor je določena v skladu z odstavkom 1, znotraj države članice ali skupine ozemelj iz člena 22(2), ni enotna, zadevna država članica konvergenco vrednosti plačilnih pravic v smeri enotne vrednosti na enoto zagotovi najpozneje do leta zahtevka 2026.

5.   Vsaka država članica za namene odstavka 4 zagotovi, da najpozneje za leto zahtevka 2026 vrednost vseh plačilnih pravic znaša vsaj 85 % načrtovanega povprečnega zneska na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v njenem strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

6.   Države članice povečanje vrednosti plačilnih pravic, ki je potrebno za skladnost z odstavkoma 4 in 5 tega člena, financirajo z uporabo vseh zneskov, ki postanejo razpoložljivi z uporabo odstavka 3 tega člena, ter po potrebi z zmanjšanjem razlike med vrednostjo na enoto plačilnih pravic, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, in načrtovanim zneskom na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

Države članice se lahko odločijo, da zmanjšanje uporabijo za vse ali del plačilnih pravic z vrednostjo, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, ki presega načrtovani znesek na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

7.   Zmanjšanja iz odstavka 6 temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Brez poseganja v minimalno vrednost, določeno v skladu z odstavkom 5, lahko ta merila vključujejo določitev največjega zmanjšanja, ki ne sme biti manjše od 30 %.

8.   Države članice zagotovijo, da se prilagoditev vrednosti plačilnih pravic v skladu z odstavki 3 do 7 začne od leta 2023.

Člen 25

Uveljavljanje plačilnih pravic

1.   Države članice, ki so se odločile za odobritev podpore na podlagi plačilnih pravic, aktivnim kmetom, ki imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ob uveljavljanju navedenih plačilnih pravic odobrijo osnovno dohodkovno podporo. Države članice zagotovijo, da za namene aktiviranja plačilnih pravic aktivni kmetje prijavijo upravičene hektare za vsako plačilno pravico.

2.   Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, uveljavljajo le v državi članici ali znotraj skupine ozemelj iz člena 22(2), v kateri so bile dodeljene.

3.   Države članice zagotovijo, da aktivirane plačilne pravice dajejo pravico do plačila na podlagi tam določenega zneska.

Člen 26

Rezerve za plačilne pravice

1.   Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se država članica, kadar se odloči razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 22(2), lahko odloči, da bo imela rezervo za vsako skupino ozemelj iz navedenega člena.

3.   Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice iz rezerve dodelijo le aktivnim kmetom.

4.   Države članice svojo rezervo uporabijo za prednostno dodelitev plačilnih pravic naslednjim kmetom:

(a)

mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo;

(b)

novim kmetom.

5.   Država članica dodeli plačilne pravice ali poveča vrednost obstoječih plačilnih pravic za aktivne kmete, ki so upravičeni na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa te države članice. Država članica zagotovi, da navedeni aktivni kmetje prejmejo število in vrednost plačilnih pravic, kot sta določena v navedeni odločitvi ali aktu, na datum, ki ga določi ta država članica.

6.   Države članice zagotovijo, da se rezerva dopolni z linearnim zmanjšanjem vrednosti vseh plačilnih pravic, kadar rezerva ne zadostuje za dodelitev plačilnih pravic v skladu z odstavkoma 4 in 5.

7.   Države članice lahko določijo dodatna pravila za uporabo rezerve, vključno z dodatnimi kategorijami kmetov, ki bodo prejeli sredstva iz rezerve, pod pogojem, da so sredstva prejele prednostne skupine iz odstavkov 4 in 5, in za primere, ki bi sprožili polnjenje rezerve. Kadar je rezerva dopolnjena z linearnim zmanjšanjem vrednosti plačilnih pravic, se tako linearno zmanjšanje uporablja za vse plačilne pravice na nacionalni ravni ali – kadar države članice uporabijo odstopanje iz odstavka 2 – na ravni ustrezne skupine ozemelj iz člena 22(2).

8.   Države članice vrednost novih plačilnih pravic, dodeljenih iz rezerve, določijo na nacionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve ali na povprečni vrednosti plačilnih pravic za vsako skupino ozemelj iz člena 22(2) v letu dodelitve.

9.   Države članice se lahko odločijo, da bodo vrednost obstoječih plačilnih pravic povečale do nacionalne povprečne vrednosti v letu dodelitve ali do povprečne vrednosti za vsako skupino ozemelj iz člena 22(2).

Člen 27

Prerazporeditev plačilnih pravic

1.   Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na aktivnega kmeta s sedežem v isti državi članici.

2.   Kadar se države članice odločijo razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 22(2), se plačilne pravice prerazporedijo le znotraj skupine ozemelj, na katerih so bile dodeljene.

Člen 28

Plačila za male kmete

Države članice lahko plačilo za male kmete, kot določijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska ali zneskov na hektar, ki nadomeščajo neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP zasnujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Letno plačilo za posameznega kmeta ne presega 1 250 EUR.

Države članice lahko določijo različne pavšalne zneske ali zneske na hektar, vezane na različne prage za površino.

Pododdelek 3

Dopolnilna dohodkovna podpora

Člen 29

Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

1.   Države članice zagotovijo dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditvena dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ali od člena 98 lahko države članice prerazporedijo dohodkovno podporo z drugimi instrumenti in intervencijami, ki se financirajo iz EKJS, da bi dosegle cilj pravičnejše razporeditve ter uspešnejše in učinkovitejše usmerjenosti dohodkovne podpore, če lahko v svojih strateških načrtih SKP dokažejo, da je taka potreba po prerazporeditvi ustrezno obravnavana.

2.   Države članice zagotovijo prerazporeditev neposrednih plačil z večjih na manjša ali srednje velika kmetijska gospodarstva z določitvijo prerazporeditvene dohodkovne podpore v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 21.

3.   Države članice na nacionalni ali regionalni ravni, ki je lahko raven skupine ozemelj iz člena 22(2), določijo znesek na hektar ali različne zneske za različne razpone hektarjev ter tudi največje število hektarjev na kmeta, za katero se izplača prerazporeditvena dohodkovna podpora.

4.   Načrtovani znesek na hektar za dano leto zahtevka ne presega nacionalnega povprečnega zneska neposrednih plačil na hektar za navedeno leto zahtevka.

5.   Nacionalni povprečni znesek neposrednih plačil na hektar se opredeli kot razmerje med nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za dano leto zahtevka iz Priloge V in skupnimi načrtovanimi učinki za osnovno dohodkovno podporo za navedeno leto zahtevka, izraženo v številu hektarov.

6.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Če so kmetje del skupine povezanih pravnih oseb, kot določijo države članice, lahko države članice v skladu pogoji, ki jih same določijo, uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni te skupine.

Člen 30

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

1.   Države članice lahko dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, določene v skladu z merili iz člena 4(6) zagotovijo skladno pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Kot del obveznosti, da pritegnejo mlade kmete v skladu s ciljem iz člena 6(1), točka (g), ter da v skladu s členom 95 za ta cilj namenijo vsaj znesek iz Priloge XII, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 21.

Države članice lahko odločijo, da kmetom, ki so prejeli podporo na podlagi člena 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013, za preostanek obdobja iz odstavka 5 navedenega člena odobrijo podporo iz tega člena.

3.   Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete se odobri za obdobje največ petih let, ki se začne s prvim letom predložitve vloge za plačilo za mlade kmete, in pod pogoji, ki se določijo v pravnem okviru SKP, ki se uporablja za obdobje po letu 2027, kadar trajanje obdobja petih let teče dlje od leta 2027. Države članice zagotovijo, da upravičencem za obdobje po letu 2027 ne ustvarijo pravnih pričakovanj.

Ta podpora je v obliki bodisi letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar ali pavšalnega plačila na mladega kmeta.

Države članice lahko odločijo, da odobrijo podporo iz tega člena le za največje število hektarjev na mladega kmeta.

4.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb, kot so skupina kmetov, organizacije proizvajalcev ali zadruge, lahko države članice uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin:

(a)

ki ustrezajo opredelitvi pojma in pogojem za „mladega kmeta“, določenih v skladu s členom 4(6), ter

(b)

kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Pododdelek 4

Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali

Člen 31

Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali

1.   Države članice vzpostavijo in zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: sheme za podnebje in okolje) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice na podlagi tega člena podprejo aktivne kmete ali skupine aktivnih kmetov, ki prevzamejo obveznosti, da bodo uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali ter se borijo proti mikrobni odpornosti.

3.   Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali ter se borijo proti mikrobni odpornosti iz odstavka 2. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f) in glede izboljšanja dobrobiti živali ter boja proti mikrobni odpornosti iz člena 6(1), točka (i).

4.   Vsaka shema za podnebje in okolje načeloma zajema vsaj dve od naslednjih področij ukrepanja za podnebje, okolje, dobrobit živali in boja proti mikrobni odpornosti:

(a)

blaženje podnebnih sprememb, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih praks ter vzdrževanjem obstoječih skladišč ogljika in povečanjem sekvestracije ogljika;

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za povečanje odpornosti sistemov proizvodnje hrane ter raznovrstnosti živali in rastlin za večjo odpornost na bolezni in podnebne spremembe;

(c)

varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in zmanjšanje pritiska na vodne vire;

(d)

preprečevanje degradacije tal, obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh;

(e)

varstvo biotske raznovrstnosti, ohranjanje ali obnavljanje habitatov ali vrst, vključno z ohranjanjem in ustvarjanjem krajinskih značilnosti ali neproizvodnih površin;

(f)

ukrepi za trajnostno in zmanjšano uporabo pesticidov, zlasti pesticidov, ki so nevarni za zdravje ljudi ali okolje;

(g)

ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali ali boj proti mikrobni odpornosti.

5.   Države članice v skladu s tem členom zagotovijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

(a)

presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;

(b)

presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije;

(c)

presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b);

(d)

se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 70.

Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

6.   Na podlagi odstavka 5 lahko države članice za opis obveznosti, ki jih mora izpolniti upravičenec do shem za podnebje in okolje iz tega člena, nadgradijo eno ali več zahtev in standardov, določenih v poglavju I, oddelek 2, če obveznosti iz shem za podnebje in okolje presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja in minimalne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč, ki so jih države članice določile na podlagi poglavja I, oddelek 2.

Brez poseganja v člen 87(1) Uredbe (EU) 2021/2116 za aktivne kmete ali skupine aktivnih kmetov, ki sodelujejo v shemah za podnebje in okolje, določenih v skladu s prvim pododstavkom, velja, da izpolnjujejo zadevne zahteve in standarde iz Priloge III, če izpolnjujejo obveznosti iz zadevne sheme za podnebje in okolje.

Države članice, ki vzpostavijo sheme za podnebje in okolje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko zagotovijo, da njihovi sistemi upravljanja in kontrole ne podvajajo pregledov, kadar se uporabljajo enake zahteve in standardi v okviru teh shem za podnebje in okolje in obveznosti iz Priloge III.

7.   Podpora za posamezno shemo za podnebje in okolje je v obliki letnega plačila za vse upravičene hektarje, ki so zajeti v obveznostih. Plačila se odobrijo kot:

(a)

plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2, ali

(b)

plačila aktivnim kmetom ali skupinam aktivnih kmetov za nadomestilo vseh ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti, ki se izračunajo v skladu s členom 82 in upoštevajoč ciljne vrednosti za sheme za podnebje in okolje; ta plačila lahko krijejo tudi stroške poslovanja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko plačila, odobrena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, obveznosti za boj proti mikrobni odpornosti in, če je to ustrezno utemeljeno, obveznosti za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, tudi v obliki letnega plačila za glave velike živine.

8.   Države članice dokažejo, kako kmetijske prakse, za katere veljajo obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje, ustrezajo potrebam iz člena 108 in kako prispevajo k okoljski in podnebni strukturi iz člena 109(2), točka (a), ter dobrobiti živali in boju proti mikrobni odpornosti. Uporabljajo sistem ocenjevanja ali točkovanja ali katero koli drugo ustrezno metodologijo, da zagotovijo uspešnost in učinkovitost shem za podnebje in okolje za doseganje zastavljenih ciljnih vrednosti. Države članice pri določanju ravni plačil za različne obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje na podlagi odstavka 7, prvi pododstavek, točka (a), tega člena upoštevajo raven trajnostnosti in ambicioznosti vsake sheme za podnebje in okolje, temelječo na objektivnih in preglednih merilih.

9.   Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki temeljijo na členu 70.

Oddelek 3

Vezana neposredna plačila

Pododdelek 1

Vezana dohodkovna podpora

Člen 32

Splošna pravila

1.   Države članice lahko vezano dohodkovno podporo aktivnim kmetom odobrijo v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 33, da obravnavajo težave, s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti. Državam članicam ni treba dokazati težav, s katerimi se soočajo v zvezi z beljakovinskimi rastlinami.

3.   Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

Člen 33

Področje uporabe

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz socialno-ekonomskih ali okoljskih razlogov:

(a)

žita;

(b)

oljna semena, razen sončničnih semen, ki so namenjena za proizvodnjo slaščic, kot je določeno v členu 11(7);

(c)

beljakovinske rastline, vključno s stročnicami in mešanicami stročnic in trav, če v mešanici prevladujejo stročnice;

(d)

lan;

(e)

konoplja;

(f)

riž;

(g)

oreški;

(h)

škrobni krompir;

(i)

mleko in mlečni proizvodi;

(j)

semena;

(k)

ovčje in kozje meso;

(l)

goveje in telečje meso;

(m)

oljčno olje in namizne oljke;

(n)

sviloprejke;

(o)

sušena krma;

(p)

hmelj;

(q)

sladkorna pesa, sladkorni trs in korenine cikorije;

(r)

sadje in zelenjava;

(s)

hitro rastoči panjevec.

Člen 34

Upravičenost

1.   Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo v obliki plačila na hektar samo za površine, ki so jih določile kot upravičene hektarje.

2.   Kadar vezana dohodkovna podpora zadeva govedo ali ovce in koze, države članice kot pogoje za upravičenost do podpore določijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali v skladu z delom IV, naslov I, poglavje 2, oddelek 1, Uredbe (EU) 2016/429. Vendar se brez poseganja v druge veljavne pogoje za upravičenost govedo ali ovce in koze štejejo za upravičene do podpore, če so zahteve glede identifikacije in registracije izpolnjene do določenega datuma v zadevnem letu zahtevka, ki ga določijo države članice.

Člen 35

Prenos pooblastil v primeru strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe z ukrepi za preprečitev, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju. Ti delegirani akti lahko državam članicam omogočijo, da odločijo, da se vezana dohodkovna podpora lahko izplačuje še do leta 2027 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila taka podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.

Pododdelek 2

Posebno plačilo za bombaž

Člen 36

Področje uporabe

Bolgarija, Grčija, Španija in Portugalska posebno plačilo za bombaž v skladu s pogoji iz tega pododdelka odobrijo aktivnim kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00.

Člen 37

Splošna pravila

1.   Posebno plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Površina je upravičena le, če se nahaja na kmetijskem zemljišču, na katerem je država članica odobrila pridelavo bombaža in ki je posajeno s sortami, ki jih je odobrila država članica, ter dejansko požeto pod normalnimi pogoji rasti.

2.   Posebno plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.

3.   Bolgarija, Grčija, Španija in Portugalska odobrijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu z morebitnimi pravili in pogoji, sprejetimi na podlagi odstavka 5.

4.   Za intervencije iz tega pododdelka:

(a)

se upravičenost nastalih odhodkov določi na podlagi člena 37, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116;

(b)

za namene člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116 mnenje, ki ga morajo predložiti certifikacijski organi, zajema točke (a), (b) in (d) člena 12(1) ter izjavo o upravljanju.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni s pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku odobritve zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž in uradnem obveščanju pridelovalcev v zvezi s to odobritvijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

Člen 38

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.   Določene so naslednje nacionalne osnovne površine:

Bolgarija: 3 342 ha,

Grčija: 250 000 ha,

Španija: 48 000 ha,

Portugalska: 360 ha.

2.   Določeni so naslednji fiksni donosi v referenčnem obdobju:

Bolgarija: 1,2 tone/ha,

Grčija: 3,2 tone/ha,

Španija: 3,5 tone/ha,

Portugalska: 2,2 tone/ha,

3.   Znesek posebnega plačila za kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: 636,13 EUR,

Grčija: 229,37 EUR,

Španija: 354,73 EUR,

Portugalska: 223,32 EUR.

4.   Če upravičena pridelovalna površina za bombaž v dani državi članici in danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se znesek iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni s pravili o pogojih za odobritev posebnega plačila za bombaž, zahtevah glede upravičenosti in agronomskih praksah.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

Člen 39

Odobrene medpanožne organizacije

1.   Za namene tega pododdelka „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki ga sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:

(a)

pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja bombaža na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami;

(b)

priprava standardnih oblik pogodbe, usklajenih s pravili Unije;

(c)

usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti kar zadeva kakovost in varstvo potrošnikov;

(d)

posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(e)

razvijanje tržnih strategij za promocijo bombaža prek shem za potrjevanje kakovosti.

