32021R1237

EUR-Lex

Dostop do prava EU

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
Uredba - 2021/1237 - SL - EUR-Lex

Pomoč

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

Dokument 32021R1237

Uredba Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Besedilo velja za EGP)

C/2021/5336

UL L 270, 29.7.2021, str. 39–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1237/oj

HTML

PDF

Uradni list

29.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 270/39

UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1237

z dne 23. julija 2021

o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) in zlasti člena 1(1)(a) Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (2) pomeni pomembno izjemo od splošnega pravila, da morajo države članice vse načrte za dodelitev nove pomoči pred njihovo izvedbo priglasiti Komisiji; za izjemo morajo biti izpolnjeni nekateri vnaprej določeni pogoji.

(2)

Glede na gospodarske in finančne posledice pandemije COVID-19 za podjetja in za zagotovitev skladnosti s splošnim odzivom politike, ki ga je sprejela Komisija, zlasti v obdobju 2020–2021, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 651/2014 prilagoditi. Podjetja, ki so zaradi pandemije COVID-19 postala podjetja v težavah, bi morala ostati upravičena do pomoči na podlagi Uredbe (EU) št. 651/2014 za omejeno obdobje, in sicer od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021. Poleg tega se za upravičence do regionalne pomoči za naložbe, ki so v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021 zaradi pandemije COVID-19 začasno ali trajno odpustili osebje, ne bi smelo šteti, da so kršili obveznost, v skladu s katero naj bi ta delovna mesta na zadevnem območju ohranili pet let od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, oziroma tri leta v primeru malih in srednjih podjetij (MSP).

(3)

Državna pomoč, dodeljena podjetjem, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ima majhen učinek na konkurenco, zlasti zaradi pozitivne vloge, ki jo ima pomoč za izmenjavo znanja, zlasti za lokalne in kmetijske skupnosti, pogosto kolektivne narave pomoči ter njenega razmeroma majhnega obsega. Ti projekti so že po naravi integrirani ter zajemajo več akterjev in sektorjev, kar lahko povzroči določene težave pri njihovi razvrstitvi v okviru zakonodaje o državni pomoči. Zaradi lokalne narave posameznih projektov operativnih skupin EIP in projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izbranih na podlagi večletne lokalne razvojne strategije, ki jo določi in izvaja javno-zasebno partnerstvo, ter njihove usmerjenosti v skupnostne, socialne, okoljske in podnebne interese bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave pri projektih operativnih skupin EIP in projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči.

(4)

Zaradi omejenega učinka na trgovino in konkurenco, ki ga imajo majhni zneski pomoči, dodeljeni MSP, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov operativnih skupin EIP in projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba določiti preprosta pravila za primere, v katerih skupni znesek pomoči na projekt ne presega določene zgornje meje.

(5)

Podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: ETS) iz Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali iz Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta (7), se pogosto soočajo s težavami pri financiranju dodatnih stroškov, ki izhajajo iz sodelovanja med partnerji iz različnih regij, različnih držav članic ali tretjih držav. Glede na pomen, ki ga ima ETS za kohezijsko politiko, saj zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjavo stališč o politikah med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic ali tretjih držav, bi bilo treba obravnavati nekatere težave, povezane s projekti ETS, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči. Glede na izkušnje Komisije bi se morala Uredba (EU) št. 651/2014 uporabljati za pomoč za projekte ETS ne glede na velikost upravičenih podjetij.

(6)

Poleg tega bi bilo treba zaradi omejenega učinka na trgovino in konkurenco, ki ga imajo majhni zneski pomoči, dodeljeni podjetjem, ki sodelujejo v projektih ETS, zlasti kadar ta podjetja prejemajo pomoč posredno, določiti preprosta pravila za primere, v katerih skupni znesek pomoči na podjetje in na projekt ne presega določene zgornje meje.

(7)

Raziskovalni in razvojni projekti ali študije izvedljivosti, ki so na podlagi ocene in razvrstitve neodvisnih strokovnjakov prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“ ter štejejo za odlične in primerne za prejemanje javnih sredstev, vendar jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev ni mogoče financirati s sredstvi okvirnega programa Obzorje, se lahko podprejo z nacionalnimi sredstvi, vključno s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada+ za obdobje 2021–2027. Državno pomoč, dodeljeno takšnim raziskovalnim in razvojnim projektom, ki jih izvajajo MSP, bi bilo treba šteti za združljivo z notranjim trgom in jo pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve. Poleg tega se ne bi smelo zahtevati, da se ponovno ocenijo pogoji za upravičenost, ki so bili v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali okvirnega programa Obzorje Evropa na ravni Unije že ocenjeni pred podelitvijo oznake „pečat odličnosti“. Pridobitni ali nepridobitni značaj subjektov, ki izvajajo projekte, ni relevantno merilo v konkurenčnem pravu.

(8)

Državno pomoč, dodeljeno za podporo izgradnji nekaterih zmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij, in državno pomoč, dodeljeno za podporo izgradnji nekaterih zmogljivih pasivnih mobilnih omrežij, bi bilo treba šteti za združljivo z notranjim trgom in jo pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve, da bi se pripomoglo k premostitvi digitalnega razkoraka na območjih, kjer trg ne deluje, in hkrati omejilo tveganje izkrivljanja konkurence in izrinjanja zasebnih naložb.

(9)

Državno pomoč, dodeljeno v obliki bonov za povezljivost za potrošnike, da se olajšajo delo na daljavo ter storitve spletnega izobraževanja in usposabljanja, ter za MSP, bi bilo treba šteti za združljivo z notranjim trgom in jo pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve, da bi se pripomoglo k premostitvi digitalnega razkoraka na področjih, kjer trg ne deluje, in hkrati omejilo tveganje izkrivljanja konkurence in izrinjanja zasebnih naložb.

(10)

Državno pomoč, dodeljeno določenim projektom skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so financirani na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali so na podlagi navedene uredbe prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘, bi bilo treba šteti za združljivo z notranjim trgom in jo pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve, da bi se pripomoglo k premostitvi digitalnega prepada na področjih, kjer trg ne deluje, in hkrati omejilo tveganje izkrivljanja konkurence in izrinjanja zasebnih naložb.