2.   Država članica, v kateri imajo obrati za odzrnjevanje bombaža sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo morebitna merila, določena v skladu z odstavkom 3.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)

merilih za odobritev medpanožnih organizacij;

(b)

obveznostih proizvajalcev;

(c)

posledicah, kadar odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril iz točke (a).

Člen 40

Odobritev plačila

1.   Posebno plačilo za bombaž se kmetom odobri za upravičene hektarje, kot je določeno v členu 38.

2.   Za kmete, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se posebno plačilo za bombaž za upravičene hektarje v okviru osnovne površine iz člena 38(1) poveča za znesek 2 EUR.

Člen 41

Odstopanja

1.   Člena 101 in 102 ter naslov VII, z izjemo poglavja III navedenega naslova, se ne uporabljajo za posebno plačilo za bombaž iz tega pododdelka.

2.   Posebno plačilo za bombaž ni vključeno v noben oddelek strateškega načrta SKP iz členov 108 do 114, razen kar zadeva člen 112(2), točka (a), v zvezi s finančnim načrtom.

3.   Člen 55(1), drugi in tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 se ne uporablja za intervencije iz tega pododdelka.

POGLAVJE III

VRSTE INTERVENCIJ V NEKATERIH SEKTORJIH

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 42

Področje uporabe

To poglavje določa pravila glede vrst intervencij:

(a)

v sektorju sadja in zelenjave iz člena 1(2), točka (i), Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

v sektorju čebelarskih proizvodov iz člena 1(2), točka (v), Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: čebelarski sektor);

(c)

v vinskem sektorju iz člena 1(2), točka (l), Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)

v sektorju hmelja iz člena 1(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)

v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 1(2), točka (g), Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(f)

v drugih sektorjih iz člena 1(2), točke (a) do (h), (k), (m), (o) do (t) in (w), Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorjih, ki zajemajo proizvode s seznama v Prilogi VI k tej uredbi.

Člen 43

Obvezne in neobvezne vrste intervencij

1.   Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz člena 42, točka (a), so obvezne za države članice, ki imajo v zadevnem sektorju organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Kadar država članica, ki v času predložitve strateškega načrta SKP nima priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, v obdobju strateškega načrta SKP prizna organizacijo proizvajalcev v navedenem sektorju na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ta država članica predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da se vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave.

2.   Vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 42, točka (b), so obvezne za vsako državo članico.

3.   Vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 42, točka (c), so obvezne za države članice, navedene v Prilogi VII.

4.   Države članice se v svojih strateških načrtih SKP lahko odločijo za izvajanje vrst intervencij iz člena 42, točke (d), (e) in (f).

5.   Nemčija lahko v sektorju hmelja izvaja vrste intervencij iz člena 42, točka (f), samo, če se v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala vrst intervencije iz člena 42, točka (d).

6.   Grčija, Francija in Italija lahko v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk izvajajo vrste intervencij iz člena 42, točka (f), samo, če se v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale vrst intervencij iz člena 42, točka (e).

Člen 44

Oblike podpore

1.   V sektorjih iz člena 42 je podpora lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)

povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;

(b)

stroški na enoto;

(c)

pavšalni zneski;

(d)

financiranje po pavšalni stopnji.

2.   Zneski za oblike podpore iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:

(i)

statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii)

preverjenih preteklih podatkih upravičencev ali

(iii)

uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva upravičencev;

(b)

s predlogi proračunov, pripravljenimi za vsak primer posebej, ki jih vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije, v primeru intervencij v vinskem in čebelarskem sektorju, ali telo, pristojno za odobritev operativnih programov iz člena 50, v primeru intervencij v ostalih upravičenih sektorjih;

(c)

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto intervencije;

(d)

skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru shem podpore, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto intervencije.

Člen 45

Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencij

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, ki poleg zahtev iz tega poglavja to uredbo dopolnjujejo z dodatnimi zahtevami, kar zadeva:

(a)

zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega poglavja, zlasti s preprečevanjem izkrivljanja konkurence na notranjem trgu;

(b)

vrsto odhodkov, ki jih zajemajo intervencije, vključene v tem poglavju, vključno z odstopanjem od člena 22 Uredbe (EU) 2021/2116, ter upravičenost upravnih stroškov in stroškov osebja organizacij proizvajalcev ali drugih upravičencev pri izvajanju teh intervencij;

(c)

osnovo za izračun finančne pomoči Unije iz tega poglavja, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter za izračun stopnje organiziranosti proizvajalcev za namene nacionalne finančne pomoči iz člena 53;

(d)

najvišjo stopnjo finančne pomoči Unije za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (a), (c), (f), (g), (h) in (i) ter za vrste intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (c), (d) in (l), vključno s stroški pakiranja in prevoza umaknjenih proizvodov za brezplačno razdelitev in stroške predelave proizvodov pred njihovo oddajo v ta namen;

(e)

pravila za določitev zgornje meje odhodkov in za merjenje upravičene površine za namen vrst intervencij iz člena 47(2), točka (d), in člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a);

(f)

pravila, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, pravila o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;

(g)

pogoje, ki se uporabljajo za uporabo oblik podpore iz člena 44(1);

(h)

pravila o zahtevi glede minimalnega trajanja za proizvodne in neproizvodne naložbe, podprte z intervencijami, vključenimi v tem poglavju;

(i)

pravila o kombinaciji financiranja za naložbe na podlagi člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), in promocijo na podlagi člena 58(1), prvi pododstavek, točka (k).

Člen 46

Cilji v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f)

V sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), se uresničujejo naslednji cilji:

(a)

načrtovanje in organizacija proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (i);

(b)

koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov, vključno z neposrednim trženjem; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), in (c);

(c)

izboljšanje srednje- in dolgoročne konkurenčnosti, zlasti z modernizacijo; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (c);

(d)

raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in bolezni živali ter blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam, inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (i);

(e)

spodbujanje, razvoj in izvajanje:

(i)

proizvodnih metod in tehnik, ki spoštujejo okolje;

(ii)

proizvodnih praks, odpornih proti škodljivcem in boleznim;

(iii)

standardov glede zdravja in dobrobiti živali, ki presegajo minimalne zahteve, določene s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(iv)

zmanjšanja odpadkov in okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov ter ravnanja z njimi, vključno z njihovo ponovno uporabo in vrednotenjem;

(v)

varstva in krepitve biotske raznovrstnosti ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in zraka.

Ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6, točke (e), (f) in (i);

(f)

prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v členu 6(1), točka (d);

(g)

povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvojem proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v shemah kakovosti Unije ali nacionalnih shemah kakovosti, ki jih priznajo države članice; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz člena 6(1), točka (b);

(h)

promocija in trženje proizvodov; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (b), (c), in (i);

(i)

povečanje potrošnje proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (i);

(j)

preprečevanje kriz in obvladovanje tveganj, namenjena preprečevanju in reševanju motenj na trgih zadevnega sektorja; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), in (c);

(k)

izboljšanje zaposlitvenih pogojev, izvrševanje obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152.

Člen 47

Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f)

1.   Države članice za vsak cilj, ki ga izberejo med cilji iz člena 46, točke (a) do (i) in (k), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):

(a)

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, raziskave ter poskusne in inovativne proizvodne metode ter drugi ukrepi na področjih, kot so:

(i)

ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh in izboljšanjem strukture tal, ter zmanjšanje onesnaževal;

(ii)

izboljšanje uporabe vode in odgovorno gospodarjenje z njo, vključno z varčevanjem z vodo, varstvom vode in odvodnjavanjem;

(iii)

preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje, razvoj in uporaba sort, pasem in praks ravnanja, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(iv)

boljše varčevanje z energijo, večja energetska učinkovitost in boljša uporaba energije iz obnovljivih virov;

(v)

ekološko pakiranje samo na področju raziskav in poskusne proizvodnje;

(vi)

biološka varnost, zdravje in dobrobit živali;

(vii)

zmanjšanje emisij in odpadkov, izboljšanje uporabe stranskih proizvodov, vključno z njihovo ponovno uporabo in vrednotenjem ter ravnanje z odpadki;

(viii)

izboljšanje odpornosti proti škodljivcem in zmanjšanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov, vključno z izvajanjem tehnik integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(ix)

izboljšanje odpornosti proti boleznim živali in zmanjšanje uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki;

(x)

oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost;

(xi)

izboljšanje kakovosti proizvoda;

(xii)

izboljšanje genskih virov;

(xiii)

izboljšanje zaposlitvenih pogojev ter izvrševanja obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152;

(b)

storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega blaženja, zaposlitvenih pogojev, obveznosti delodajalcev ter zdravja in varnosti pri delu;

(c)

usposabljanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo najboljših praks, zlasti v zvezi s trajnostnimi tehnikami zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovim blaženjem, pa tudi uporabo organiziranih platform za trgovanje in blagovnih borz na gotovinskih trgih in terminskih borzah;

(d)

ekološka ali integrirana pridelava;

(e)

ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov;

(f)

promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji in konsolidaciji trgov;

(g)

izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(h)

izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom;

(i)

ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam.

2.   Države članice za cilj iz člena 46, točka (j), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):

(a)

vzpostavitev, polnjenje in ponovno polnjenje vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe;

(b)

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, vključno s skupnim skladiščenjem;

(c)

skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali njeni člani, po potrebi vključno s skupno predelavo proizvodov, da se olajša tako skladiščenje;

(d)

ponovna zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;

(e)

obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč;

(f)

umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene, po potrebi vključno s predelavo, da se olajša tak umik;

(g)

zelena trgatev, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zeleno trgatvijo niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

(h)

opustitev spravila, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(i)

zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov proizvajalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ob hkratnem zagotavljanju, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;

(j)

mentorstvo drugim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem;

(k)

izvajanje in upravljanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(l)

ukrepi komuniciranja za ozaveščanje in informiranje potrošnikov.

Člen 48

Načrtovanje, poročanje in potrditev smotrnosti na ravni operativnih programov

Za vrste intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), se na ravni operativnih programov namesto na ravni intervencije uporabljajo člen 7(1), točka (a), člen 102, člen 111, točki (g) in (h), člen 112(3), točka (b), in člen 134. Načrtovanje, poročanje in potrditev smotrnosti za te vrste intervencij se izvajajo tudi na ravni operativnih programov.

Oddelek 2

Sektor sadja in zelenjave

Člen 49

Cilji v sektorju sadja in zelenjave

Države članice v sektorju sadja in zelenjave iz člena 42, točka (a), uresničujejo enega ali več ciljev iz člena 46. Cilji iz člena 46, točke (g), (h), (i) in (k), zajemajo tako sveže kot predelane proizvode, medtem ko cilji iz drugih točk navedenega člena zajemajo samo sveže proizvode.

Države članice zagotovijo, da intervencije ustrezajo vrstam intervencij, izbranim v skladu s členom 47.

Člen 50

Operativni programi

1.   Cilji iz člena 46 ter intervencije v sektorju sadja in zelenjave, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali z odobrenimi operativnimi programi takih organizacij proizvajalcev in združenj, pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let.

3.   Z operativnimi programi se uresničujejo vsaj cilji iz člena 46, točke (b), (e) in (f).

4.   Za vsak izbrani cilj se v operativnih programih opišejo intervencije, izbrane med intervencijami, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP.

5.   Organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki so priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, državam članicam v odobritev predložijo operativne programe in jih, če so odobreni, tudi izvajajo.

6.   Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih intervencij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)

se intervencije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo, brez poseganja v člen 51(1), točka (b), s prispevki organizacij članic tega združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(b)

so intervencije in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;

(c)

ne prihaja do podvajanja financiranja.

7.   Države članice zagotovijo, da za vsak operativni program:

(a)

vsaj 15 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);

(b)

operativni program zajema tri ali več ukrepov, ki so povezani s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);

(c)

vsaj 2 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz člena 46, točka (d), in

(d)

odhodki za intervencije iz vrst intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov.

Kadar za vsaj 80 % članov organizacije proizvajalcev velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz poglavja IV, se vsaka od teh obveznosti šteje kot ukrep za najmanj tri ukrepe iz prvega pododstavka, točka (b).

8.   V operativnih programih se lahko določijo predlagani ukrepi, s katerimi se delavcem v sektorju zagotovijo pravični in varni delovni pogoji.

Člen 51

Operativni skladi

1.   Vsaka organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali združenje organizacij proizvajalcev lahko ustanovi operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a)

finančnih prispevkov:

(i)

članov organizacije proizvajalcev ali same organizacije proizvajalcev ali obeh ali

(ii)

združenja organizacij proizvajalcev prek članov tega združenja;

(b)

finančne pomoči Unije, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar te organizacije ali združenja predložijo operativni program.

2.   Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so jih odobrile države članice.

Člen 52

Finančna pomoč Unije v sektorju sadja in zelenjave

1.   Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 51(1), točka (a), in znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.   Finančna pomoč Unije se omeji na:

(a)

4,1 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev;

(b)

4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev;

(c)

5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake transnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega transnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev.

Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, če se znesek, ki presega zadevni odstotek iz prvega pododstavka, porabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (h), (i) in (j). Za združenja organizacij proizvajalcev, vključno s transnacionalnimi združenji organizacij proizvajalcev, velja, da združenje te intervencije lahko izvaja v imenu svojih članov.

3.   Na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

transnacionalne organizacije proizvajalcev v dveh ali več državah članicah izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (b), (e) in (f);

(b)

ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev je vključenih v intervencije, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

(c)

operativni program zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/848;

(d)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, prvič izvaja operativni program;

(e)

organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave v državi članici;

(f)

organizacija proizvajalcev deluje v eni izmed najbolj oddaljenih regij;

(g)

operativni program zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (i) in (j);

(h)

operativni program prvič izvaja priznana organizacija proizvajalcev, ki nastane po združitvi dveh ali več priznanih organizacij proizvajalcev.

4.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za odhodke, ki so povezani s ciljem iz člena 46, točka (d), poveča na 80 %, če ti odhodki krijejo vsaj 5 % odhodkov v okviru operativnega programa.

5.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za odhodke, ki so povezani s ciljem iz člena 46, točki (e) in (f), poveča na 80 %, če ti odhodki krijejo vsaj 20 % odhodkov v okviru operativnega programa.

6.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

(a)

umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita z:

(i)

brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalno pravo predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(ii)

brezplačno razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam, ustanovam iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo;

(b)

ukrepi, povezani z mentorstvom drugim organizacijam proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, pod pogojem, da so te organizacije proizvajalcev iz regij držav članic iz člena 53(2) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem.

Člen 53

Nacionalna finančna pomoč

1.   Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 51(1), točka (a), te uredbe in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Nacionalna finančna pomoč dopolnjuje operativni sklad.

2.   Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, kadar je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobili in tržili organizacije proizvajalcev ter združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v navedeni regiji.

3.   Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.

Oddelek 3

Čebelarski sektor

Člen 54

Cilji v čebelarskem sektorju

Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti najmanj enega od zadevnih specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Člen 55

Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak izbran specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

(a)

storitve svetovanja, tehnična pomoč, usposabljanje, obveščanje in izmenjava najboljših praks, tudi prek mreženja, za čebelarje in organizacije čebelarjev;

(b)

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter drugi ukrepi, vključno za:

(i)

zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(ii)

preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje razvoja in uporabe praks ravnanja, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(iii)

obnovitev čebeljih panjev v Uniji, vključno z vzrejo čebel;

(iv)

racionalizacijo sezonske paše;

(c)

ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov, izgub čebel ali upadov produktivnosti ter snovi, ki bi lahko bile strupene za čebele;

(d)

ukrepi za ohranitev ali povečanje obstoječega števila čebeljih panjev v Uniji, vključno z vzrejo čebel;

(e)

sodelovanje s specializiranimi telesi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(f)

promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi spremljanja trga, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti čebelarskih proizvodov;

(g)

ukrepi za povečanje kakovosti proizvodov.

2.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

3.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo finančna sredstva, ki jih zagotavljajo za vrste intervencij, ki jih izberejo v svojih strateških načrtih SKP.

4.   Države članice za podporne vrste intervencij iz odstavka 2 tega člena zagotovijo vsaj enake zneske financiranja, kot je finančna pomoč Unije, ki jo uporabljajo na podlagi člena 88(2).

5.   Skupna finančna pomoč Unije in držav članic ne presega odhodkov, ki jih ima upravičenec.

6.   Države članice pri pripravi svojih strateških načrtov SKP sodelujejo s predstavniki organizacij s področja čebelarstva.

7.   Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju.

Člen 56

Dodaten prenos pooblastil za vrste intervencij v čebelarskem sektorju

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega oddelka o:

(a)

obveznosti držav članic, da Komisijo vsako leto uradno obvestijo o številu čebeljih panjev na svojem ozemlju v skladu s členom 55(7);

(b)

opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev;

(c)

minimalnem prispevku Unije k odhodkom, povezanim z izvajanjem vrst intervencij in intervencij iz člena 55.