(11)

Nepovratna sredstva za raziskovalce v okviru potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega centra (v nadaljnjem besedilu: ERC) in v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, ki se štejejo za gospodarske dejavnosti, bi bilo prav tako treba šteti za združljiva z notranjim trgom, če so projekti prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“.

(12)

Kombinirano javno financiranje raziskovalnih in razvojnih projektov (na primer projektov, ki se izvajajo v okviru institucionaliziranega evropskega partnerstva na podlagi člena 185 ali člena 187 Pogodbe ali v okviru ukrepa sofinanciranja programa, kot je opredeljen v okvirnem programu Obzorje Evropa) iz nacionalnih sredstev in sredstev, ki jih Unija neposredno upravlja, lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnosti evropskih raziskav in razvoja, saj se za takšne raziskovalne in razvojne projekte šteje, da izpolnjujejo cilje glede skupnega evropskega interesa in odpravljajo natančno opredeljeno nedelovanje trga. To velja, kadar se taki projekti izberejo na podlagi ocene in razvrstitve, ki so ju izvedli neodvisni strokovnjaki v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali okvirnega programa Obzorje Evropa, in sicer po nadnacionalnih razpisih, pri katerih sodelujejo najmanj tri države članice (ali dve državi članici v primeru ukrepov povezovanja) ali dve državi članici in najmanj ena pridružena država. Finančne prispevke držav članic, vključno s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada+ za obdobje 2021–2027, za navedene sofinancirane raziskovalne in razvojne projekte bi bilo treba šteti za združljive z notranjim trgom in jih pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti priglasitve. Poleg tega se ne bi smela zahtevati ponovna ocena pogojev za upravičenost, izpolnjevanje katerih so v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa neodvisni strokovnjaki na nadnacionalni ravni že ocenili pred izbiro raziskovalnega oziroma razvojnega projekta.

(13)

V programu Obzorje 2020 in okvirnem programu Obzorje Evropa je opredeljeno, kateri ukrepi na področju raziskav in inovacij so upravičeni do financiranja. V zvezi s tem ukrep na področju raziskav in inovacij, kot je opredeljen v okvirnem programu Obzorje, običajno ustreza dejavnostim temeljnih in industrijskih raziskav, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 651/2014. Poleg tega ukrep na področju inovacij, ki se podpira v okvirnem programu Obzorje, običajno ustreza dejavnostim eksperimentalnega razvoja, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 651/2014. Poenostavitve iz te uredbe na področju raziskav in razvoja pa se ne bi smele uporabljati za uvajanje ukrepov pomoči, s katerimi se financirajo dejavnosti, ki na podlagi pravil o državni pomoči za raziskave in razvoj niso upravičene, torej dejavnosti, ki presegajo okvir dejavnosti eksperimentalnega razvoja. V ta namen lahko države članice upoštevajo tudi opredelitve pojmov v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti. Za državno pomoč za raziskovalne in razvojne dejavnosti na ravni tehnološke pripravljenosti 9 se šteje, da presega okvir opredelitve eksperimentalnega razvoja, zaradi česar bi morala biti izključena s področja uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

(14)

Podpora ukrepom za energijsko učinkovitost v nekaterih stavbah se lahko v okviru sklada InvestEU in pod poenostavljenimi pogoji kombinira s podporo proizvodnji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov na kraju samem, polnilnim postajam za vozila na kraju samem in digitalizaciji teh stavb. Ta kombinirana podpora pod poenostavljenimi pogoji je mogoča za stanovanjske stavbe, stavbe, namenjene izobraževanju ali socialnim storitvam, stavbe, namenjene dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, in za stavbe, v katerih gospodarske dejavnosti zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine. Glede na naravo dejavnosti, ki se izvajajo v takšnih stavbah, ima podpora izboljšanju energijske učinkovitosti takšnih stavb bolj omejen učinek na konkurenco. Za zagotovitev dosledne obravnave projektov, ki se financirajo iz sklada InvestEU, in projektov, ki se financirajo z izključno nacionalnimi sredstvi, je primerno spremeniti določbe Uredbe (EU) št. 651/2014 glede pomoči za naložbe v ukrepe za energijsko učinkovitost in uvesti pogoje glede združljivosti, da se v okviru istega projekta olajša kombiniranje naložb v ukrepe za energijsko učinkovitost z naložbami za izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe (to pomeni integrirane naprave na kraju samem, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, oprema na kraju samem za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe) in naložbami za digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. V ta namen bi morali skupni naložbeni stroški ukrepa za energijsko učinkovitost in različnih delov opreme predstavljati upravičene stroške, uporabljala pa bi se enotna največja intenzivnost pomoči.

(15)

Za zagotovitev dosledne obravnave projektov, ki se financirajo s podporo sklada InvestEU, in projektov, ki se financirajo z izključno nacionalnimi sredstvi, je primerno spremeniti Uredbo (EU) št. 651/2014, in sicer tako, da se uvedejo pogoji glede združljivosti pomoči za naložbe pri nekaterih vrstah infrastrukture za nizkoemisijsko mobilnost za cestna vozila. Pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za cestna vozila bi se morala šteti za združljivo z notranjim trgom in izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če omogoča višjo raven varstva okolja in ne izkrivlja neupravičeno konkurence. Kar zadeva oskrbovalno infrastrukturo, bi morala skupinska izjema veljati le za pomoč pri naložbah v infrastrukturo za oskrbo cestnih vozil z obnovljivim vodikom, ker ni usklajene opredelitve nizkoogljičnega vodika. Komisija bo razmislila o razširitvi področja uporabe ustreznih določb na vključitev nizkoogljičnega vodika, ko bo sprejeta usklajena opredelitev. Poleg tega bi bilo treba za polnilno in oskrbovalno infrastrukturo uvesti določene zaščitne ukrepe, da se omeji izkrivljanje konkurence. Pogoji glede združljivosti bi morali zlasti zagotoviti, da podpora ustvarja dodatne naložbe in odpravlja nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, da podpora ne ovira razvoja trga ter zlasti da obstaja odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Poleg tega bi bilo treba pomoč za naložbe v polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo dodeliti na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, da se zagotovi sorazmernost in zmanjšajo izkrivljanja na infrastrukturnem trgu. Prav tako bi bilo treba omejiti pomoč, dodeljeno istemu upravičencu v okviru vsakega ukrepa, da se spodbuja učinkovita konkurenca.

(16)

Finančni produkti, ki jih podpira sklad InvestEU, lahko vključujejo sredstva, ki jih nadzirajo države članice, vključno s sredstvi Unije v okviru deljenega upravljanja, prispevke iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali druge prispevke držav članic, da se poveča učinek finančnega vzvoda in podprejo dodatne naložbe v Uniji. Države članice imajo na primer možnost, da del sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja ali sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost prispevajo v oddelek jamstva EU za države članice v okviru sklada InvestEU. Poleg tega bi lahko države članice finančne produkte, ki jih podpira sklad InvestEU, financirale z lastnimi sredstvi ali prek nacionalnih spodbujevalnih bank. Takšno financiranje se lahko opredeli kot „državna sredstva“ in se lahko pripiše državi, če imajo države članice diskrecijsko pravico glede uporabe teh državnih sredstev. V nasprotnem primeru, kadar države članice nimajo diskrecijske pravice glede uporabe sredstev ali ravnajo v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, uporabe navedenih sredstev ni mogoče šteti za državno pomoč.

(17)

Kadar nacionalna sredstva, vključno s sredstvi Unije v okviru deljenega upravljanja, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, bi bilo treba določiti sklop pogojev, na podlagi katerih bi se lahko pomoč štela za združljivo z notranjim trgom in izvzela iz obveznosti priglasitve, da se olajša izvajanje sklada InvestEU.

(18)

Zasnova sklada InvestEU vključuje številne pomembne zaščitne ukrepe v zvezi s konkurenco, kot sta podpiranje naložb, s katerimi se uresničujejo cilji politike Unije in zagotavlja dodana vrednost Unije, ter zahteva, da so sredstva sklada InvestEU dodatna in odpravljajo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere. Poleg tega bosta sistem upravljanja in postopek odločanja pred izdajo jamstva EU zagotovila, da projekti, ki jih podpira sklad InvestEU, izpolnjujejo zgornje zahteve. Podpora sklada InvestEU bo pregledna, njeni učinki pa se bodo ocenjevali. Zato bi bilo treba državno pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, na podlagi omejenega sklopa pogojev šteti za združljivo z notranjim trgom in jo izvzeti iz obveznosti priglasitve.

(19)	Uredbo (EU) št. 651/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 651/2014 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (m) in (n) se nadomestita z naslednjim:

„(m)	pomoč za regionalna letališča;

(n)	pomoč za pristanišča;“;

(ii)

dodata se naslednji točki (o) in (p):

„(o)	pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in

(p)	pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU.“;

(b)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2, 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe ter pomoč, ki se izvaja v obliki finančnih produktov v skladu z oddelkom 16 navedenega poglavja, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Za pomoč v skladu z oddelkom 16 poglavja III te uredbe se pri oceni, ali povprečni letni proračun države članice za državno pomoč, povezan z določenim finančnim produktom, presega 150 milijonov EUR, upoštevajo samo prispevki države članice v oddelek jamstva EU za države članice iz točke (b) člena 9(1) Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (*), ki so namenjeni za ta finančni produkt. Komisija lahko odloči, da se ta uredba za katero koli od teh shem pomoči še naprej uporablja za daljše obdobje, potem ko preuči ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga država članica priglasi Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Če je Komisija uporabo te uredbe v zvezi s takimi shemami že podaljšala na več kot šest mesecev, se lahko države članice odločijo, da te sheme podaljšajo do konca obdobja uporabe te uredbe, če je zadevna država članica predložila poročilo o oceni v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija. Vendar se lahko regionalna pomoč, dodeljena na podlagi te uredbe, z odstopanjem podaljša do konca obdobja veljavnosti relevantnih kart regionalne pomoči;

(*) * Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).“;"

(c)

v odstavku 3 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture v smislu Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen dejavnosti iz člena 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 (**);

(b)

pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU;

(*) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1)."

(**) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).“;"

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, ter shem pomoči, za katere veljajo člen 19b, oddelek 2a in oddelek 16 poglavja III;

(b)	ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a);

(c)

pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, shem zagonske pomoči, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, shem pomoči, za katere velja člen 19b, pomoči MSP na podlagi člena 56f in pomoči finančnim posrednikom na podlagi členov 16, 21, 22 in 39 ter oddelka 16 poglavja III, če podjetja v težavah niso obravnavana bolj ugodno od drugih podjetij. Vendar se ta uredba z odstopanjem uporablja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah, a so to postala v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)	točke 63, 64 in 65 se črtajo;

(b)

vstavijo se naslednje točke 102a, 102b in 102c:

„102a.

‚polnilna infrastruktura‘ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje cestna vozila z električno energijo;

102b.

‚oskrbovalna infrastruktura‘ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje cestna vozila z vodikom;

102c.

‚obnovljivi vodik‘ pomeni vodik, pridobljen z elektrolizo vode (v elektrolizatorju na električni pogon iz obnovljivih virov) ali reformingom bioplina ali biokemično pretvorbo biomase, če je to v skladu s trajnostnimi merili iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

(*) * Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).“;"

(c)

vstavijo se naslednje točke 103 a do 103e:

„103a.

‚stanovanjska stavba‘ pomeni stavbo, ki jo sestavljajo izključno eno- ali večdružinska stanovanja;

103b.