Oddelek 4

Vinski sektor

Člen 57

Cilji v vinskem sektorju

Države članice iz člena 88(1) si v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

(a)

izboljšanje gospodarske trajnostnosti in konkurenčnosti proizvajalcev vina v Uniji; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (h);

(b)

prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter izboljšanje trajnostnosti sistemov proizvodnje in zmanjšanje vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, vključno s podporo vinogradnikom pri zmanjševanju uporabe vložkov in izvajanju okolju prijaznejših metod in pridelovalnih praks; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (d) do (f), in (i);

(c)

izboljšanje zaposlitvenih pogojev ter izvrševanje obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152;

(d)

izboljšanje uspešnosti vinskih podjetij Unije in njihovega prilagajanja povpraševanju na trgu ter povečanje njihove dolgoročne konkurenčnosti pri proizvodnji in trženju proizvodov vinske trte, vključno s prihranki energije, splošno energetsko učinkovitostjo in trajnostnimi postopki; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a) do (e), (g) in (h);

(e)

prispevanje k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na trgu; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a);

(f)

prispevanje k zaščiti dohodkov proizvajalcev Unije, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni ali napadov škodljivcev; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a);

(g)

izboljšanje tržljivosti in konkurenčnosti proizvodov vinske trte Unije, zlasti z razvojem inovativnih proizvodov, postopkov in tehnologij ter dodajanjem vrednosti na vseh stopnjah dobavne verige; ta cilj lahko vključuje prenos znanja in se nanaša na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c), (e) in (i);

(h)

spodbujanje uporabe stranskih proizvodov vinarstva v industrijske in energetske namene, da se zagotavlja kakovost vina Unije in hkrati varuje okolja; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (d) in (e);

(i)

prispevanje k večji ozaveščenosti potrošnikov o odgovornem uživanju vina in shemah kakovosti Unije za vino; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (b) in (i);

(j)

izboljšanje konkurenčnosti proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah, tudi z odpiranjem in diverzifikacijo trgov za vino; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (b) in (h);

(k)

prispevanje k povečanju odpornosti proizvajalcev pred tržnimi nihanji; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a).

Člen 58

Vrste intervencij v vinskem sektorju

1.   Države članice iz člena 88(1) za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 57, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

(a)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki je proces, sestavljen iz enega ali več od naslednjega:

(i)

zamenjave sort, tudi s precepljanjem, vključno za izboljšanje kakovosti ali okoljske trajnostnosti zaradi prilagajanja podnebnim spremembam ali povečanja genske raznovrstnosti;

(ii)

sprememba lokacije vinogradov;

(iii)

ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(iv)

izboljšave tehnik upravljanja vinogradov, zlasti uvedba naprednih sistemov trajnostne proizvodnje, vključno z zmanjšanjem uporabe pesticidov, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

(b)

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v vinogradniških kmetijskih sistemih, razen operacij, povezanih z vrsto intervencije iz točke (a), v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja;

(c)

zelena trgatev, ki pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič ter ne vključuje opustitve trgatve, ki zajema puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla;

(d)

zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, drugih slabih vremenskih razmer, škode, ki jo povzročijo živali, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev;

(e)

opredmetene in neopredmetene naložbe v inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov, vključno s proizvodi in stranskimi proizvodi vinarstva, inovativnih postopkov in tehnologij za proizvodnjo vinskih proizvodov in digitalizacije teh postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja in prispevkom k prilaganju na podnebne spremembe;

(f)

storitve svetovanja, zlasti v zvezi z zaposlitvenimi pogoji, obveznostmi delodajalca ter zdravjem in varnostjo pri delu;

(g)

destilacija stranskih proizvodov vinarstva v skladu z omejitvami iz dela II, oddelek D, Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(h)

ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali promocijo shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;

(i)

ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni povečanju ugleda vinogradov Unije s promocijo vinskega turizma v proizvodnih regijah;

(j)

ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni izboljšanju poznavanja trga;

(k)

promocija in komuniciranje v tretjih državah, ki vključujeta enega ali več od naslednjih ukrepov in dejavnosti, namenjenih izboljšanju konkurenčnosti vinskega sektorja ter odpiranju, diverzifikaciji ali konsolidaciji trgov:

(i)

odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

(ii)

udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(iii)

informacijske kampanje, zlasti o shemah kakovosti Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(iv)

študije novih ali obstoječih trgov, ki so potrebne za razširitev in konsolidacijo možnosti prodaje;

(v)

študije za vrednotenje rezultatov operacij informiranja in promocije;

(vi)

pripravo tehničnih spisov, vključno z laboratorijskimi preskusi in ocenami, glede enoloških postopkov, fitosanitarnih in higienskih pravil ter drugih zahtev tretjih držav za uvoz proizvodov vinskega sektorja, da se preprečijo omejitve dostopa do trgov tretjih držav ali omogoči dostop do njih.

(l)

začasna in degresivna pomoč za kritje upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov;

(m)

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za povečanje trajnostnosti proizvodnje vina z:

(i)

izboljšanjem porabe vode in gospodarjenja z njo;

(ii)

preusmeritvijo v ekološko pridelavo;

(iii)

uvedbo tehnik integrirane pridelave;

(iv)

nakupom opreme za natančne ali digitalizirane proizvodne metode;

(v)

prispevanjem k ohranjanju tal in povečanju sekvestracije zalog ogljika v tleh;

(vi)

ustvarjanjem ali ohranjanjem habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali ohranjanjem krajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti, ali

(vii)

zmanjšanjem nastajanja odpadkov ter izboljšanjem ravnanja z njimi.

Prvi pododstavek, točka (k), se uporablja le za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte. Dejavnosti promocije in komuniciranja za konsolidacijo možnosti prodaje so omejeni na obdobje največ treh let, ki ga ni mogoče podaljšati, in zadevajo le sheme kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.

2.   Države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo izbiro ciljev in vrst intervencij v vinskem sektorju. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

Države članice, ki so izbrale vrste intervencij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (k), tega člena, določijo posebne določbe za ukrepe in dejavnosti informiranja in promocije, zlasti glede njihovega najdaljšega trajanja.

3.   Poleg zahtev iz naslova V države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP določijo razpored izvajanja za izbrane vrste intervencij, intervencije in splošno finančno tabelo, ki prikazuje sredstva, ki se uporabijo, in predvideno razdelitev sredstev med izbrane vrste intervencij ter intervencije v skladu z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz Priloge VII.

Člen 59

Finančna pomoč Unije v vinskem sektorju

1.   Finančna pomoč Unije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a), ne presega 50 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali 75 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Ta finančna pomoč pa se lahko za strma pobočja in terase na območjih, kjer je nagib večji od 40 %, poveča do 60 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali do 80 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Pomoč ima lahko samo obliko nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije ter prispevka k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve. Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije lahko krije do 100% zadevne izgube in je lahko v eni izmed naslednjih oblik:

(a)

dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt v obdobju, ki ni daljše od treh let;

(b)

finančno nadomestilo za obdobje, ki ni daljše od treh let.

2.   Finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), ne presega:

(a)

50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b)

40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c)

75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(d)

65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (43). Lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.

Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah“ (44).

3.   Finančna pomoč Unije za zeleno trgatev iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (c), ne presega 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.   Finančna pomoč Unije za intervencije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (i), (j) in (m), ne presega 50 % neposrednih ali upravičenih stroškov.

5.   Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (d), ne presega:

(a)

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:

(i)

izgubami iz točke (a) in izgubami zaradi drugih slabih vremenskih razmer;

(ii)

izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine se lahko odobri, če zadevne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki bi jih proizvajalec lahko pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem. V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganj.

6.   Finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), ne presega:

(a)

50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b)

40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c)

80 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(d)

65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila 2003/361/ES; lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.

7.   Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (h) in (k), ne presega 50 % upravičenih odhodkov.

Države članice iz člena 88(1) lahko poleg tega odobrijo nacionalna plačila do največ 30 % upravičenih odhodkov, pri čemer finančna pomoč Unije in plačila držav članic skupaj ne presegajo 80 % upravičenih odhodkov.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo finančno pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), v skladu s posebnimi pravili iz člena 60(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

Člen 60

Posebna pravila za finančno pomoč Unije v vinskem sektorju

1.   Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da finančna pomoč Unije za zavarovanje letine ne izkrivlja konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.   Države članice iz člena 88(1) vzpostavijo sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovijo, da posamezni proizvajalci z intervencijo zelene trgatve ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v členu 59(3).

3.   Znesek pomoči Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), se določi na vol. % in hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se finančna pomoč Unije ne izplača.

Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se finančna pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva izplača destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surovi alkohol z vsebnostjo alkohola najmanj 92 vol. %.

Finančna pomoč Unije vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se z destilarne prerazporedi na proizvajalca v primerih, kadar slednji nosi zadevne stroške.

Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se alkohol, ki nastane iz destilacije stranskih proizvodov vinarstva, za katero je bila odobrena finančna pomoč Unije, uporabi izključno v industrijske ali energetske namene, ki ne izkrivljajo konkurence.

4.   Države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo, da se nameni vsaj 5 % odhodkov in sprejme vsaj en ukrep za izpolnitev ciljev v prid varstva okolja, prilagajanja podnebnim spremembam, izboljšanja trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanja vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihrankov energije in izboljšanja splošne energetske učinkovitosti v vinskem sektorju v skladu s cilji iz člena 57, točke (b), (d) in (h).

Oddelek 5

Sektor hmelja

Člen 61

Cilji in vrste intervencij v sektorju hmelja

1.   Nemčija si v sektorju hmelja prizadeva uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k).

2.   Nemčija v svojem strateškem načrtu SKP izbere eno ali več vrst intervencij iz člena 47 za uresničevanje ciljev, izbranih v skladu z odstavkom 1 tega člena. Nemčija v okviru izbranih vrst intervencij intervencije opredeli. V svojem strateškem načrtu SKP utemelji izbiro ciljev, vrst intervencij in intervencije za uresničevanje teh ciljev.

3.   Intervencije, ki jih opredeli Nemčija, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

4.   Operativni programi iz odstavka 3 izpolnjujejo pogoje iz člena 50(2), (4), (5), (6) in (8).

5.   Nemčija zagotovi, da finančna pomoč Unije, zagotovljena vsaki organizaciji proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev na podlagi tega člena za vrste intervencije iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), v povprečju treh zaporednih let ne presega tretjine celotne finančne pomoči Unije, prejete za njen operativni program v istem obdobju.

Člen 62

Finančna pomoč Unije

1.   Nemčija v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 88(3) dodeli najvišjo finančno pomoč Unije organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, ki izvajajo operativne programe iz člena 61(3), sorazmerno s številom hektarov za pridelavo hmelja posamezne organizacije proizvajalcev.

2.   V okviru najvišjih zneskov, dodeljenih posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev na podlagi odstavka 1, je finančna pomoč Unije za operativne programe iz člena 61 omejena na 50 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz navedenega člena. Preostali del odhodkov krije organizacija proizvajalcev ali združenje, ki prejema finančno pomoč Unije.

Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/201, s katero se izvajajo operativni programi. V ta namen se smiselno uporablja člen 51 te uredbe.

3.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 2 se poveča na 100 %:

(a)

za vrste intervencij, ki so povezane z enim ali več cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f) in (h);

(b)

za intervencije za skupno skladiščenje, storitve svetovanja, tehnično pomoč, usposabljanje in izmenjavo najboljših praks, ki so povezane z enim ali obema ciljema iz člena 46, točki (a) in (j).

Oddelek 6

Sektor oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 63

Cilji v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Grčija, Francija in Italija si v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk prizadevajo uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k).

Člen 64

Vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

1.   Da bi Grčija, Francija in Italija lahko uresničile cilje iz člena 63, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 47. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

2.   Intervencije, ki jih opredelijo Grčija, Francija in Italija, se izvajajo prek odobrenih operativnih programov organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013. V ta namen se smiselno uporabljata člen 50(2), (4), (5), (6) in (8) in člen 51 te uredbe, brez poseganja v člen 65(3).

Člen 65

Finančna pomoč Unije

1.   Finančna pomoč Unije za upravičene stroške ne presega:

(a)

75 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točke (a) do (f), (h) in (k);

(b)

75 % dejanskih odhodkov za naložbe v osnovna sredstva in 50 % dejanskih odhodkov za druge intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (g);

(c)

50 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (j);

(d)

75 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz člena 47(1), točki (f) in (h), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 %, kadar ta pogoj ni izpolnjen.

2.   Za posamezno organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev se finančna pomoč Unije v letih 2023 in 2024 omeji na 30 % vrednosti tržne proizvodnje, v letih 2025 in 2026 na 15 % ter od leta 2027 naprej na 10 %.

3.   Grčija, Francija in Italija lahko zagotovijo dopolnilno financiranje operativnih skladov iz člena 51 do 50 % stroškov, ki jih ne krije finančna pomoč Unije.

4.   Grčija, Francija in Italija zagotovijo, da odhodki za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov v okviru vsakega operativnega programa, določenega v njihovih strateških načrtih SKP.

Oddelek 7

Drugi sektorji

Člen 66

Cilji v drugih sektorjih

Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP izberejo sektorje iz člena 42, točka (f), v katerih izvajajo vrste intervencij iz člena 47. Za vsak sektor, ki ga države članice izberejo, si prizadevajo uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k). Države članice utemeljijo svojo izbiro sektorjev in ciljev.

Člen 67

Vrste intervencij v drugih sektorjih

1.   Države članice za vsak sektor, izbran v skladu s členom 66, izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 47, ki se izvedejo prek odobrenih operativnih programov, ki jih pripravijo:

(a)

organizacije proizvajalcev in njihova združenja, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali odstavka 7 tega člena, ali

(b)

zadruge in druge oblike sodelovanja med proizvajalci, ustanovljene na pobudo proizvajalcev in pod njihovim nadzorom, ki jih je pristojni organ države članice opredelil kot skupine proizvajalcev, za prehodno obdobje do štirih let od začetka odobrenega operativnega programa, ki se konča najpozneje 31. decembra 2027.

2.   Države članice določijo merila, v skladu s katerimi se opredeli skupina proizvajalcev, ter dejavnosti in cilje skupin proizvajalcev iz odstavka 1, točka (b), da bi te skupine proizvajalcev lahko izpolnile zahteve, na podlagi katerih bi bile v skladu s členi 152 do 154 ali 161 Uredbe (EU) št. 1308/2013 priznane kot organizacije proizvajalcev, ali na podlagi odstavka 7 tega člena.

3.   Skupine proizvajalcev iz odstavka 1, točka (b), poleg operativnega programa pripravijo in predložijo načrt za priznanje, da bi v prehodnem obdobju iz navedene točke izpolnile zahteve, na podlagi katerih bi bile v skladu s členi 152 do 154 ali 161 Uredbe (EU) št. 1308/2013 priznane kot organizacije proizvajalcev, ali na podlagi odstavka 7 tega člena.

V načrtu za priznanje se določijo dejavnosti in ciljne vrednosti, da se zagotovi napredek pri doseganju takšnega priznanja.

Podpora, odobrena skupini proizvajalcev, ki do konca prehodnega obdobja ni priznana kot organizacija proizvajalcev, se izterja.

4.   Države članice utemeljijo izbiro vrst intervencije iz odstavka 1.

Države članice, ki se za proizvode iz Priloge VI odločijo za izvajanje vrst intervencij iz tega oddelka, za vsak sektor, ki ga izberejo, navedejo seznam proizvodov, ki jih zajema ta sektor.

5.   Vrste intervencij iz člena 47(2), točke (c) in (f) do (i), se ne uporabljajo za semena bombaža, oljne repice in ogrščice, sončnična semena in sojo, ki so vključeni v Prilogo VI.

6.   Operativni programi iz odstavka 1 izpolnjujejo pogoje iz člena 50(2), (4), (5), (6) in (8).

7.   Države članice, ki se odločijo izvajati vrste intervencij iz člena 42, točka (f), v sektorju bombaža, priznajo organizacije proizvajalcev v tem sektorju in združenja takih organizacij proizvajalcev v skladu z zahtevami in s postopki iz člena 152(1) ter členov 153 do 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Skupine proizvajalcev bombaža in združenja takih skupin proizvajalcev, ki jih priznajo države članice v skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu Helenske republike iz leta 1979 pred začetkom uporabe te uredbe, se za namene tega oddelka štejejo za organizacije proizvajalcev oziroma združenja organizacij proizvajalcev.

8.   Države članice zagotovijo, da odhodki za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov v okviru vsakega operativnega programa, določenega v njihovih strateških načrtih SKP.

Člen 68

Finančna pomoč Unije

1.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij iz člena 67 se omeji na 50 % dejanskih odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo upravičenci.

Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali člena 67(7) te uredbe, ali skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b), te uredbe. V ta namen se smiselno uporabljata člen 51 in člen 52(1) te uredbe.

2.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali člena 67(7) te uredbe, za prvih pet let po letu priznanja poveča na 60 %.

3.   Finančna pomoč Unije se omeji na 6 % vrednosti tržne proizvodnje:

(a)

posamezne organizacije proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz člena 67(1), točka (a), ali

(b)

posamezne skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b).

POGLAVJE IV

VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Oddelek 1

Vrste intervencij

Člen 69

Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij iz tega poglavja so sestavljene iz plačil ali podpore za:

(a)

okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(b)

naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(c)

slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;

(d)

naložbe, vključno z naložbami v namakanje;

(e)

vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij;

(f)

instrumente za obvladovanje tveganj;

(g)

sodelovanje;

(h)

izmenjavo znanja in širjenje informacij.

Člen 70

Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti

1.   Države članice med intervencije v svojih strateških načrtih SKP vključijo kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, prav tako pa lahko vanje vključijo druge upravljavske obveznosti. Plačila za te obveznosti se odobrijo v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v strateških načrtih SKP.

2.   Države članice odobrijo plačila samo kmetom ali drugim upravičencem, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, za katere velja, da pripomorejo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice v skladu s tem členom zagotovijo plačila, le za obveznosti, ki:

(a)

presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;

(b)

presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ali za dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije; ta zahteva se ne uporablja za obveznosti, ki se nanašajo na kmetijsko-gozdarske sisteme in vzdrževanje pogozdenih površin;

(c)

presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2);

(d)

se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 31.

Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

4.   Države članice ob upoštevanju določenih ciljnih vrednosti določijo plačila, ki se izplačajo na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Ta plačila se odobrijo letno in lahko vključujejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot enkratno plačilo na enoto.

5.   Države članice lahko spodbujajo in podpirajo kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, da bi kmete ali druge upravičence spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu ali na merljiv način.

6.   Obveznosti se sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let.

Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo:

(a)

daljše obdobje za določene vrste obveznosti, vključno z letnim podaljševanjem obveznosti po zaključku začetnega obdobja, kadar je takšno daljše obdobje potrebno za doseganje ali ohranjanje nekaterih koristi, povezanih z okoljem ali dobrobitjo živali;

(b)

krajše obdobje vsaj enega leta za obveznosti na področju dobrobiti živali, ohranjanja, trajnostne rabe in razvoja genskih virov, preusmeritve v ekološko pridelavo, za nove obveznosti, ki neposredno izhajajo iz obveznosti, izpolnjenih v začetnem obdobju, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

7.   Države članice zagotovijo, da je za operacije, ki se izvajajo v okviru vrste intervencije iz tega člena, na voljo revizijska klavzula, da se omogoči prilagoditev teh operacij, če se spremenijo zadevni obvezni standardi, zahteve ali obveznosti iz odstavka 3, ki jih morajo zadevne obveznosti presegati, ali da se zagotovi skladnost s prvim pododstavkom, točka (d), navedenega odstavka. Če se upravičenec s takšno prilagoditvijo ne strinja, obveznost preneha in ne sme se zahtevati nobeno povračilo plačil na podlagi tega člena za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Države članice tudi zagotovijo, da je na voljo revizijska klavzula za operacije, ki se izvajajo v okviru vrste intervencije iz tega člena in so daljše od obdobja strateškega načrta SKP, tako da jih bo mogoče prilagoditi pravnemu okviru, ki se uporablja v obdobju, ki sledi.

8.   Kadar se podpora v skladu s tem členom odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so določene v Uredbi (EU) 2018/848, države članice določijo plačilo na hektar. Države članice lahko za druge obveznosti uporabijo druge enote kot hektarje. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice odobrijo podporo na podlagi tega člena kot pavšalni znesek.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, dostop do ustreznega znanja in informacij, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij, ter da se v pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoj proizvodni sistem, omogoči ustrezno usposabljanje tistim, ki ga potrebujejo, pa tudi dostop do strokovnega znanja.

10.   Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami na podlagi člena 31.

Člen 71

Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

1.   Države članice lahko odobrijo plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo aktivnim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   Države članice lahko izvedejo natančno prilagoditev v skladu s pogoji iz člena 32(3), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1305/2013.

4.   Države članice lahko odobrijo plačila na podlagi tega člena le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje.

5.   Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo glede na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.

6.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo letno na hektar kmetijske površine.

Člen 72

Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

1.   Države članice lahko odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz zahtev, povezanih z izvajanjem direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali 2000/60/ES, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo kmetom, gozdnim posestnikom in njihovim združenjem ter drugim upravljavcem zemljišč.

3.   Države članice lahko pri določanju območij s slabostmi vključijo eno ali več naslednjih območij:

(a)

kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(b)

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdarstvom, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem, da ta območja ne presegajo 5 % določenih območij Natura 2000, zajetih v ozemlju uporabe posameznega strateškega načrta SKP;

(c)

kmetijska zemljišča, vključena v načrte upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES.

4.   Države članice lahko odobrijo plačila na podlagi tega člena le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na slabosti, značilne za posamezno območje, vključno s stroški poslovanja.

5.   Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo:

(a)

glede na omejitve, ki izhajajo iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2) te uredbe;

(b)

glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 1 iz Priloge III k tej uredbi, ter standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih zemljišč v skladu s členom 4(2) te uredbe.

6.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo letno na hektar.

Člen 73

Naložbe

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice lahko odobrijo podporo v skladu s tem členom le za tiste naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, je podpora gozdarskemu sektorju pogojena s predložitvijo ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kot je opredeljeno v splošnih smernicah za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi, sprejetih na drugi ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi, ki je potekala 16. in 17. junija 1993 v Helsinkih.

3.   Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in kategorij odhodkov, ki vključuje vsaj:

(a)

nakup pravic kmetijske proizvodnje;

(b)

nakup plačilnih pravic;

(c)

nakup zemljišča v vrednosti, ki presega 10 % skupnih upravičenih odhodkov za zadevno operacijo, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja in tal, bogatih z ogljikom, ali nakupa zemljišč, ki jih mladi kmetje opravijo z uporabo finančnih instrumentov; v primeru finančnih instrumentov se ta zgornja meja uporablja za upravičeni javni odhodek, izplačan končnemu prejemniku, v primeru jamstev pa za znesek osnovnega posojila;

(d)

nakup živali, nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namene:

(i)

obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah;

(ii)

zaščite živine pred velikimi plenilci ali pred uporabo v gozdarstvu namesto strojev;

(iii)

vzreje ogroženih pasem, kot so opredeljene v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (45), na podlagi obveznosti iz člena 70, ali

(iv)

ohranjanja rastlinskih sort, ki jim grozi genska erozija, na podlagi obveznosti iz člena 70;

(e)

obrestne mere na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(f)

naložbe v obsežno infrastrukturo, kot jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, pri čemer ta infrastruktura ni del strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060, razen za širokopasovno infrastrukturo ter zaščito pred poplavami in varovanje obalnega pasu, cilj takih naložb pa je zmanjšanje posledic verjetnih naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof;

(g)

naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne z okoljskimi in podnebnimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

Prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f), se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.

4.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 65 % upravičenih stroškov.

Najvišje stopnje podpore se lahko povišajo:

(a)

do 80 % za naslednje naložbe:

(i)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobitjo živali iz člena 6(1), točka (i);

(ii)

naložbe mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 4(6);

(iii)

naložbe v najbolj oddaljene regije ali manjše egejske otoke;

(b)

do 85 % za naložbe malih kmetij, kot jih določijo države članice;

(c)

do 100 % za naslednje naložbe:

(i)

pogozdovanje, vzpostavitev in obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov, komasacija zemljišč v gozdarstvu in neproizvodne naložbe, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), vključno z neproizvodnimi naložbami, namenjenimi zaščiti živine in pridelkov pred škodo, ki jo povzročijo divje živali;

(ii)

naložbe v osnovne storitve na podeželju ter infrastrukturo v kmetijstvu in gozdarstvu, kot določijo države članice;

(iii)

naložbe v obnovo kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe, pa tudi naložbe v ohranjanje zdravja gozdov;

(iv)

neproizvodne naložbe, ki prejemajo podporo iz strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060 in projektov operativnih skupin EIP iz člena 127(3) te uredbe.

5.   Kadar pravo Unije kmetom nalaga nove zahteve, se lahko za največ 24 mesecev od datuma, ko te zahteve postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, odobri podpora za naložbe v njihovo izpolnjevanje.

Člen 74

Naložbe v namakanje

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v namakanje na novih in obstoječih namakalnih površinah, če so izpolnjeni pogoji iz člena 73 in tega člena.

2.   Naložbe v namakanje prejmejo podporo samo, kadar zadevna država članica pošlje Komisiji načrt upravljanja povodij, kot določa Direktiva 2000/60/ES, za celotno območje, na katerem se bo izvedla naložba, pa tudi za katero koli drugo območje, na katerem ima lahko naložba vpliv na okolje. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in ki so pomembni za kmetijski sektor, so podrobneje opredeljeni v ustreznem programu ukrepov.

3.   Vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe, so nameščeni ali pa se namestijo v sklopu naložbe.

4.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture le, če:

(a)

je bilo predhodno ocenjeno, da bi bili mogoči prihranki vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta ali infrastrukture;

(b)

kadar naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, količinsko stanje katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodij ocenjeno z manj kot dobro, se doseže učinkovito zmanjšanje porabe vode, ki prispeva k doseganju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES.

Države članice v skladu s členom 111, točka (d), v svojih strateških načrtih SKP kot pogoj za upravičenost določijo odstotke za morebitne prihranke vode in učinkovito zmanjšanje porabe vode. Takšni prihranki vode odražajo potrebe, določene v načrtih upravljanja povodij, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES iz Priloge XIII k tej uredbi.

Noben od pogojev iz tega odstavka se ne uporablja za naložbe v obstoječe namakalne objekte, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo predelane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.

5.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo le, če sta zagotavljanje in uporaba takšne vode v skladu z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (46).

6.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, le, če:

(a)

stanje vodnega telesa glede na količino vode v zadevnem načrtu upravljanja povodij ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

(b)

je iz okoljske analize vplivov razvidno, da naložba ne bo imela nobenega znatnega negativnega vpliva na okolje; to analizo vplivov na okolje pristojni organ bodisi opravi bodisi odobri, nanaša pa se lahko tudi na skupine kmetijskih gospodarstev.

7.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo v izgradnjo ali razširitev vodnega zbiralnika za namakanje le, če to ne povzroči znatnega negativnega vpliva na okolje.

8.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo:

(a)

80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetijah, izvedene v skladu z odstavkom 4;

(b)

100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje zunaj kmetij;

(c)

65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetijah.

Člen 75

Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Države članice lahko podporo na podlagi tega člena odobrijo le za pomoč pri:

(a)

vzpostavitvi gospodarstev mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 4(6);

(b)

zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom ali gozdarstvom, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov, ali diverzifikaciji dohodkov kmečkih gospodinjstev v nekmetijske dejavnosti;

(c)

zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki se nanašajo na strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati, da prejmejo podporo v skladu s tem členom.

4.   Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov ali finančnih instrumentov ali kombinacije obojega. Podpora je omejena na najvišji znesek pomoči v višini 100 000 EUR in se lahko diferencira v skladu z objektivnimi merili.

Člen 76

Instrumenti za obvladovanje tveganj

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Podpora na podlagi tega člena se lahko odobri, da bi se spodbujali instrumenti za obvladovanje tveganj, ki aktivnim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in so zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice lahko v skladu s svojimi ocenami potreb odobrijo podporo za različne vrste instrumentov za obvladovanje tveganj, vključno z instrumenti za stabilizacijo dohodka, zlasti:

(a)

finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;

(b)

finančne prispevke za vzajemne sklade, tudi za upravne stroške vzpostavitve.

4.   Kadar države članice zagotavljajo podporo iz odstavka 3, določijo naslednje pogoje za upravičenost:

(a)

vrste in kritje upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj;

(b)

metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;

(c)

pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov ter, če je ustrezno, drugih upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj.

5.   Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub, ki presegajo prag najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. V okviru sektorskih instrumentov za obvladovanje tveganj v proizvodnji se izračunajo izgube bodisi na ravni kmetijskega gospodarstva ali na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju.

Države članice lahko kmetom, ki ne sodelujejo v instrumentu za obvladovanje tveganj, iz finančnih instrumentov iz člena 80(3) zagotovijo podporo v obliki financiranja samostojnega obratnega kapitala za nadomestilo izgub iz prvega pododstavka tega odstavka.

6.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 70 % upravičenih stroškov.

Ta odstavek se ne uporablja za prispevke iz člena 19.

7.   Države članice zagotovijo, da se prepreči vsakršno čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencij iz tega člena z drugimi javnimi ali zasebnimi shemami za obvladovanje tveganj.

Člen 77

Sodelovanje

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se:

(a)

pripravili in izvajali projekti operativnih skupin EIP iz člena 127(3);

(b)

pripravil in izvajal LEADER;

(c)

spodbujale in podpirale sheme kakovosti, priznane s strani Unije ali držav članic, in njihova uporaba med kmeti;

(d)

podprle skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije;

(e)

pripravile in izvajale strategije za pametne vasi, kot jih določijo države članice;

(f)

podpirale druge oblike sodelovanja.

2.   Države članice lahko podporo v skladu s tem členom odobrijo le za spodbujanje novih oblik sodelovanja, vključno z obstoječimi, če se začne izvajati nova dejavnost. To sodelovanje vključuje vsaj dva akterja in prispeva k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice lahko v skladu s tem členom krijejo stroške, povezane z vsemi vidiki sodelovanja.

4.   Države članice lahko podporo v obliki skupnega zneska na podlagi tega člena odobrijo za kritje stroškov sodelovanja in stroškov izvedenih operacij ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje operacij uporabijo finančna sredstva iz drugih vrst intervencij za razvoj podeželja ali iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Unije za kritje stroškov izvedenih operacij.

Kadar se podpora izplača v skupnem znesku, države članice zagotovijo, da je izvedena operacija skladna z zadevnimi pravili in zahtevami iz členov 70 do 76 in 78.

Kar zadeva LEADER, z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka:

(a)

se podpora za vse stroške, upravičene do pripravljalne podpore iz člena 34(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/1060, in za izvajanje izbranih strategij iz točk (b) in (c) navedenega odstavka, dodeli le kot skupni znesek na podlagi tega člena, ter

(b)

države članice zagotovijo, da so izvedene operacije, ki jih sestavljajo naložbe, skladne z zadevnimi pravili in zahtevami Unije v okviru vrste intervencije za naložbe iz člena 73 te uredbe.

5.   Države članice na podlagi tega člena ne podpirajo sodelovanja, ki vključuje zgolj raziskovalna telesa.

6.   Države članice lahko v primeru sodelovanja v okviru dedovanja kmetij, zlasti za generacijsko pomladitev na ravni kmetije, odobrijo podporo samo kmetom, ki so ali bodo do konca operacije dosegli upokojitveno starost, ki jo določi zadevna država članica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

7.   Države članice podporo omejijo na največ sedem let. Ta pogoj se ne uporablja za LEADER ter v ustrezno utemeljenih primerih za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe, ki so potrebni za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f).

8.   Države članice podporo omejijo za:

(a)

ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 70 % upravičenih stroškov;

(b)

ustanovitev skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij na 10 % letne tržne proizvodnje skupine ali organizacije z najvišjim zneskom 100 000 EUR na leto; ta podpora se postopno znižuje in je omejena na prvih pet let po priznanju.

Člen 78

Izmenjava znanja in širjenje informacij

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in širjenje informacij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), s posebnim poudarkom na varstvu narave, okolja in podnebja, vključno z ukrepi okoljskega izobraževanja in ozaveščanja ter razvojem podeželskih podjetij in skupnosti.

2.   S podporo na podlagi tega člena se lahko krijejo stroški vseh zadevnih ukrepov za spodbujanje inovacij, usposabljanja in svetovanja ter drugih oblik izmenjave znanja in širjenja informacij, vključno s pripravo in posodabljanjem načrtov in študij za namene izmenjave znanja in širjenja informacij. Takšni ukrepi prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Podpora za storitve svetovanja se odobri le za tiste storitve svetovanja, ki so skladne s členom 15(3).

4.   Za uvedbo storitev svetovanja lahko države članice odobrijo podporo v obliki fiksnega zneska v višini največ 200 000 EUR. Zagotovijo, da je podpora časovno omejena.

5.   Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki prejmejo podporo v okviru te vrste intervencij, temeljijo na opisu sistema AKIS v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 114, točka (a)(i), in so s tem opisom skladni.

Oddelek 2

Elementi, ki veljajo za več vrst intervencij

Člen 79

Izbor operacij

1.   Nacionalni organ upravljanja, po potrebi regionalni organi upravljanja ali imenovani posredniški organi po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 124 (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) določijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij, sodelovanje, izmenjava znanja in širjenje informacij. Namen teh meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor ne uporabijo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko v ustrezno utemeljenih primerih po posvetovanju z odborom za spremljanje določi drugačna metoda izbora.

2.   Pristojnost organa upravljanja ali imenovanih posredniških organov, določena v odstavku 1, ne posega v naloge lokalnih akcijskih skupin iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se podpora zagotavlja v obliki finančnih instrumentov.

4.   Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor iz odstavka 1 ne uporabijo za operacije, ki so prejele potrdilo o pečatu odličnosti v okviru programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (47), v okviru Obzorja Evropa ali v okviru Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta (48), pod pogojem, da so te operacije skladne s strateškim načrtom SKP.

5.   Celotna operacija ali del operacije se lahko izvede zunaj zadevne države članice, tudi zunaj Unije, če operacija prispeva k doseganju ciljev strateškega načrta SKP.