‚socialne storitve‘ pomenijo jasno opredeljene storitve, ki zadovoljujejo družbene potrebe, zlasti glede zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, otroškega varstva, dostopa do trga dela in ponovnega vključevanja vanj, socialnih stanovanj (kar pomeni stanovanja za prikrajšane državljane ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi, ki zaradi omejene plačilne sposobnosti ne morejo pridobiti stanovanja po tržnih pogojih) ter oskrbe in socialne vključenosti ranljivih skupin (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11 Sklepa Komisije 2012/21/EU (*);

103c.

‚digitalizacija‘ pomeni uvedbo tehnologij za elektronske naprave in/ali sisteme, ki omogočajo povečanje funkcionalnosti izdelkov, razvoj spletnih storitev, modernizacijo procesov ali prehod na poslovne modele, ki temeljijo na opuščanju posrednikov pri proizvodnji blaga in zagotavljanju storitev, ter imajo v končnem smislu transformativni učinek;

103d.

‚pripravljenost na pametne sisteme‘ pomeni sposobnost stavb (ali stavbnih enot), da svoje delovanje prilagodijo potrebam uporabnika, vključno z optimizacijo energetske in splošne učinkovitosti, in signalom iz omrežja;

103e.

‚malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo‘ pomeni podjetje, razen MSP, z največ 499 zaposlenimi, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge I, katerega letni promet ne presega 100 milijonov EUR ali katerega letna bilanca stanja ne presega 86 milijonov EUR; več subjektov se šteje za eno podjetje, če je izpolnjen kateri koli od pogojev iz člena 3(3) Priloge I;

(*) Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).“;"

(d)	točka 133 se črta;

(e)

točka 137 se nadomesti z naslednjim:

„137.

‚pasivno omrežje‘ pomeni omrežje brez aktivnih elementov, kot so gradbena infrastruktura, cevovodi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, temna optična vlakna, omarice, napajalniki, antenske naprave, pasivne antene, drogovi, stebri in stolpi;“;

(f)	točka 138 se črta;

(g)

vstavijo se naslednje točke 139a, 139b in 139c:

„139a.

‚prostori s priključkom‘ pomenijo prostore, ki jih je mogoče povezati v kratkem času in po običajni priključnini za končnega uporabnika, ne glede na to, ali so povezani z omrežjem. Operater prostore opredeli kot prostore s priključkom le, če se na zahtevo končnega uporabnika zaveže k vzpostavitvi priključka zanje proti plačilu običajnega zneska priključnine, kar pomeni brez kakršnih koli dodatnih ali izrednih stroškov, pri čemer znesek v nobenem primeru ne presega povprečnega zneska priključnine v zadevni državi članici. Ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev mora biti zmožen priključiti in aktivirati storitev v zadevnih prostorih v štirih tednih od dneva zahtevka;

139b.

‚spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja‘ pomenijo subjekte, ki lahko zaradi svojega poslanstva, narave ali lokacije neposredno ali posredno ustvarjajo pomembne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti na okoliškem ali vplivnem območju, vključno z javnimi organi, javnimi ali zasebnimi subjekti, pooblaščenimi za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe, ter digitalno intenzivnimi podjetji;

139c.

‚koridor 5G‘ pomeni prometno pot, cesto, železnico ali celinsko plovno pot, ki je v celoti pokrita z infrastrukturo za digitalno povezljivost, zlasti sistemi 5G, ter omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (*), na primer povezana in avtomatizirana mobilnost, podobne storitve pametne mobilnosti za železnice ali digitalna povezljivost na celinskih plovnih poteh;

(*) Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (UL L 249, 14.7.2021, str. 38).“;"

(h)

dodajo se naslednji razdelek in točke 166 do 172:

„Opredelitev pojmov na področju pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU (pojmi, opredeljeni v drugih razdelkih tega člena, imajo enak pomen, kot je v njih določen, tudi za pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU)

166.	‚sklad InvestEU‘, ‚jamstvo EU‘, ‚finančni produkt‘, ‚nacionalne spodbujevalne banke ali institucije‘ in ‚izvajalski partner‘ imajo pomen iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/523;

167.	‚finančni posrednik‘ za namene oddelka 16 pomeni finančnega posrednika v smislu točke 34, razen izvajalskih partnerjev;

168.	‚komercialni finančni posrednik‘ pomeni finančnega posrednika, ki posluje na pridobitni osnovi in v celoti na lastno tveganje, brez javnega jamstva, razen nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij;

169.	‚urbano vozlišče TEN-T‘ ima pomen iz člena 3(p) Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

170.

‚nov udeleženec na trgu‘ pomeni prevoznika v železniškem prometu v smislu člena 3(1) Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (**), ki izpolnjuje naslednja pogoja:

(a)	prejel je licenco na podlagi člena 17(3) Direktive 2012/34/EU za zadevni segment trga manj kot dvajset let pred dodelitvijo pomoči;

(b)	ni povezan v smislu člena 3(3) Priloge I k tej uredbi s prevoznikom v železniškem prometu, ki je pridobil licenco v smislu člena 3(14) Direktive 2012/34/EU pred 1. januarjem 2010;

171.	‚mestni promet‘ pomeni promet znotraj mesta ali aglomeracije in njenih območij dnevnih migracij;

172.	‚ekosistem‘, ‚biotska raznovrstnost‘ in ‚ekosistem v dobrem stanju‘ imajo pomen iz člena 2 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (***).

(*) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1)."

(**) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32)."