Člen 80

Posebna pravila za finančne instrumente

1.   Podpora v obliki finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko odobri v okviru vrst intervencij iz členov 73 do 78 te uredbe.

2.   Kadar se podpora odobri v obliki finančnih instrumentov, se uporabljajo opredelitve pojmov „finančni instrument“, „finančni produkt“, „končni prejemnik“, „holdinški sklad“, „posebni sklad“, „učinek vzvoda“, „množiteljsko razmerje“, „stroški upravljanja“ in „provizije za upravljanje“ iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060 ter določbe naslova V, poglavje II, oddelek II, navedene uredbe.

Poleg tega se uporabljajo odstavki 3, 4 in 5 tega člena.

3.   V skladu s členom 58(2) Uredbe (EU) 2021/1060 je obratni kapital, vključno s samostojnim obratnim kapitalom, lahko upravičeni odhodek na podlagi členov 73, 74, 76, 77 in 78 te uredbe, če prispeva k doseganju vsaj enega specifičnega cilja, pomembnega za zadevno intervencijo. Podpora za financiranje samostojnega obratnega kapitala na podlagi katerega koli od navedenih členov se lahko zagotovi brez zahteve, da končni prejemnik prejme podporo za druge odhodke na podlagi istega člena.

Pri dejavnostih, ki spadajo v področje uporabe člena 42 PDEU, skupni znesek podpore za obratni kapital, ki se zagotovi končnemu prejemniku, ne presega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v višini 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

4.   Z odstopanjem od členov 73, 74, 76, 77 in 78 se stopnje podpore iz navedenih členov ne uporabljajo za financiranje samostojnega obratnega kapitala.

5.   Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti izplačani oziroma rezervirani za pogodbe o jamstvu. Ta znesek ustreza:

(a)

plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;

(b)

sredstvom, rezerviranim za neporavnane ali že zapadle pogodbe o jamstvu, da se zaradi izgub izpolnijo morebitne zahteve za unovčitev jamstva, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, določenega za zadevna osnovna izplačana nova posojila in naložbe lastniškega kapitala v končne prejemnike;

(c)

plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 58(5) Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)

plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih telesom, ki izvajajo finančni instrument.

Kadar se finančni instrument izvaja v zaporednih programskih obdobjih, se končnim prejemnikom ali v njihovo korist na podlagi dogovorov, prevzetih v predhodnem programskem obdobju, lahko zagotovi podpora, vključno za stroške upravljanja in provizije za upravljanje, vendar mora ta podpora upoštevati pravila o upravičenosti za naknadno programsko obdobje. V takšnih primerih se o upravičenosti odhodkov, predloženih v izjavah o odhodkih, odloča skladno s pravili za zadevno programsko obdobje.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), če subjekt, ki izkoristi jamstva, ne izplača načrtovanega zneska novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital končnim prejemnikom v skladu z množiteljskim razmerjem, se upravičeni odhodek sorazmerno zmanjša. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, kadar je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), tega odstavka, provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 5 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Kadar so telesa, ki izvršujejo posebni sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 15 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad ali posebne sklade, izbrani v okviru konkurenčnega razpisnega postopka v skladu z veljavnim pravom, se znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje določi v sporazumu o financiranju, pri čemer odraža rezultat konkurenčnega razpisnega postopka.

Kadar se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

Člen 81

Uporaba EKSRP prek InvestEU

1.   Države članice lahko v predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118 ali v zahtevku za spremembo svojega strateškega načrta SKP iz člena 119 dodelijo znesek do 3 % začetnih skupnih dodeljenih sredstev EKSRP za strateški načrt SKP, ki se prispeva v InvestEU, ter se zagotavlja prek iz jamstva EU in svetovalnega vozlišča InvestEU. Strateški načrt SKP vsebuje utemeljitev rabe InvestEU in njegov prispevek k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), izbranih v okviru strateškega načrta SKP.

Znesek, ki se prispeva v InvestEU, se izvaja v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/523.

2.   Države članice določijo skupni znesek prispevka za vsako leto. V primeru zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP ti zneski zadevajo le prihodnja leta.

3.   Znesek iz odstavka 1 se uporabi za oblikovanje rezervacij dela jamstva EU v okviru razdelka države članice in za svetovalno vozlišče InvestEU po sklenitvi sporazuma o prispevku iz člena 10(3) Uredbe (EU) 2021/523. Komisija lahko proračunske obveznosti Unije za vsak sporazum o prispevku prevzame v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

4.   Kadar sporazum o prispevku iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2021/523 za znesek iz odstavka 1 tega člena, ki je dodeljen v strateškem načrtu SKP, ni bil sklenjen v štirih mesecih po sprejemu izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP v skladu s členom 118 te uredbe, se ustrezni znesek prerazporedi v strateškem načrtu SKP, potem ko je država članica predložila zahtevek za spremembo v skladu s členom 119 te uredbe.

Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1 tega člena, dodeljen v zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP, predloženem v skladu s členom 119 te uredbe, se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi te spremembe strateškega načrta SKP.

5.   Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil sklenjen v devetih mesecih po odobritvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.

Kadar je sodelovanje države članice v InvestEU prekinjeno, se zadevni zneski, vplača v skupni sklad za rezervacije kot oblikovanje rezervacij, povrnejo kot notranji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) finančne uredbe, država članica pa predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP, da bi uporabila izterjane zneske in zneske, dodeljene za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Prenehanje ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi zadevne spremembe strateškega načrta SKP in najpozneje 31. decembra 2026.

6.   Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil ustrezno izveden v obdobju, dogovorjenem v sporazumu o prispevku, vendar ne v več kot štirih letih po podpisu sporazuma o jamstvu, se sporazum o prispevku spremeni. Država članica lahko zahteva, da se zneski, ki so prispevani v jamstvo EU na podlagi odstavka 1 tega člena in dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil, naložb lastniškega kapitala ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5 tega člena.

7.   Sredstva, ki jih ustvarjajo zneski ali so pripisljiva zneskom, ki se prispevajo v jamstvo EU, se dajo na voljo državi članici v skladu s členom 10(5), točka (a), Uredbe (EU) 2021/523 in uporabijo v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev za podporo v okviru enega ali več istih ciljev iz odstavka 1 tega člena.

8.   Rok za samodejno sprostitev prevzetih obveznosti, določen v členu 34 Uredbe (EU) 2021/2116, za zneske, ki se ponovno uporabijo v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavki 4, 5 in 6 tega člena, se začne v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

Člen 82

Ustreznost in natančnost izračuna plačil

Kadar so plačila odobrena na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka v skladu s členi 70, 71 in 72, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter določeni vnaprej na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna. Zato telesa, ki so funkcionalno neodvisna od organov, pristojnih za izvajanje strateškega načrta SKP, ter imajo ustrezno strokovno znanje, opravijo izračune ali potrdijo njihovo ustreznost in točnost.

Člen 83

Oblika nepovratnih sredstev

1.   Brez poseganja v člene 70, 71, 72 in 75 so nepovratna sredstva na podlagi tega poglavja lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)

povračila upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;

(b)

stroškov na enoto;

(c)

pavšalnih zneskov;

(d)

pavšalnega financiranja.

2.   Zneski za obliko nepovratnih sredstev iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:

(i)

statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii)

preverjenih preteklih podatkih posameznih upravičencev ali

(iii)

uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;

(b)

s predlogom proračuna, pripravljenega za vsak primer posebej, ki ga vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije;

(c)

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)

skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

3.   Države članice lahko upravičencem zagotovijo nepovratna sredstva, ki so v celoti ali delno vračljiva, kot je podrobneje opredeljeno v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo, ter v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

upravičenec ta sredstva vrača pod pogoji, o katerih se dogovori z organom upravljanja;

(b)

države članice sredstva, ki jih vrne upravičenec, ponovno uporabijo do 31. decembra 2029 za enak konkreten cilj iz strateškega načrta SKP bodisi v obliki pogojenih nepovratnih sredstev ali finančnega instrumenta bodisi v kakšni drugi obliki podpore; v zadnjem letnem poročilu o smotrnosti se navedejo vrnjeni zneski in informacije o njihovi ponovni uporabi;

(c)

države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sredstva hranjena na ločenih računih ali pod ustreznimi računovodskimi kodami.

(d)

sredstva Unije, ki jih kadar koli vrnejo upravičenci in ki do 31. decembra 2029 niso ponovno uporabljena, se v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/2116 vrnejo v proračun Unije.

Člen 84

Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencije za razvoj podeželja

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni z zahtevami, ki so dodatne zahtevam iz tega poglavja o pogojih za odobritev podpore za:

(a)

upravljavske obveznosti iz člena 70 glede genskih virov in dobrobiti živali;

(b)

sheme kakovosti iz člena 77, kar zadeva specifičnost končnega proizvoda, dostop do sheme, preverjanje zavezujočih specifikacij proizvodov, preglednost sheme in sledljivost proizvodov ter priznavanje prostovoljnih shem certificiranja s strani držav članic.

NASLOV IV

FINANČNE DOLOČBE

Člen 85

Odhodki EKJS in EKSRP

1.   EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:

(a)

neposrednimi plačili iz člena 16;

(b)

intervencijami v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III.

2.   EKSRP financira vrste intervencij iz naslova III, poglavje IV, in tehnično pomoč na pobudo držav članic iz člena 94.

Člen 86

Upravičenost odhodkov

1.   Odhodki so upravičeni:

(a)

do prispevka iz EKJS od 1. januarja leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri strateški načrt SKP;

(b)

do prispevka iz EKSRP od dneva, ko je predložen strateški načrt SKP, vendar ne pred 1. januarjem 2023.

2.   Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKJS, po tem ko Komisija odobri to spremembo in od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določijo zadevne države članice v skladu s členom 119(8).

3.   Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP od dneva predložitve zahtevka za spremembo Komisiji ali od dneva uradnega obvestila o spremembi iz člena 119(9).

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 4, drugi pododstavek, je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

4.   Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKSRP, če so nastali upravičencu in so plačani do 31. decembra 2029. Poleg tega so odhodki upravičeni le do prispevka iz EKSRP, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala do 31. decembra 2029.

Države članice določijo datum, od katerega so stroški, ki so nastali upravičencu, upravičeni. Začetni datum ne sme biti pred 1. januarjem 2023.

Operacije niso upravičene do podpore, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za podporo, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.

Operacije, ki so povezane z zgodnjo oskrbo nasadov in oskrbo mladih nasadov v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ki obravnavajo enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), kot jih opredeli država članica, pa so lahko upravičene do podpore, tudi če so bile fizično dokončane, preden je bila organu upravljanja predložena vloga za podporo.

5.   Prispevki v naravi in stroški amortizacije so lahko upravičeni do podpore v okviru EKSRP pod pogoji, ki jih določijo države članice.

Člen 87

Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

1.   Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 skupni znesek za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, ki se v državi članici lahko odobri v skladu z naslovom III, poglavje II, te uredbe za koledarsko leto, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge V.

Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici v koledarskem letu v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, te uredbe in pred uporabo člena 17 te uredbe, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge VIII.

Za namene člena 96, 97 in 98 so dodeljena finančna sredstva države članice iz Priloge V po odštetju zneskov iz Priloge VIII in pred morebitnimi prerazporeditvami na podlagi člena 17 določena v Prilogi IX.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo dodeljenih finančnih sredstev držav članic iz prilog V in IX zaradi upoštevanja sprememb skupnega najvišjega zneska neposrednih plačil, ki se lahko odobri, vključno s prerazporeditvami iz členov 17 in 103, prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev iz člena 88(5) in vsemi odbitki, potrebnimi za financiranje vrst intervencij v drugih sektorjih iz člena 88(6).

Pri prilagoditvi Priloge IX pa se ne upoštevajo prerazporeditve v skladu s členom 17.

3.   Znesek okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo iz člena 101 za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16, ki se odobri v državi članici za koledarsko leto, lahko presega dodeljena sredstva te države članice iz Priloge V za ocenjeni znesek zmanjšanja plačil iz strateškega načrta SKP v skladu s členom 112(3), točka (a), drugi pododstavek.

Člen 88

Dodeljena finančna sredstva za nekatere vrste intervencij v nekaterih sektorjih

1.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v vinskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi VII.

2.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v čebelarskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi X.

3.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju hmelja, ki se dodeli Nemčiji, znaša 2 188 000 EUR na proračunsko leto.

4.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk na proračunsko leto se dodeli, kot sledi:

(a)

10 666 000 EUR za Grčijo;

(b)

554 000 EUR za Francijo, in

(c)

34 590 000 EUR za Italijo.

5.   Zadevne države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da vsa dodeljena finančna sredstva iz odstavkov 3 in 4 prerazporedijo na dodeljena sredstva za neposredna plačila. Ta odločitev se ne sme spreminjati.

Dodeljena finančna sredstva držav članic, prerazporejena na dodeljena sredstva za neposredna plačila, niso več na voljo za vrste intervencij iz odstavkov 3 in 4.

6.   Države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da do 3 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V po potrebi po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII, porabijo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7.

Države članice se lahko odločijo za največ petodstotno povišanje odstotnega deleža iz prvega pododstavka. V tem primeru se znesek, ki ustreza temu povišanju, odšteje od najvišjega zneska, določenega v členu 96(1), (2) ali (5), in ga ni več mogoče dodeliti intervencijam v obliki vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1.

Znesek, ki je enak odstotku dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka ter ki se za določeno proračunsko leto uporablja za vrste intervencij v drugih sektorjih, se šteje za dodeljena sredstva držav članic za proračunsko leto za vrste intervencij v drugih sektorjih.

7.   Države članice lahko leta 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahteve za spremembo svojih strateških načrtov SKP v skladu s členom 119.

8.   Zneski, ki so določeni v odobrenem strateškem načrtu SKP in izhajajo iz uporabe odstavkov 6 in 7, so zavezujoči v zadevni državi članici.

Člen 89

Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij za razvoj podeželja

1.   Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 znaša 60 544 439 600 EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

2.   0,25 % sredstev iz odstavka 1 se nameni za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2116, vključno z evropsko mrežo za SKP iz člena 126(2) te uredbe in EIP iz člena 127 te uredbe. Te dejavnosti se lahko nanašajo na predhodna programska obdobja in naslednja obdobja strateškega načrta SKP.

3.   Letna razdelitev zneskov na države članice iz odstavka 1 po odbitku zneska iz odstavka 2 je določena v Prilogi XI.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo Priloge XI za pregled letne razdelitve sredstev na države članice, da se upoštevajo zadevne spremembe, vključno s prerazporeditvami iz členov 17 in 103, izvedejo tehnične prilagoditve brez spreminjanja skupnih dodeljenih sredstev ali upoštevajo vse druge spremembe, določene z zakonodajnim aktom, po sprejetju te uredbe.

Člen 90

Prispevek EKSRP

Z izvedbenim sklepom Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP na podlagi člena 118(6) se določi najvišji prispevek EKSRP za načrt. Prispevek EKSRP se izračuna na podlagi zneska upravičenih javnih odhodkov, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5).

Člen 91

Stopnje prispevka EKSRP

1.   V strateških načrtih SKP je na regionalni ali nacionalni ravni določena enotna stopnja prispevka EKSRP, ki se uporablja za vse intervencije.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je najvišja stopnja prispevka EKSRP:

(a)

85 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

(b)

80 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih;

(c)

60 % upravičenih javnih odhodkov v regijah v prehodu v smislu člena 108(2), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)

43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je najvišja stopnja prispevka EKSRP, če je stopnja, določena v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavkom 2, nižja, naslednja:

(a)

65 % upravičenih javnih odhodkov za plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

(b)

80 % upravičenih javnih odhodkov za plačila na podlagi člena 70, za plačila na podlagi člena 72, za podporo za neproizvodne naložbe iz člena 73, za podporo za projekte operativnih skupin EIP na podlagi člena 77(1), točka (a), te uredbe in na podlagi člena 77(1), točka (b), za LEADER;

(c)

100 % upravičenih javnih odhodkov za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členoma 17 in 103.

4.   Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 % upravičenih javnih odhodkov.

5.   Upravičeni javni odhodki iz odstavkov 2, 3 in 4 izključujejo dodatno nacionalno financiranje iz člena 115(5).

Člen 92

Najnižja dodeljena finančna sredstva za LEADER

1.   Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se rezervira za LEADER.

2.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za LEADER, kot so določeni v finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo 95 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI. Ta finančna zgornja meja, ko jo odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119, pomeni finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

Člen 93

Najnižja dodeljena finančna sredstva za intervencije za obravnavo okoljskih in podnebnih specifičnih ciljev

1.   Najmanj 35 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se rezervira za intervencije za obravnavo specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobiti živali iz člena 6(1), točka (i).

2.   Države članice za namene določitve prispevka glede na odstotek iz odstavka 1 vključijo odhodke za naslednje intervencije:

(a)

100 % za upravljavske obveznosti iz člena 70;

(b)

50 % za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

(c)

100 % za slabosti, značilne za posamezno območje, iz člena 72;

(d)

100 % za naložbe na podlagi členov 73 in 74, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobitjo živali iz člena 6(1), točka (i).