(***) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).“;"

(3)

odstavek 1 člena 4 se spremeni:

(a)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja: pomoč na podlagi člena 20: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 20a: zneski iz člena 20a(2) na podjetje in na projekt;“;

(b)

v točki (i) se vstavijo naslednje točke (vii) do (x):

„(vii)

pomoč za MSP za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ in se izvajajo v skladu s členom 25a: znesek iz člena 25a;

(viii)

pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta ERC, ki se izvajajo v skladu s členom 25b: zneski iz člena 25b;

(ix)	pomoč za sofinancirane raziskovalne in razvojne projekte, ki se izvajajo v skladu s členom 25c: zneski iz člena 25c;

(x)	pomoč za ukrepe povezovanja: zneski iz člena 25d;“;

(c)

točka (s) se nadomesti z naslednjim:

„(s)

pomoč za naložbe za varstvo okolja, razen pomoči za naložbe za javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila, pomoči za naložbe za sanacijo onesnaženih območij in pomoči za naprave za energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so del distribucijske mreže: 15 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt, 30 milijonov EUR za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(3a), ter 30 milijonov EUR nominalnega zneska skupnih neizplačanih sredstev za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(7);“;

(d)

vstavi se naslednja točka (sa):

„(sa)

pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila: 15 milijonov EUR na podjetje in projekt ter, v primeru shem, povprečni letni proračun v višini do 150 milijonov EUR;“;

(e)

točka (t) se nadomesti z naslednjim:

„(t)	pomoč za naložbe v projekte za energetsko učinkovitost: zneski iz člena 39(5);“;

(f)

točka (y) se nadomesti z naslednjim:

„(y)

pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za fiksne širokopasovne infrastrukture, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;“;

(g)

vstavijo se naslednje točke (ya), (yb) in (yc):

„(ya)

pomoč za izgradnjo mobilnih omrežij 4G ali 5G, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za mobilna omrežja 4G ali 5G, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

(yb)

pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

(yc)	pomoč v obliki shem bonov za povezljivost: skupni proračun za državno pomoč v 24 mesecih za vse sheme bonov za povezljivost v državi članici ne sme presegati 50 milijonov EUR (skupni znesek, vključno z nacionalno in regionalnimi ali lokalnimi shemami bonov);“;

(h)

dodata se naslednji točki (gg) in (hh):

„(gg)

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU: zneski iz oddelka 16 poglavja III;

(hh)

pomoč za MSP za stroške sodelovanja v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti: pomoč na podlagi člena 19a: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 19b: zneski iz člena 19b(2) na projekt.“;

(4)

odstavek 2 člena 5 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka (ea):

„(ea)

pomoč podjetjem za njihovo sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20a, kadar ta določa zgornjo mejo, ki zagotavlja, da ni presežen veljavni prag iz člena 20a;“;

(b)

doda se naslednja točka (l):

„(l)	pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III.“;

(5)

v členu 6(5) se dodajo naslednje točke (i), (j), (k) in (l):

„(i)	pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 20 ali 20a;

(j)

pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘, ukrepi Marie Skłodowske-Curie in ukrepi v okviru potrditve koncepta ERC, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘, ter pomoč za sofinancirane projekte in ukrepe povezovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 25a, 25b, 25c ali 25d;

(k)	pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III;

(l)

pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ali imajo koristi od teh projektov, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 19a ali člena 19b.“;

(6)

v členu 7(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ali Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (**), odvisno od tega, katera se uporablja, če se dejavnost vsaj delno financira iz katerega od skladov Unije, ki dovoljuje uporabo teh možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

(*) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320)."

(**) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).“;"

(7)

člen 8 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za to pomoč.

Financiranje, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU in je zajeto v oddelku 16 poglavja III, in stroški, ki jih krije to financiranje, se ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke. Namesto tega se znesek, ki je relevanten za ugotavljanje skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke, izračuna na naslednji način. Najprej se nominalni znesek financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, odšteje od skupnih upravičenih stroškov projekta, s čimer dobimo skupne preostale upravičene stroške, nato pa se največja pomoč izračuna tako, da se ustrezna največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči izračuna samo na podlagi skupnih preostalih upravičenih stroškov.

Nominalni znesek financiranja, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU, se v primeru členov, v katerih je prag za priglasitev izražen kot najvišji znesek pomoči, prav tako ne upošteva pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4.

Namesto tega se lahko za prednostna posojila ali jamstva za prednostna posojila, ki jih podpira sklad InvestEU v skladu z oddelkom 16 poglavja III, bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomoči, ki jo vključujejo taka posojila ali jamstva končnim upravičencem, izračuna v skladu s točko (b) ali (c) člena 5(2), kakor je ustrezno. Z bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev pomoči se lahko zagotovi, da se pri kumulaciji z drugo pomočjo za iste opredeljive upravičene stroške v skladu s prvim stavkom te točke ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za pomoč, ali ustrezen prag za priglasitev po tej uredbi.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov, ki je izvzeta na podlagi člena 19b, 20a, 21, 22 ali 23, člena 56e(5)(a)(ii) ali 56e(5)(a)(iii), člena 56e(8)(d), člena 56e(10) in člena 56f, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo brez opredeljivih upravičenih stroškov, in sicer do najvišjega zadevnega praga skupnega financiranja, določenega za posebne okoliščine vsakega primera s to ali katero koli drugo uredbo o skupinskih izjemah ali s sklepom, ki ga sprejme Komisija. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov, ki je izvzeta na podlagi člena 56e(5)(a)(ii) ali 56e(5)(a)(iii), člena 56e(8)(d), člena 56e(10) in člena 56f, se lahko kumulira z drugo pomočjo brez opredeljivih upravičenih stroškov, izvzeto na podlagi istih členov.“;

(8)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:

(a)	povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezava, ki omogoča dostop do njega;

(b)	celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR, ali, kar zadeva upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči za tako proizvodnjo, ki presega 60 000 EUR, in, kar zadeva upravičence, dejavne v sektorju ribištva in akvakulture, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 30 000 EUR.

Glede pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20 se informacije iz tega odstavka objavijo na spletišču države članice, v kateri ima sedež zadevni organ upravljanja, kakor je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ali členu 45 Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta (**), odvisno od tega, katera se uporablja. Namesto tega se sodelujoče države članice lahko odločijo, da vsaka zagotovi informacije v zvezi z ukrepi pomoči na svojem ozemlju na zadevnih spletiščih.

Obveznosti glede objave iz prvega pododstavka se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.

2. Za sheme v obliki davčnih ugodnosti in sheme, ki jih zajemata člena 16 in 21 (***), se šteje, da so pogoji iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1tega člena izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualne pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

0,03–0,5 (samo za ribištvo in akvakulturo);

0,06–0,5 (samo za primarno kmetijsko proizvodnjo);

0,5–1;

1–2;

2–5;

5–10;

10–30 ter

30 in več.