3.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za intervencije iz odstavka 2 tega člena, kot so določeni v finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo 65 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI. Ta finančna zgornja meja, ko jo odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119, pomeni finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

4.   Ta člen se ne uporablja za odhodke za najbolj oddaljene regije.

Člen 94

Najvišja dodeljena finančna sredstva za tehnično pomoč

1.   Največ 4 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 125.

Prispevek EKSRP se lahko poveča na 6 % za strateške načrte SKP, pri katerih skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja znaša do 1,1 milijarde EUR.

2.   Tehnična pomoč se povrne v obliki pavšalnega financiranja v skladu s členom 125(1), točka (e), finančne uredbe v okviru vmesnih plačil na podlagi člena 32 Uredbe (EU) 2021/2116. Ta pavšalna stopnja pomeni odstotek vseh prijavljenih odhodkov, ki je v strateškem načrtu SKP določen za tehnično pomoč.

Člen 95

Najnižja dodeljena finančna sredstva za podporo za mlade kmete

1.   Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge XII rezervira za prispevanje k doseganju specifičnega cilja iz člena 6(1), točka (g). Na podlagi analize stanja z vidika prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi bodisi za eno ali obe naslednji vrsti intervencij:

(a)

dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 30;

(b)

vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a).

2.   Države članice lahko poleg vrst intervencij iz odstavka 1 tega člena uporabijo minimalni znesek iz navedenega odstavka za naložbene intervencije za mlade kmete iz člena 73, če se uporabi višja stopnja podpore v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (a)(ii). Kadar se uporabi ta možnost, se največ 50 % odhodkov za naložbe iz prvega stavka všteje v najmanjši znesek, ki se rezervira.

3.   Za vsako koledarsko leto skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, določene v členu 30, ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge V, zmanjšanih za del iz Priloge XII, rezerviran v okviru dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete za zadevno koledarsko leto, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

4.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo skupnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI, zmanjšanega za del iz Priloge XII, rezerviran za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a), za celotno obdobje strateškega načrta SKP, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

5.   Kadar se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz odstavka 2 tega člena, se pri določitvi finančne zgornje meje iz odstavka 4 tega člena upošteva delež odhodkov za naložbene intervencije za mlade kmete z višjo stopnjo podpore v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (a)(ii), ki ne presega 50 %, kot določi ta država članica v svojem finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119.

Člen 96

Najvišja dodeljena finančna sredstva za vezane dohodkovne podpore

1.   Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, so omejena na največ 13 % zneskov iz Priloge IX.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 13 % zneska iz Priloge IX k tej uredbi. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

3.   Odstotek iz odstavka 1 se lahko poveča za največ 2 odstotni točki, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 13 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1.

4.   Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe odstavkov 1, 2 in 3, ne sme biti presežen.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko države članice odločijo, da bodo za financiranje vezane dohodkovne podpore na leto porabile do 3 milijone EUR.

6.   Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 najvišji znesek, ki se za koledarsko leto lahko odobri v državi članici pred uporabo člena 17 te uredbe na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, te uredbe, ne presega zneskov, določenih v strateškem načrtu SKP v skladu s tem členom.

Člen 97

Najnižja dodeljena finančna sredstva za sheme za podnebje in okolje

1.   Vsaj 25 % dodeljenih sredstev iz Priloge IX se za vsako koledarsko leto med letoma 2023 in 2027 rezervira za sheme za podnebje in okolje iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 4.

2.   Kadar znesek celotnega prispevka EKSRP, ki ga država članica rezervira za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije zadevajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), presega 30 % celotnega prispevka EKSRP iz Priloge XI za obdobje strateškega načrta SKP, lahko države članice zmanjšajo vsoto zneskov, ki se rezervirajo na podlagi odstavka 1 tega člena. Skupno zmanjšanje ne sme biti višje od zneska, za katerega je presežen odstotek iz prvega stavka.

3.   Zmanjšanje iz odstavka 2 ne sme povzročiti več kot 50-odstotnega zmanjšanja letnega zneska, ki se na podlagi odstavka 1 rezervira za sheme za podnebje in okolje, za obdobje strateškega načrta SKP.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice letni znesek, ki se rezervira na podlagi odstavka 1, zmanjšajo za največ 75 %, če skupni znesek, načrtovan za intervencije na podlagi člena 70, v celotnem obdobju strateškega načrta SKP znaša več kot 150 % vsote zneskov, ki se na podlagi odstavka 1 tega člena rezervirajo pred uporabo odstavka 2.

5.   Države članice lahko v skladu s členom 101(3) v koledarskih letih 2023 in 2024 zneske, ki so v skladu s tem členom rezervirani za sheme za podnebje in okolje, uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v tem zadevnem koledarskem letu, če so bile izčrpane vse možnosti uporabe sredstev za sheme za podnebje in okolje,

(a)

do praga, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto;

(b)

nad pragom, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6.

6.   Pri uporabi odstavka 5, točka (b), države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:

(a)

povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena, ali

(b)

povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

7.   Če država članica pri uporabi odstavka 5, točka (a), za skupno obdobje 2023 do 2024 znesek, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, uporabi za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, država članica zneske, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024 ter se v teh letih uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, nadomesti s spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da:

(a)

poveča zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak zneskom, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, ali

(b)

poveča zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

8.   Države članice lahko v skladu s členom 101(3) v koledarskih letih 2025 in 2026 znesek do praga, ki ustreza 2 % zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto in je v skladu s tem členom rezerviran za sheme za podnebje in okolje, uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v istem letu, če so bile izčrpane vse možnosti uporabe sredstev za sheme za podnebje in okolje ter izpolnjeni pogoji iz odstavka 9.

9.   Pri uporabi odstavka 8 države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:

(a)

povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8, ali

(b)

povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8 tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

10.   Skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen shem za podnebje in okolje, vsako koledarsko leto od koledarskega leta 2025 dalje ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto, kot so določena v Prilogi V, zmanjšanih za znesek, ki ustreza 23 % zneska v Prilogi IX rezerviranih sredstev za sheme za podnebje in okolje v skladu s tem odstavkom za koledarski leti 2025 in 2026, ter 25 % zneska v Prilogi IX rezerviranih sredstev za sheme za podnebje in okolje v skladu s tem odstavkom za koledarsko leto 2027, po potrebi popravljenih za znesek, ki je posledica uporabe odstavkov 2, 3, 4, 6, 7 in 9 tega člena in kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

11.   Če države članice uporabijo odstavke 2, 3, 4, 6, 7 in 9 tega člena, skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen zneskov, rezerviranih za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo celotnega prispevka EKSRP za razvoj podeželja za celotno obdobje trajanja strateškega načrta SKP iz Priloge XI, zmanjšanega za zneske, rezervirane za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), in sicer po uporabi odstavkov 2, 6, 7 in 9 tega člena, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

Člen 98

Najnižja dodeljena finančna sredstva prerazporeditveno dohodkovno podporo

1.   Najmanj 10 % dodeljenih sredstev, določenih v Prilogi IX, se letno rezervira za prerazporeditveno dohodkovno podporo iz člena 29.

2.   Skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen prerazporeditvene dohodkovne podpore, za vsako koledarsko leto ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge V, zmanjšanih za znesek, enak 10 % dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge IX, po potrebi popravljenih na podlagi uporabe člena 29(1), drugi pododstavek, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

Člen 99

Prostovoljni prispevek iz dodeljenih sredstev EKSRP za ukrepe na podlagi LIFE in Erasmus+

Države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP porabile za okrepitev podpore in nadgraditev integriranih strateških projektov za naravo, namenjenih skupnostim kmetov, kot je določeno z Uredbo (EU) 2021/783, ter za financiranje ukrepov, povezanih s transnacionalno učno mobilnostjo ljudi na področju kmetijskega in podeželskega razvoja s poudarkom na mladih kmetih in ženskah na podeželju, v skladu z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (49).

Člen 100

Sledenje odhodkom za podnebne ukrepe

1.   Komisija na podlagi informacij držav članic ovrednoti prispevek politike k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne in skupne metodologije.

2.   Prispevek k doseganju odhodkovnih ciljnih vrednosti se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb. Ti ponderji so:

(a)

40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore in dopolnilne dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelka 2 in 3;

(b)

100 % za odhodke v okviru shem za podnebje in okolje iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 4;

(c)

100 % za odhodke za intervencije iz člena 93(1), razen za odhodke iz točke (d) tega odstavka;

(d)

40 % za odhodke za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 po 31. decembru 2025 za spremembo odstavka 2 tega člena, da se spremenijo tam navedeni ponderji, kadar je taka sprememba upravičena za natančnejše spremljanje odhodkov za okoljske in podnebne cilje.

Člen 101

Okvirna dodeljena finančna sredstva

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo in za vsako leto. Ta okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencijo v zadevnem proračunskem letu predstavljajo pričakovano stopnjo plačil na podlagi strateškega načrta SKP, razen pričakovanih plačil na podlagi dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice za vrste intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsak sektor in vsako leto, ki predstavljajo pričakovano stopnjo plačil za intervencije v tem sektorju na proračunsko leto, razen pričakovanih plačil na podlagi nacionalne finančne pomoči iz člena 53.

3.   Okvirna dodeljena finančna sredstva, ki jih države članice določijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, tem državam članicam ne preprečujejo, da bi sredstva iz teh okvirnih dodeljenih finančnih sredstev uporabile za druge intervencije, ne da bi pri tem spremenile svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, pod pogojem, da je taka uporaba skladna s to uredbo in zlasti s členi 87, 88, 89, 90, 92 do 98 in 102 te uredbe ter z Uredbo (EU) 2021/2116 in zlasti z njenim členom 32(6), točka (b), ter z naslednjimi pogoji:

(a)

dodeljena finančna sredstva za intervencije v obliki neposrednih plačil se uporabijo za druge intervencije v obliki neposrednega plačila;

(b)

dodeljena finančna sredstva za intervencije za razvoj podeželja se uporabijo za druge intervencije za razvoj podeželja;

(c)

dodeljena finančna sredstva za intervencije v čebelarskem sektorju in vinskem sektorju se uporabljajo samo za druge intervencije v istem sektorju;

(d)

dodeljena finančna sredstva za intervencije v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), se uporabljajo za intervencije v drugih sektorjih iz navedene točke, določenih v strateškem načrtu SKP, in taka uporaba ne vpliva na odobrene operativne programe.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko države članice, ki so se odločile, da odobrijo osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic v skladu s členom 23, linearno povečajo ali zmanjšajo zneske, ki se izplačajo na podlagi vrednosti pravic, aktiviranih v koledarskem letu, v mejah najnižjih in najvišjih načrtovanih zneskov na enoto, določenih za intervencije v okviru osnovne dohodkovne podpore v skladu s členom 102(2).

Člen 102

Načrtovani zneski na enoto in načrtovani učinki

1.   Države članice za vsako intervencijo, vključeno v njihove strateške načrte SKP, določijo enega ali več načrtovanih zneskov na enoto. Načrtovani znesek na enoto je lahko enoten ali povprečen, kar določijo države članice. „Načrtovani enotni znesek na enoto" je vrednost, za katero se pričakuje, da bo plačana za vsak povezani učinek. „Načrtovani povprečni znesek na enoto“ je povprečna vrednost različnih zneskov na enoto, za katere se pričakuje, da bodo plačani za povezane učinke.

Za intervencije, zajete v integriranem sistemu iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, se določijo enotni zneski na enoto, razen kadar enotni zneski na enoto niso mogoči ali ustrezni zaradi zasnove ali obsega intervencije. V takih primerih se določijo povprečni zneski na enoto.

2.   Za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil lahko države članice za vsak znesek na enoto, načrtovan za vsako intervencijo, določijo najvišje ali najnižje načrtovane zneske na enoto ali oboje.

„Najvišji načrtovani znesek na enoto“ in „najnižji načrtovani znesek na enoto“ sta najvišji in najnižji znesek na enoto, za katera se pričakuje, da bosta plačana za pripadajoče učinke.

Pri določanju najvišjih ali najnižjih načrtovanih zneskov na enoto ali obeh lahko države članice te vrednosti upravičijo s potrebno prožnostjo za prerazporeditev, da se preprečijo neporabljena sredstva.

Realizirani znesek na enoto iz člena 134(5), prvi pododstavek, točka (c), je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se prepreči presežek dodeljenih finančnih sredstev za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1).

3.   Države članice lahko pri uporabi načrtovanih povprečnih zneskov na enoto za vrste intervencij za razvoj podeželja določijo najvišji načrtovani povprečni znesek na enoto:

„Najvišji načrtovani povprečni znesek na enoto“ je najvišji znesek, za katerega se pričakuje, da bo v povprečju plačan za povezane učinke.

4.   Kadar se za intervencijo določijo različni zneski na enoto, se odstavka 2 in 3 uporabljata za vsak ustrezen znesek na enoto zadevne intervencije.

5.   Države članice določijo načrtovane letne učinke za vsako intervencijo, količinsko opredeljene za vsak načrtovani enotni ali povprečni znesek na enoto. V okviru intervencije se lahko načrtovani letni učinki zagotovijo na združeni ravni za vse zneske na enoto ali za skupino zneskov na enoto.

Člen 103

Prožnost med dodeljenimi sredstvi za neposredna plačila in dodelitvami EKSRP

1.   Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 118(1) odloči za prerazporeditev:

(a)

do 25 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V, kadar je ustrezno po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII za koledarska leta 2023 do 2026, v svoja dodeljena sredstva za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 ali

(b)

do 25 % svojih dodeljenih sredstev za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 v svoja dodeljena sredstva za neposredna plačila iz Priloge V za koledarska leta 2023–2026.

2.   Delež prerazporeditve iz dodeljenih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena sredstva za EKSRP iz odstavka 1, točka (a), se lahko poveča za:

(a)

do 15 odstotnih točk, če država članica uporabi ustrezno povečanje za intervencije, ki se financirajo iz EKSRP in ki obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);

(b)

do 2 odstotni točki, če država članica uporabi ustrezno povečanje v skladu s členom 95(1), točka (b).

3.   Odstotek prerazporeditve iz dodeljenih sredstev države članice za EKSRP v njena dodeljena sredstva za neposredna plačila iz odstavka 1, točka (b), se lahko poveča na 30 % za države članice, katerih neposredna plačila na hektar so nižja od 90 % povprečja Unije. Ta pogoj je izpolnjen v primeru Bolgarije, Estonije, Španije, Latvije, Litve, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Finske in Švedske.

4.   Pri odločitvah iz odstavka 1 se določi delež iz odstavkov 1, 2 in 3, ki se lahko razlikuje med koledarskimi leti.

5.   Države članice lahko leta 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo svojih strateških načrtov SKP iz člena 119.

NASLOV V

STRATEŠKI NAČRT SKP

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE

Člen 104

Strateški načrti SKP

1.   Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2) financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

2.   Vsaka država članica ob upoštevanju ustavnih in institucionalnih določb za celotno ozemlje pripravi en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, država članica zagotovi usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP pripravljenega na nacionalni ravni. Elementi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so ustrezno odraženi v ustreznih oddelkih strateškega načrta SKP, kot so določeni v členu 107.

3.   Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 115(2) in ocene potreb iz člena 108 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 109, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2). Ciljne vrednosti se določijo s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III.

4.   Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

Člen 105

Ambicioznejši okoljski in podnebni cilji

1.   Države članice si s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz člena 109(2), točka (a), prizadevajo, da je skupni prispevek k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), večji od skupnega prispevka k doseganju cilja iz člena 110(2), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) št. 1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

2.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP na podlagi razpoložljivih informacij razložijo, kako nameravajo doseči večji skupni prispevek iz odstavka 1. Razlaga temelji na relevantnih informacijah, kot so elementi iz člena 107(1), točke (a) do (f), in člena 107(2), točka (b), ter pričakovanih izboljšanjih zadevnih kazalnikov vpliva iz Priloge I.

Člen 106

Postopkovne zahteve

1.   Države članice pripravijo strateške načrte SKP na podlagi preglednih postopkov v sodelovanju, kadar je ustrezno, s svojimi regijami, ter v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

2.   Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da:

(a)

so, kadar je ustrezno, v pripravo strateškega načrta SKP dejansko vključeni ustrezni organi na regionalni ravni in

(b)

so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov strateškega načrta SKP dejansko vključeni javni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

3.   Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)

ustrezne organe na regionalni in lokalni ravni ter druge javne organe, vključno z organi, pristojnimi za okoljska in podnebna vprašanja;

(b)

ekonomske in socialne partnerje, vključno s predstavniki kmetijskega sektorja;

(c)

ustrezna telesa, ki predstavljajo civilno družbo, ter po potrebi telesa, odgovorna za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

Države članice navedene partnerje dejansko vključijo v pripravo strateških načrtov SKP ter se po potrebi posvetujejo z ustreznimi deležniki, tudi v zvezi z minimalnimi standardi iz člena 13.

4.   Države članice, vključno z njihovimi regijami, kadar je ustrezno, in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP ter pri tem upoštevajo načeli sorazmernosti in deljenega upravljanja.