(*) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259)."

(**) Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L 231, 30.6.2021, str. 94)."

(***) Za sheme iz členov 16 in 21 te uredbe se zahteva glede objave informacij o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR, lahko opusti v zvezi z MSP, ki niso izvedla nobene komercialne prodaje na nobenem trgu.“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Če je finančni produkt izvedla država članica v okviru oddelka InvestEU za države članice ali nacionalna spodbujevalna banka v vlogi izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika v okviru InvestEU, je država članica še vedno dolžna zagotoviti objavo informacij, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka odstavka 1. Vendar se šteje, da je ta obveznost izpolnjena, če izvajalski partner Komisiji predloži informacije iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 najpozneje 30. junija v letu, ki sledi finančnemu letu, v katerem je bila dodeljena pomoč, in če je v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisala Komisija in izvajalski partner, določena zahteva, da je treba Komisiji predložiti informacije iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1.;“

(9)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice ali, v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali členu 45 Uredbe (EU) 2021/1059, odvisno od tega, katera se uporablja, Komisiji posredujejo:

(a)

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa; in

(b)

letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (*) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v navedeni uredbi, in sicer za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja. Za finančne produkte, ki jih je izvedla država članica v okviru oddelka InvestEU za države članice ali nacionalna spodbujevalna banka v vlogi izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika v okviru InvestEU, se šteje, da je ta obveznost države članice izpolnjena, če izvajalski partner Komisiji predloži letna poročila v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja, določenimi v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisala Komisija in izvajalski partner.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.

(*) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).“;"

(10)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice ali, v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in ustreznimi dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo deset let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.“;

(11)

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 9 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, se obdrži na zadevnem območju za obdobje najmanj pet let od datuma, ko je bilo prvič zasedeno, oziroma najmanj tri leta v primeru MSP, razen če se delovno mesto izgubi med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.“;

(b)

odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15. Za začetno naložbo, povezano s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1299/2013 ali Uredba (EU) 2021/1059, se intenzivnost pomoči za območje, na katerem se izvaja začetna naložba, uporablja za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna naložba izvaja na dveh ali več območjih, ki prejemajo pomoč, je največja intenzivnost pomoči tista, ki se uporablja na tistem območju, ki prejema pomoč, na katerem nastane največ upravičenih stroškov. Na območjih, ki prejemajo pomoč in so upravičena do pomoči v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe, ta določba velja za velika podjetja samo, če začetna naložba zadeva novo gospodarsko dejavnost.“;

(12)	v členu 16 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Upravičeni stroški so skupni stroški projekta za razvoj mestnih območij, če so skladni s členoma 37 in 65 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali členoma 67 in 68 Uredbe (EU) 2021/1060, odvisno od tega, katera se uporablja.“;

(13)

vstavita se naslednja člena 19 a in 19b:

„Člen 19a

Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti

1. Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost in ki se v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja imenuje lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER, iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali iz Uredbe (EU) 2021/1060, in v projektih operativnih skupin EIP iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projekte operativnih skupin EIP so upravičeni naslednji stroški iz člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali člena 34(1) Uredbe (EU) 2021/1060, odvisno od tega, katera se uporablja:

(a)	stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;

(b)	izvajanje odobrenih dejavnosti;

(c)	priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupin;

(d)	tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;

(e)	spodbujanje akterjev EIP ali strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog.

3. Intenzivnost pomoči ne sme presegati najvišjih stopenj sofinanciranja, določenih v uredbah za posamezne sklade, ki podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in operativne skupine EIP.

Člen 19b

Omejeni zneski pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektov operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti

1. Pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali v projektih operativnih skupin EIP iz člena 19a(1) ali imajo koristi od teh projektov, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Skupni znesek pomoči, ki se dodeli na projekt na podlagi tega člena, ne sme presegati 200 000 EUR pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in 350 000 EUR pri projektih operativnih skupin EIP.“;

(14)	za členom 19b se vstavi naslednji naslov oddelka: „ODDELEK 2A Pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje“;

(15)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja

1. Pomoč za stroške, ki jih imajo podjetja zaradi sodelovanja v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja iz Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali Uredbe (EU) 2021/1059, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Če so povezani s projektom sodelovanja, se naslednji stroški, ki imajo pomen iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 481/2014 (*) ali členov 38 do 44 Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta, odvisno od tega, katera se uporablja, štejejo za upravičene stroške:

(a)	stroški osebja;

(b)	pisarniški in administrativni stroški;

(c)	potni in namestitveni stroški;

(d)	stroški zunanjega strokovnega svetovanja in storitev;

(e)	stroški opreme ter

(f)	stroški za infrastrukturo in gradnje.

3. Intenzivnost pomoči ne sme presegati najvišje stopnje sofinanciranja iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ali Uredbe (EU) 2021/1060 in/ali Uredbe (EU) 2021/1059, odvisno od tega, katera se uporablja.

(*) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 481/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja (UL L 138, 13.5.2014, str. 45).“;"

(16)

vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Omejeni zneski pomoči podjetjem za sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja

1. Pomoč podjetjem zaradi njihovega sodelovanja v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja iz Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali Uredbe (EU) 2021/1059, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Skupni znesek pomoči, ki se na podlagi tega člena dodeli podjetju na projekt, ne sme presegati 20 000 EUR.“;

(17)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, vključno s projekti, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, ter sofinanciranimi raziskovalnimi in razvojnimi projekti, ter, kjer je to ustrezno, pomoč za sofinancirane projekte povezovanja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.“;

(18)

vstavijo se naslednji členi 25a do 25d:

„Člen 25a

Pomoč za projekte, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘

1. Pomoč za MSP za raziskovalne in razvojne projekte ter študije izvedljivosti, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičene dejavnosti raziskovalnega in razvojnega projekta ali študije izvedljivosti, ki prejema pomoč, so dejavnosti, ki so opredeljene kot upravičene v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, razen dejavnosti, ki presegajo dejavnosti eksperimentalnega razvoja.

3. Kategorije, najvišji zneski in metode izračuna upravičenih stroškov raziskovalnega in razvojnega projekta ali študije izvedljivosti, ki prejema pomoč, so tisti, ki so opredeljeni kot upravičeni v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

4. Najvišji znesek pomoči ne sme presegati 2,5 milijona EUR na MSP na raziskovalni in razvojni projekt ali študijo izvedljivosti.

5. Skupno javno financiranje, zagotovljeno za vsak raziskovalni in razvojni projekt ali študijo izvedljivosti, ne sme presegati stopnje financiranja, določene za zadevni raziskovalni in razvojni projekt ali študijo izvedljivosti v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

Člen 25b

Pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta ERC

1. Pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta ERC, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičene dejavnosti ukrepa, ki prejema pomoč, so dejavnosti, ki so opredeljene kot upravičene v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

3. Kategorije, najvišji zneski in metode izračuna upravičenih stroškov ukrepa, ki prejema pomoč, so tisti, ki so opredeljeni kot upravičeni v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

4. Skupno javno financiranje, zagotovljeno za vsak ukrep, ki prejema pomoč, ne sme presegati najvišje ravni podpore iz programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

Člen 25c

Pomoč v okviru sofinanciranih raziskovalnih in razvojnih projektov

1. Pomoč, dodeljena sofinanciranemu raziskovalnemu in razvojnemu projektu ali študiji izvedljivosti (vključno z raziskovalnimi in razvojnimi projekti, ki se izvajajo v okviru institucionaliziranega evropskega partnerstva na podlagi člena 185 ali člena 187 Pogodbe ali v okviru ukrepa sofinanciranja programa, kot je opredeljen v pravilih programa Obzorje Evropa), ki ga oziroma jo izvajajo najmanj tri države članice ali dve državi članici in najmanj ena pridružena država ter se izbere na podlagi ocene in razvrstitve, ki so ju pripravili neodvisni strokovnjaki po nadnacionalnih razpisih v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

3. Kategorije, najvišji zneski in metode izračuna upravičenih stroškov so tisti, ki so opredeljeni kot upravičeni v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

4. Zagotovljeno skupno javno financiranje ne sme presegati stopnje financiranja, določene za raziskovalni in razvojni projekt ali študijo izvedljivosti po izboru, razvrstitvi in oceni v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

5. Financiranje, ki se zagotovi v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, krije najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa na področju raziskav in inovacij ali ukrepa na področju inovacij, kot je določeno v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa.

Člen 25d

Pomoč za ukrepe povezovanja

1. Pomoč, dodeljena sofinanciranim ukrepom povezovanja, pri katerih sodelujeta najmanj dve državi članici ter se izberejo na podlagi ocene in razvrstitve, ki so ju pripravili neodvisni strokovnjaki po nadnacionalnih razpisih v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičene dejavnosti sofinanciranega ukrepa povezovanja so dejavnosti, ki so opredeljene kot upravičene v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa. Dejavnosti, ki presegajo dejavnosti eksperimentalnega razvoja, so izključene.

3. Kategorije, najvišji zneski in metode izračuna upravičenih stroškov so tisti, ki so opredeljeni kot upravičeni v pravilih programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa. Poleg tega so upravičeni tudi stroški naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana s projekti.

4. Zagotovljeno skupno javno financiranje ne sme presegati stopnje financiranja, določene za ukrep povezovanja po izboru, razvrstitvi in oceni v skladu s pravili programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa. Poleg tega pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana s projekti, ne sme presegati 70 % stroškov naložb.

5. Za pomoč naložbam v infrastrukturo v okviru ukrepa povezovanja veljajo naslednji dodatni pogoji:

(a)	kadar je infrastruktura namenjena opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke vsake vrste dejavnosti knjižiti ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva;

(b)	cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo infrastrukture, mora ustrezati tržni ceni;

(c)

dostop do infrastrukture je treba odobriti več uporabnikom, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko odobri prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, mora biti takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni;

(d)

kadar se za infrastrukturo dodeli javno financiranje za gospodarske in negospodarske dejavnosti, države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, da se prepreči preseganje veljavne intenzivnosti pomoči zaradi povečanja deleža gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim stanjem v času dodelitve pomoči.“;

(19)

vstavi se naslednji člen 36a:

„Člen 36a

Pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska cestna vozila

1. Pomoč za izgradnjo polnilne ali oskrbovalne infrastrukture za oskrbo brezemisijskih in nizkoemisijskih cestnih vozil z energijo za namene prevoza je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Ta člen zajema le pomoč, dodeljeno za izgradnjo polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, ki oskrbuje vozila z električno energijo ali obnovljivim vodikom za namene prevoza. Država članica zagotovi, da je zahteva po oskrbi z obnovljivim vodikom izpolnjena v celotni ekonomski življenjski dobi infrastrukture.

3. Upravičeni stroški so stroški izgradnje, namestitve ali nadgradnje polnilne ali oskrbovalne infrastrukture. Ti lahko vključujejo stroške same polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, namestitve ali nadgradnje električnih ali drugih komponent, vključno s transformatorji, ki so potrebni za priključitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture na omrežje ali lokalno enoto za proizvodnjo ali shranjevanje električne energije ali vodika, ter stroške povezane tehnične opreme, gradbenih del, prilagoditve zemljišč ali cest, stroške namestitve in stroške pridobitve zadevnih dovoljenj. Stroški lokalnih enot za proizvodnjo ali shranjevanje električne energije in stroški lokalnih enot za proizvodnjo vodika so izključeni.

4. Pomoč na podlagi tega člena se dodeli v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, intenzivnost pomoči pa lahko znaša do 100 % upravičenih stroškov.