5.   Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi člena 5(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

POGLAVJE II

VSEBINA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP

Člen 107

Vsebina strateškega načrta SKP

1.   Vsak strateški načrt SKP vsebuje oddelke o:

(a)

oceni potreb;

(b)

intervencijski strategiji;

(c)

elementih, ki so skupni več intervencijam;

(d)

intervencijah v obliki neposrednih plačil, intervencijah v nekaterih sektorjih in intervencijah za razvoj podeželja, podrobneje opredeljenih v strategiji;

(e)

načrtu ciljnih vrednosti in finančnem načrtu;

(f)

sistemu upravljanja in usklajevanja;

(g)

elementih, ki zagotavljajo modernizacijo SKP;

(h)

kadar so elementi strateškega načrta SKP določeni na regionalni ravni, kratek opis nacionalne in regionalne ureditve države članice ter zlasti, kateri elementi so določeni na nacionalni in kateri na regionalni ravni.

2.   Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje priloge:

(a)

Prilogo I o predhodnem vrednotenju in strateški okoljski presoji iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (50);

(b)

Prilogo II o analizi SWOT;

(c)

Prilogo III o posvetovanju s partnerji;

(d)

po potrebi Prilogo IV o posebnem plačilu za bombaž;

(e)

Prilogo V o dodatnem nacionalnem financiranju v okviru strateškega načrta SKP;

(f)

po potrebi Prilogo VI o prehodni nacionalni pomoči.

3.   Podrobna pravila glede vsebine oddelkov in prilog strateških načrtov SKP iz odstavkov 1 in 2 so določena v členih 108 do 115.

Člen 108

Ocena potreb

Ocena potreb iz člena 107(1), točka (a), vključuje:

(a)

povzetek analize SWOT iz člena 115(2);

(b)

opredelitev potreb za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2) na podlagi dokazov iz analize SWOT; opišejo se vse potrebe, ki izhajajo iz analize SWOT, ne glede na to, ali jih strateški načrt SKP obravnava ali ne;

(c)

za specifični cilj podpiranja vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti iz člena 6(1), točka (a), oceno potreb v zvezi s pravičnejšo porazdelitvijo ter uspešnejšim in učinkovitejšim usmerjanjem neposrednih plačil, po potrebi ob upoštevanju njihove strukture kmetij, in v zvezi z obvladovanjem tveganja;

(d)

po potrebi analizo potreb posebnih geografskih območij, kot so najbolj oddaljene regije, ter gorska in otoška območja;

(e)

prednostno razvrstitev potreb skupaj s tehtno utemeljitvijo sprejetih odločitev, ki po potrebi zajema razloge za to, da strateški načrt SKP določenih opredeljenih potreb ne obravnava ali jih obravnava le delno.

Za specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ocena potreb upošteva nacionalne okoljske in podnebne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov iz Priloge XIII.

Države članice za svoje ocene potreb uporabijo zadnje in zanesljive podatke ter, kjer so ti na voljo, podatke, razčlenjene po spolu.

Člen 109

Intervencijska strategija

1.   V intervencijski strategiji iz člena 107(1), točka (b), so za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2), ki ga obravnava strateški načrt SKP, določeni:

(a)

ciljne vrednosti in pripadajoči mejniki za ustrezne kazalnike rezultatov, ki jih država članica uporablja na podlagi svoje ocene potreb iz člena 108. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji na podlagi te ocene potreb. Glede specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz odstavka 2, točka (a), tega člena;

(b)

intervencije na podlagi vrst intervencij iz naslova III, ki se zasnujejo za obravnavanje specifičnega stanja na zadevnem območju po tehtni intervencijski logiki, oprti na predhodno vrednotenje iz člena 139, analizo SWOT iz člena 115(2) ter oceno potreb iz člena 108;

(c)

elementi, ki kažejo, kako intervencije omogočajo doseganje ciljnih vrednosti in kako so med seboj usklajene in združljive;

(d)

elementi, ki kažejo, da je dodelitev finančnih sredstev intervencijam strateškega načrta SKP utemeljena in zadostna za doseganje določenih ciljnih vrednosti ter usklajena s finančnim načrtom iz člena 112.

2.   V intervencijski strategiji je usklajenost strategije in dopolnjevanje intervencij med specifičnimi cilji iz člena 6(1) in (2) dokazana s:

(a)

pregledom okoljske in podnebne strukture strateškega načrta SKP, ki vsebuje:

(i)

za vsak standard DKOP iz Priloge III opis, kako se izvaja standard Unije, vključno z naslednjimi elementi: povzetek praks na kmetijah, ozemlje uporabe, vrste kmetov in drugih upravičencev, za katere velja standard, ter po potrebi opis, kako ta praksa prispeva k doseganju glavnega cilja tega standarda DKOP;

(ii)

opis skupnega prispevka pogojenosti k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);

(iii)

opis dopolnjevanja med zadevnimi referenčnimi stanji iz člena 31(5) in člena 70(3), pogojenostjo in različnimi intervencijami, vključno s podporo za ekološko kmetovanje, ki obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);

(iv)

opis načina za doseganje večjega skupnega prispevka iz člena 105;

(v)

opis, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k doseganju dolgoročnih nacionalnih ciljnih vrednosti, kot so določene v zakonodajnih aktih iz Priloge XIII ali kot iz njih izhajajo, in bila z njimi usklajena;

(b)

v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (g), pregledom zadevnih intervencij in posebnih pogojev za mlade kmete iz strateškega načrta SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 26(4), točka (a), členih 30, 73 in 75 ter členu 77(6). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 30, 73 in 75 sklicujejo zlasti na člen 95. V pregledu je na splošno pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;

(c)

pojasnilo, kako so intervencije v okviru vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, skladne z Direktivo 2000/60/ES;

(d)

v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (a), pregledom, kako se obravnava cilj pravičnejše porazdelitve ter bolj učinkovitega in uspešnega usmerjanja dohodkovne podpore, ki se odobri kmetom v skladu s strateškim načrtom SKP, po potrebi vključno z informacijami, ki upravičujejo uporabo odstopanja iz člena 29(1), drugi pododstavek. V tem pregledu sta po potrebi obravnavana tudi doslednost in dopolnjevanje teritorializacije osnovne dohodkovne podpore iz člena 22(2) s podporo v okviru drugih intervencij, zlasti plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

(e)

pregledom sektorskih intervencij, vključno z vezano dohodkovno podporo iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, in intervencij v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III, v katerem je utemeljena usmerjenost na zadevne sektorje, naveden seznam intervencij na sektor in njihovo dopolnjevanje;

(f)

po potrebi razlago o tem, katere intervencije naj bi prispevale k zagotavljanju doslednega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganj;

(g)

po potrebi opisom medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo in na sklad;

(h)

pregledom, kako strateški načrt SKP prispeva k doseganju specifičnega cilja izboljšanja dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti iz člena 6(1), točka (i), vključno z referenčnimi stanji in dopolnjevanjem med pogojenostjo in različnimi intervencijami;

(i)

pojasnilom, kako intervencije in elementi, ki so skupni več intervencijam, prispevajo k poenostavitvi za končne upravičence in zmanjšanju upravnega bremena.

3.   Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, se v intervencijski strategiji zagotovijo usklajenost in skladnost teh elementov z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Člen 110

Elementi, ki so skupni več intervencijam

Oddelek o elementih, ki so skupni več intervencijam, iz člena 107(1), točka (c), vsebuje:

(a)

opredelitve in pogoje, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 4, ter minimalne zahteve za intervencije v obliki neposrednih plačil na podlagi člena 18;

(b)

opis uporabe „tehnične pomoči“ iz členov 94 in 125 ter opis nacionalnih mrež SKP iz člena 126;

(c)

v zvezi s specifičnimi cilji iz člena 6(1) opredelitev pojma „podeželje“, ki se uporablja v strateškem načrtu SKP, kot so določile države članice;

(d)

druge informacije o izvajanju, zlasti:

(i)

kratek opis določitve vrednosti plačilnih pravic in po potrebi delovanja rezerve;

(ii)

po potrebi uporabo ocenjenega rezultata zmanjšanja neposrednih plačil iz člena 17;

(iii)

odločitev in njeno utemeljitev v zvezi z izvajanjem člena 17(4), člena 29(6) in člena 30(4) te uredbe ter člena 17(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116;

(iv)

kadar je ustrezno, odločitev in opis njenih glavnih elementov v zvezi z izvajanjem člena 19;

(v)

pregled usklajevanja, razmejitve in dopolnjevanja med EKSRP in drugimi skladi Unije za podeželje.

Člen 111

Intervencije

Oddelek o vsaki intervenciji, določeni v strategiji iz člena 107(1), točka (d), vključno z intervencijami, vzpostavljenimi na regionalni ravni, vključuje:

(a)

vrsto intervencij, na kateri temelji intervencija;

(b)

ozemlje uporabe;

(c)

specifično zasnovo ali zahteve navedene intervencije, ki zagotavljajo dejanski prispevek k doseganju specifičnega cilja oziroma specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2); za okoljske in podnebne intervencije povezava z zahtevami po pogojenosti dokazuje, da se prakse dopolnjujejo in ne prekrivajo;

(d)

pogoje za upravičenost;

(e)

kazalnike rezultatov iz Priloge I, h katerim bi morala neposredno in znatno prispevati intervencija;

(f)

za vsako intervencijo na osnovi vrst intervencij iz Priloge II k tej uredbi informacijo, kako upošteva ustrezne določbe Priloge 2 k Sporazumu o STO o kmetijstvu, kot je določeno v členu 10 te uredbe in v Prilogi II k tej uredbi, za vsako intervencijo, ki ne temelji na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, pa ali, in če da, kako upošteva relevantne določbe člena 6(5) ali Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu;

(g)

en kazalnik učinka in načrtovane letne učinke za intervencijo iz člena 102(5);

(h)

načrtovane letne enotne ali povprečne zneske na enoto iz člena 102(1) ter, kjer je to ustrezno, najvišje ali najnižje načrtovane zneske na enoto iz člena 102(2) in (3);

(i)

razlago, kako so bili določeni zneski iz točke (h) tega odstavka;

(j)

po potrebi:

(i)

obliko in stopnjo podpore,

(ii)

metodo izračuna načrtovanih zneskov na enoto in potrjevanja izračuna v skladu s členom 82;

(k)

letna dodeljena finančna sredstva za intervencijo iz člena 101(1) ali v primeru sektorjev iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), letna dodeljena finančna sredstva za zadevni sektor iz člena 101(2); vključno, kjer je ustrezno, z razčlenitvijo na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente;

(l)

navedbo, ali je intervencija zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in ali je predmet ocene državne pomoči.

Točka (e) prvega pododstavka se ne uporablja za intervencije v okviru vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55(1), točke (a) in (c) do (g), intervencije v okviru vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 58(1), točke (h) do (k), ter ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti v okviru vrste intervencij za sodelovanje iz člena 77.

Člen 112

Načrt ciljnih vrednosti in finančni načrt

1.   Načrt ciljnih vrednosti iz člena 107(1), točka (e), sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti in mejniki iz člena 109(1), točka (a).

2.   Finančni načrt iz člena 107(1), točka (e), vsebuje pregledno tabelo, v kateri so navedeni:

(a)

dodeljena sredstva države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1), za vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 88(1), za vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 88(2) in za vrste intervencij za razvoj podeželja iz člena 89(3), s specifikacijo letnih in skupnih zneskov, ki jih države članice rezervirajo za izpolnjevanje zahtev glede najnižjih dodeljenih finančnih sredstev iz člena 92 do 98;

(b)

prerazporeditve zneskov iz točke (a) med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja v skladu s členom 103 ter morebitnimi odbitki dodeljenih sredstev države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, da bi zneski postali na voljo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7, v skladu s členom 88(6);

(c)

dodeljenimi sredstvi države članice za vrste intervencij v sektorju hmelja iz člena 88(3) in za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 88(4), če pa se te vrste intervencij ne izvajajo, sklepom za vključitev ustreznih dodeljenih sredstev v dodeljena sredstva države članice za neposredna plačila v skladu s členom 88(5);

(d)

po potrebi prerazporeditev dodeljenih sredstev države članice iz EKSRP za podporo iz InvestEU v skladu s členom 81 te uredbe, na podlagi Uredbe (EU) 2021/783 ali na podlagi Uredbe (EU) 2021/817 v skladu s členom 99 te uredbe;

(e)

kadar je ustrezno, zneski, načrtovani za najbolj oddaljene regije.

3.   Poleg odstavka 2 se v podrobnem finančnem načrtu za vsako proračunsko leto, izraženem kot napovedi držav članic glede izvrševanja plačil, določijo naslednje tabele, skladne s členom 111, točki (g) in (k):

(a)

razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za vrsto intervencij v obliki neposrednih plačil po prerazporeditvah, kot je določeno v odstavku 2, točki (b) in (c), na podlagi okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na vrsto intervencije in na intervencijo, za vsako intervencijo pa se navedejo tudi načrtovani učinki, načrtovani povprečni ali enotni zneski podpore na enoto iz člena 102(1) in po potrebi najvišji ali najnižji načrtovani zneski na enoto ali oboje iz člena 102(2). Razčlenitev po potrebi vsebuje znesek rezerve plačilnih pravic.

Navede se skupni ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil iz člena 17.

Ob upoštevanju uporabe ocenjenega rezultata zmanjšanja plačil iz člena 17 in člena 87(3) se ta okvirna dodeljena finančna sredstva, povezani načrtovani učinki in ustrezni načrtovani povprečni zneski na enoto ali enotni zneski na enoto določijo pred zmanjšanjem plačil;

(b)

razčlenitev dodeljenih sredstev za vrste intervencij iz naslova III, poglavje III, na intervencijo in z navedbo načrtovanih učinkov ali v primeru sektorjev iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), okvirna dodeljena finančna sredstva na sektor z navedbo načrtovanih učinkov ter številom operativnih programov na sektor;

(c)

razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za razvoj podeželja po prerazporeditvah v neposredna plačila in iz njih, kakor je določeno v točki (b), na vrsto intervencije in na intervencijo, vključno s skupnimi zneski za obdobje strateškega načrta SKP, navedena pa je tudi veljavna stopnja prispevka EKSRP, po potrebi razčlenjena na intervencijo in vrsto regije. V primeru prerazporeditve sredstev iz neposrednih plačil se navedejo intervencije ali deli intervencij, ki se financirajo s prerazporeditvijo. V tej tabeli so navedeni tudi načrtovani učinki na intervencijo in načrtovani povprečni ali enotni zneski na enoto iz člena 102(1), po potrebi pa tudi najvišji načrtovani povprečni zneski na enoto iz člena 102(3). Po potrebi so v tabelo vključeni tudi razčlenitev nepovratnih sredstev in zneski, načrtovani za finančne instrumente. Navedejo se tudi zneski za tehnično pomoč.

Člen 113

Sistem upravljanja in usklajevanja

Oddelek o sistemih upravljanja in usklajevanja iz člena 107(1), točka (f), vsebuje:

(a)

opredelitev vseh upravljavskih teles iz naslova II, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2116 ter nacionalnega organa upravljanja in, kadar je ustrezno, regionalnih organov upravljanja;

(b)

opredelitev in vlogo posredniških organov iz člena 123(4) te uredbe;

(c)

informacije o kontrolnih sistemih in sankcijah iz naslova IV Uredbe (EU) 2021/2116, vključno z:

(i)

integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz naslova IV, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2116;

(ii)

kontrolnim sistemom in sistemom sankcij za pogojenost iz naslova IV, poglavji IV in V, Uredbe (EU) 2021/2116;

(iii)

pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede;

(d)

pregled strukture spremljanja in poročanja.

Člen 114

Modernizacija

Oddelek o elementih, ki zagotavljajo modernizacijo SKP iz člena 107(1), točka (g), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo modernizacijo kmetijstva in podeželja ter SKP, ter vsebuje predvsem:

(a)

pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k doseganju medsektorskega cilja iz člena 6(2), zlasti z:

(i)

opisom organizacijskega ustroja AKIS;

(ii)

opisom sodelovanja med svetovalnimi storitvami iz člena 15, raziskovalno in nacionalno mrežo SKP iz člena 126 za zagotavljanje svetovanja, pretoka znanja in inovacijskih storitev ter kako so ukrepi, ki prejemajo podporo v okviru intervencij na podlagi člena 78 ali drugih zadevnih intervencij, vključeni v AKIS;

(b)

opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

Člen 115

Priloge

1.   Priloga I k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (a), vsebuje povzetek glavnih rezultatov predhodnega vrednotenja iz člena 139 in strateške presoje vplivov na okolje iz Direktive 2001/42/ES ter navedbo, kako so bili obravnavani, ali utemeljitev, zakaj niso bili upoštevani, in povezavo na celotno poročilo o predhodnem vrednotenju in poročilo o strateški presoji vplivov na okolje.

2.   Priloga II k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (b), vsebuje analizo SWOT trenutnega stanja na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP.

Analiza SWOT temelji na trenutnem stanju na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP, in za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2) vsebuje splošni opis trenutnega stanja na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP in ki temelji na skupnih kazalnikih stanja ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, poročila o prejšnjih vrednotenjih, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti.

Po potrebi analiza SWOT vključuje analizo ozemeljskih vidikov, vključno z regionalnimi posebnostmi, s poudarkom na ozemljih, v katera so še posebej usmerjene intervencije, ter analizo sektorskih vidikov, predvsem za sektorje, v katerih se uporabljajo specifične intervencije ali programi.

Poleg tega se v navedenem opisu za vsak splošni in specifični cilj iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) zlasti poudarijo:

(a)

prednosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(b)

slabosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(c)

priložnosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(d)

nevarnosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP.

Pri specifičnih ciljih iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), analiza SWOT upošteva nacionalne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov iz Priloge XIII.

Za specifični cilj iz člena 6(1), točka (g), analiza SWOT vsebuje kratko analizo dostopa do zemljišč, mobilnosti lastništva zemljišč in prestrukturiranja zemljišč, dostopa do financiranja in posojil ter dostopa do znanja in svetovanja.

Za medsektorski cilj iz člena 6(2) analiza SWOT zagotovi tudi ustrezne informacije o delovanju AKIS in pripadajočih struktur.

3.   Priloga III k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (c), vsebuje rezultate posvetovanja s partnerji, zlasti ustreznimi organi na regionalni in lokalni ravni, ter kratek opis načina izvedbe posvetovanja.

4.   Priloga IV k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (d) vsebuje kratek opis posebnega plačila za bombaž in njegovega dopolnjevanja z drugimi intervencijami strateškega načrta SKP.

5.   Priloga V k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (e), vsebuje:

(a)

kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja intervencij za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

(b)

razlago dopolnjevanja z intervencijami strateškega načrta SKP;

(c)

navedbo, ali je dodatno nacionalno financiranje zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in predmet ocene državne pomoči, ter

(d)

nacionalno finančno pomoč v sektorju sadja in zelenjave iz člena 53.

6.   Priloga VI k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (f), vsebuje naslednje informacije v zvezi s prehodno nacionalno pomočjo:

(a)

letni sektorski finančni okvir za vsak sektor, za katerega se odobri prehodna nacionalna pomoč;

(b)

po potrebi najvišjo stopnjo podpore na enoto za vsako leto obdobja;

(c)

po potrebi informacije v zvezi z referenčnim obdobjem, spremenjenim v skladu s členom 147(2), drugi pododstavek;

(d)

kratek opis dopolnjevanja prehodne nacionalne pomoči z intervencijami strateškega načrta SKP.

Člen 116

Prenos pooblastil za vsebino strateškega načrta SKP

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 do 31. decembra 2023 za spremembo tega poglavja glede vsebine strateškega načrta SKP in njegovih prilog. Ti delegirani akti so strogo omejeni na obravnavanje težav, s katerimi se soočajo države članice.

Člen 117

Izvedbena pooblastila za vsebino strateškega načrta SKP

Komisija lahko sprejema izvedbene akte, ki določajo pravila za predstavitev elementov iz členov 108 do 115 v strateških načrtih SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

POGLAVJE III

ODOBRITEV IN SPREMEMBA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP

Člen 118

Odobritev strateškega načrta SKP

1.   Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2022 predloži predlog strateškega načrta SKP z vsebino iz člena 107.

2.   Komisija oceni predlagani strateški načrt SKP glede na njegovo popolnost, doslednost in skladnost s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter Uredbo (EU) 2021/2116, njegov dejanski prispevek k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2) in njegov učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodnega vrednotenja.

3.   Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice naslovi pripombe.

Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt.

4.   Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če je načrt skladen s členom 9 ter drugimi zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb. Odobritev temelji izključno na aktih, ki so za države članice pravno zavezujoči.

5.   Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje šest mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži.

Odobritev ne zajema informacij iz člena 113, točka (c), in prilog I do IV k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točke (a) do (d).

V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo zaprosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 112 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji v največ treh mesecih od datuma odobritve strateškega načrta SKP predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 119.

6.   Komisija vsak strateški načrt SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 153.

7.   Strateški načrt SKP bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

Člen 119

Sprememba strateškega načrta SKP

1.   Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP.

2.   Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.

3.   Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) 2021/2116 in njenim dejanskim prispevkom k doseganju specifičnih ciljev.

4.   Komisija zahtevano spremembo strateškega načrta SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če je spremenjeni načrt skladen s členom 9 ter drugimi zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb.

5.   Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

6.   Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži.

7.   Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži enkrat na koledarsko leto, vendar so mogoče izjeme, ki jih določa ta uredba ali jih v skladu s členom 122 določi Komisija. Poleg tega se lahko v obdobju trajanja strateškega načrta SKP predložijo še trije zahtevki za spremembo strateškega načrta SKP. Ta odstavek se ne uporablja za zahtevke za spremembo, s katerimi se predložijo manjkajoči elementi v skladu s členom 118(5).

Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP v zvezi s členom 17(5), členom 88(7), členom 103(5) ali členom 120 se ne šteje za omejitev iz prvega pododstavka tega odstavka.

8.   Sprememba strateškega načrta SKP v zvezi s členom 17(5), členom 88(7) ali členom 103(1) v zvezi z EKJS začne učinkovati od 1. januarja koledarskega leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri zahtevek za spremembo, in po ustrezni spremembi dodeljenih sredstev v skladu s členom 87(2).

Sprememba strateškega načrta SKP v zvezi s členom 103(1) v zvezi z EKSRP začne učinkovati po odobritvi zahtevka za spremembo s strani Komisije in po ustrezni spremembi dodeljenih sredstev v skladu s členom 89(4).

Sprememba strateškega načrta SKP v zvezi z EKJS, razen zahtevkov iz prvega pododstavka tega odstavka, začne učinkovati z datumom, ki ga določi država članica in ki je poznejši od datuma odobritve zahtevka za spremembo s strani Komisije. Države članice lahko za različne elemente spremembe določijo različen datum ali datume začetka učinkovanja. Države članice pri določanju tega datuma upoštevajo roke za postopek odobritve iz tega člena ter da potrebujejo kmetje in drugi upravičenci zadosti časa za upoštevanje spremembe. Načrtovani datum država članica navede skupaj z zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP in ga mora odobriti Komisija v skladu z odstavkom 10 tega člena.

9.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 2 do 8 ter 10 in 11 tega člena kadar koli naredijo in začnejo uporabljati spremembe elementov svojih strateških načrtov SKP, ki zadevajo intervencije iz naslova III, poglavje IV, vključno s pogoji za upravičenost takih intervencij, če s tem ne povzročijo sprememb ciljnih vrednosti iz člena 109(1), točka (a). Komisijo o teh spremembah uradno obvestijo najpozneje takrat, ko jih začnejo uporabljati, in jih vključijo v naslednji zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP v skladu z odstavkom 1 tega člena.

10.   Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 153.

11.   Brez poseganja v člen 86 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

12.   Tehnični popravki, popravki očitnih napak ali popravki, ki so zgolj redakcijske narave, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo iz tega člena. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.

Člen 120

Pregled strateških načrtov SKP

Kadar se spremeni kateri koli zakonodajni akt iz Priloge XIII, vsaka država članica oceni, ali bi bilo treba njen strateški načrt SKP ustrezno spremeniti, zlasti opis iz člena 109(2), točka (a)(v), in nadaljnje elemente strateškega načrta SKP iz navedenega opisa. Vsaka država članica v šestih mesecih po roku za prenos spremembe v primeru direktive iz Priloge XIII ali v šestih mesecih po datumu začetka uporabe spremembe v primeru uredbe iz Priloge XIII Komisijo uradno obvesti o rezultatu svoje ocene in mu priloži pojasnilo ter po potrebi predloži zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP v skladu s členom 119(2).

Člen 121

Izračun rokov za ukrepanje Komisije

Kjer je v tem poglavju za ukrepanje Komisije določen rok, navedeni rok začne teči, ko se predložijo vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe in določbami, sprejetimi na njeni podlagi.

Ta rok ne vključuje:

(a)

obdobja, ki se začne na dan po dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in se zaključi na dan, ko država članica Komisiji odgovori;

(b)

za spremembe v zvezi s členom 17(5), členom 88(7) in členom 103(5) obdobja za sprejetje delegiranega akta za spremembo dodeljenih sredstev v skladu s členom 87(2).

Člen 122

Prenos pooblastil o spremembah strateških načrtov SKP

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, ki dopolnjujejo to poglavje v zvezi s:

(a)

postopki in roki za predložitev zahtevkov za spremembo strateških načrtov SKP;

(b)

določitvijo nadaljnjih primerov, za katere največje število sprememb iz člena 119(7) ne velja.

NASLOV VI

USKLAJEVANJE IN UPRAVLJANJE

Člen 123

Organ upravljanja

1.   Vsaka država članica za svoj strateški načrt SKP imenuje nacionalni organ upravljanja.

Države članice lahko ob upoštevanju svojih ustavnih in institucionalnih določb za izvajanje nekaterih ali vseh nalog iz odstavka 2 imenujejo regionalne organe upravljanja.

Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrole, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev funkcij med nacionalnim organom upravljanja in, kadar je ustrezno, regionalnimi organi upravljanja in drugimi telesi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP.

2.   Organ upravljanja je odgovoren za uspešno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP. Zlasti zagotavlja:

(a)

elektronski informacijski sistem, kot je določen v členu 130;

(b)

da kmetje, drugi upravičenci in druga telesa, udeleženi pri izvajanju intervencij:

(i)

prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo, kadar je to ustrezno;

(ii)

poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja učinkov in rezultatov;

(c)

da se zadevnim kmetom in drugim upravičencem – po potrebi elektronsko – zagotovijo jasne in natančne informacije o predpisanih zahtevah ravnanja in minimalnih standardih DKOP, ki so določeni na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 2, ter o zahtevah v zvezi s socialno pogojenostjo, ki so določene na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 3, in se uporabljajo na ravni kmetij;

(d)

da je predhodno vrednotenje iz člena 139 skladna s sistemom vrednotenja in spremljanja ter da se predloži Komisiji;

(e)

da je vzpostavljen načrt vrednotenja iz člena 140(4) in da se naknadna vrednotenja iz navedenega člena izvedejo v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšno vrednotenje v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja ter da se predloži odboru za spremljanje in Komisiji;

(f)

da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prednostne naloge;

(g)

da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z zbirnimi tabelami za spremljanje, ki se predloži odboru za spremljanje, ki da svoje mnenje, nato pa se navedeno poročilo predloži Komisiji v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116;

(h)

sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

(i)

da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;

(j)

da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih s površinami in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;

(k)

da je javnost obveščena glede strateškega načrta SKP, tudi prek nacionalne mreže SKP, in sicer z informiranjem:

(i)

morebitnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, teles, vključenih v spodbujanje enakosti spolov, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih nudi strateški načrt SKP, in pravilih glede dostopa do sredstev v okviru strateškega načrta SKP ter

(ii)

kmetov, drugih upravičencev in širše javnosti o podpori Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja v okviru strateškega načrta SKP.

Države članice za podporo, ki se financira iz EKJS, organu upravljanja omogočijo, da po potrebi uporabi orodja in strukture za prepoznavnost in komuniciranje, ki se uporabljajo v okviru EKSRP.

3.   Kadar so regionalni organi upravljanja iz odstavka 1, drugi pododstavek, odgovorni za naloge iz odstavka 2, nacionalni organ upravljanja zagotovi ustrezno usklajevanje med temi organi, da se zagotovita skladnost in doslednost zasnove in izvajanja strateškega načrta SKP.

4.   Nacionalni organ upravljanja ali po potrebi regionalni organi upravljanja lahko naloge prenesejo na posredniške organe. V tem primeru je organ upravljanja, ki prenese naloge, še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja in izvajanja navedenih nalog ter zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki posredniškemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje za uporabo zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz odstavka 2, točki (j) in (k).Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

Člen 124

Odbor za spremljanje

1.   Vsaka država članica v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državi članici o izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP ustanovi nacionalni odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP.

Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, ki vključuje določbe o usklajevanju z regionalnimi odbori za spremljanje, kadar so ustanovljeni v skladu z odstavkom 5, ter o preprečevanju nasprotja interesov in uporabi načela preglednosti.

Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vse težave, ki vplivajo na napredek strateškega načrta SKP pri doseganju njegovih ciljnih vrednosti.

Vsaka država članica objavi poslovnik in mnenja odbora za spremljanje.

2.   O sestavi odbora za spremljanje odloči vsaka država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 106(3).

Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu.

Predstavniki Komisije svetujejo odboru za spremljanje.

3.   Odbor za spremljanje preverja zlasti:

(a)

napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b)

težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za obravnavanje teh težav, vključno z napredkom pri poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za končne upravičence;

(c)

elemente predhodne ocene, navedene v členu 58(3) Uredbe (EU) 2021/1060 in strateškem dokumentu iz člena 59(1) navedene uredbe;

(d)

napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in vsakega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(e)

zadevne informacije v zvezi s smotrnostjo strateškega načrta SKP, ki jih zagotovi nacionalna mreža SKP;

(f)

izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(g)

širjenje administrativne usposobljenosti za javne organe in kmete ter druge upravičence, kadar je ustrezno.

4.   Odbor za spremljanje izda mnenje o:

(a)

metodologiji in merilih, uporabljenih za izbor operacije;

(b)

letnih poročilih o smotrnosti;

(c)

načrtu vrednotenja in njegovih spremembah;

(d)

vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP.

5.   Kadar so elementi vzpostavljeni na regionalni ravni, lahko zadevna država članica ustanovi regionalne odbore za spremljanje, ki spremljajo izvajanje regionalnih elementov, o čemer obveščajo nacionalni odbor za spremljanje. Ta člen se za te regionalne odbore za spremljanje smiselno uporablja v zvezi z elementi, vzpostavljenimi na regionalni ravni.

Člen 125

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.   EKSRP lahko na pobudo države članice podpira ukrepe, potrebne za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP, vključno z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež SKP iz člena 126(1). Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na predhodna programska obdobja in naslednja obdobja trajanja strateškega načrta SKP.

2.   Lahko se podprejo tudi ukrepi organa glavnega sklada v skladu s členom 31(4), (5) in (6) Uredbe (EU) 2021/1060, če LEADER vključuje podporo iz EKSRP.

3.   Tehnična pomoč na pobudo držav članic ne financira certifikacijskih organov iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 126

Nacionalne in evropske mreže SKP

1.   Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev, pa tudi drugih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni. Nacionalne mreže SKP gradijo na obstoječih izkušnjah mreženja in praksah v državah članicah.

2.   Komisija vzpostavi evropsko mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: evropska mreža SKP) za povezovanje nacionalnih mrež, organizacij in organov na področju kmetijstva in razvoja podeželja na ravni Unije.

3.   Povezovanje prek nacionalnih in evropskih mrež SKP ima naslednje cilje:

(a)

povečati vključenost vseh zadevnih deležnikov pri izvedbi strateških načrtov SKP in po potrebi tudi pri njihovi zasnovi;

(b)

spremljati uprave držav članic pri izvajanju strateških načrtov SKP in prehodu na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti;

(c)

prispevati k izboljšanju kakovosti izvajanja strateških načrtov SKP;

(d)

prispevati k obveščanju javnosti in morebitnih upravičencev o SKP in možnostih financiranja;

(e)

spodbujati inovacije v kmetijstvu in razvoju podeželja ter podpirati vzajemno učenje, vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov pri izmenjavi in pridobivanju znanja;

(f)

prispevati k zmogljivostim in dejavnostim spremljanja in vrednotenja;

(g)

prispevati k razširjanju rezultatov strateških načrtov SKP.

Cilj iz prvega pododstavka, točka (d), se obravnava predvsem prek nacionalnih mrež SKP.

4.   Naloge nacionalnih in evropskih mrež SKP pri doseganju ciljev iz odstavka 3 so:

(a)

zbiranje, analiza in širjenje informacij o ukrepih in dobrih praksah, ki se izvajajo ali podpirajo v okviru strateških načrtov SKP, ter analiza razvoja v kmetijstvu in na podeželju, za katere veljajo specifični cilji iz člena 6(1) in (2);

(b)

prispevek h gradnji zmogljivosti za organe držav članic in druge akterje, vključene v izvajanje strateških načrtov SKP, tudi glede procesov spremljanja in vrednotenja;

(c)

vzpostavitev platform, forumov in dogodkov za lažjo izmenjavo izkušenj med deležniki ter medsebojno učenje, po potrebi vključno z izmenjavami z mrežami v tretjih državah;

(d)

zbiranje informacij in omogočanje njihovega širjenja ter povezovanje financiranih struktur in projektov, kot so lokalne akcijske skupine iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060, operativne skupine EIP iz člena 127(3) te uredbe ter enakovredne strukture in projekti;

(e)

podpora za sodelovalne projekte med operativnimi skupinami EIP iz člena 127(3) te uredbe, lokalnimi akcijskimi skupinami iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060 ali podobnimi lokalnimi razvojnimi strukturami, vključno s transnacionalnim sodelovanjem;

(f)

ustvarjanje povezav z drugimi strategijami ali mrežami, ki jih financira Unija;

(g)

prispevek k nadaljnjemu razvoju SKP in priprava naslednjih obdobij trajanja strateškega načrta SKP;

(h)

v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim;

(i)

v primeru evropske mreže SKP sodelovanje pri dejavnostih nacionalnih mrež SKP in prispevanje k njim;

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi organizacijsko strukturo in delovanje evropske mreže SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).