5. Pomoč, dodeljena posameznemu upravičencu, ne sme presegati 40 % celotnega proračuna zadevne sheme.

6. Pomoč na podlagi tega člena se dodeli le za izgradnjo, namestitev ali nadgradnjo javno dostopne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, ki uporabnikom zagotavlja nediskriminatoren dostop, vključno v zvezi s tarifami, avtentikacijo in načini plačila ter drugimi pogoji uporabe.

7. Potreba po pomoči za spodbujanje izgradnje polnilne ali oskrbovalne infrastrukture iste kategorije (na primer za polnilno infrastrukturo: običajna ali visoka moč) se preveri s predhodnim odprtim javnim posvetovanjem ali neodvisno študijo trga. Zlasti se preveri, da v treh letih od objave ukrepa pomoči taka infrastruktura najverjetneje ne bo zgrajena pod komercialnimi pogoji.

8. Z odstopanjem od odstavka 7 se lahko domneva, da je potrebna pomoč za polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo, kadar bodisi akumulatorska električna vozila (za polnilno infrastrukturo) bodisi vozila na vodikov pogon (za oskrbovalno infrastrukturo) predstavljajo manj kot 2 % skupnega števila vozil iste kategorije, registriranih v zadevni državi članici. Za namene tega odstavka se osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila štejejo za del iste kategorije vozil.

9. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za upravljanje polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, ki je prejela pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren način ob upoštevanju veljavnih pravil o javnem naročanju.“;

(20)

člen 38 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti. Stroški se določijo na naslednji način:

(a)	kadar se lahko stroški naložb v energetsko učinkovitost v skupnih stroških naložb opredelijo kot ločena naložba, se stroški, povezani z energetsko učinkovitostjo, štejejo za upravičene stroške;

(b)

kadar se naložba nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v navedenih točkah, zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, se kot upravičeni stroški štejejo skupni stroški naložb, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti, pod pogojem da se zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti v primeru obnove potreba po primarni energiji zmanjša za vsaj 20 % in da v primeru novih stavb prihranek primarne energije znaša najmanj 10 % v primerjavi s pragom, določenim za zahteve, ki veljajo za stavbe s skoraj ničelno porabo energije v nacionalnih ukrepih za izvajanje Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*). Začetna potreba po primarni energiji in ocenjeno izboljšanje se določita s sklicevanjem na energetsko izkaznico, kot je opredeljena v členu 2(12) Direktive 2010/31/EU;

(c)	v vseh drugih primerih se stroški naložb v energetsko učinkovitost opredelijo s primerjavo s podobno, energetsko manj učinkovito naložbo, ki bi se realno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb predstavlja strošek, povezan z energetsko učinkovitostjo, in se šteje za upravičene stroške.

Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.

(*) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Za stavbe iz odstavka 3(b) se lahko naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe kombinirajo z naložbami v kar koli ali vse od naslednjega:

(a)	integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;

(b)	opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;

(c)	opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;

(d)

digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.

V primeru takih kombiniranih del, navedenih v točkah (a) do (d) prvega pododstavka, so upravičeni stroški skupni naložbeni stroški različnih kosov opreme.

Pomoč se lahko dodeli lastniku(-om) ali najemniku(-om) stavbe, odvisno od tega, kdo je naročnik del za izboljšanje energetske učinkovitosti.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 7:

„7. Pomoč za ukrepe, s katerimi se izboljšuje energetska učinkovitost stavb, je pod naslednjimi kumulativnimi pogoji lahko namenjena tudi spodbujanju pogodbenega zagotavljanja prihranka energije:

(a)	podpora je v obliki posojila ali jamstva ponudniku ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru pogodbe o energetski učinkovitosti ali je sestavljena iz finančnega produkta, namenjenega refinanciranju zadevnega ponudnika (npr. faktoring, forfetiranje);

(b)	nominalni znesek skupnih neizplačanih sredstev, zagotovljenih v skladu s tem odstavkom, na upravičenca ne presega 30 milijonov EUR;

(c)	podpora se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)	podpora se zagotovi za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije v smislu člena 2(27) Direktive 2012/27/EU;

(e)	pogodbeno zagotavljanje prihranka energije se nanaša na stavbo iz odstavka 3(b).“;

(21)

člen 39 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 39 Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Kadar se naložbe nanašajo na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih izobraževanju ali socialnim storitvam, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v navedenih točkah, zavzemajo manj kot 35 % tlorisne površine, se projekti energetske učinkovitosti na podlagi tega člena lahko kombinirajo tudi z naložbami v kar koli od naslednjega:

(a)	integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;

(b)	opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;

(c)	opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;

(d)

(c)

odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Upravičeni stroški so skupni stroški projekta energetske učinkovitosti, razen za stavbe iz odstavka 2a, pri katerih so upravičeni stroški skupni stroški projekta energetske učinkovitosti in naložbeni stroški različnih delov opreme iz odstavka 2a.

4. Pomoč v obliki finančnih sredstev, lastniškega kapitala, jamstva ali posojila se dodeli skladu za energetsko učinkovitost ali drugemu finančnemu posredniku, ki jo v največji možni meri prenese na končne upravičence, tj. lastnike ali najemnike stavbe, in sicer v obliki večjega obsega financiranja, nižjih zahtev po zavarovanju, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer.

5. Pomoč, ki jo dodeli sklad za energetsko učinkovitost ali drug finančni posrednik za upravičene projekte energetske učinkovitosti, je lahko v obliki posojil ali jamstev. Nominalna vrednost posojila ali zajamčenega zneska ne sme presegati 15 milijonov EUR na projekt na ravni končnih upravičencev, razen v primeru kombiniranih naložb iz odstavka 2a, kjer ne sme presegati 30 milijonov EUR. Jamstvo ne sme presegati 80 % osnovnega posojila.“;

(22)

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Pomoč za fiksna širokopasovna omrežja

1. Pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičeni stroški so vsi stroški izgradnje, upravljanja in obratovanja fiksnega širokopasovnega omrežja. Najvišji znesek pomoči za projekt se določi na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot je določeno v odstavku 6(a). Če se naložba izvede v skladu z odstavkom 6(b) brez konkurenčnega izbirnega postopka, znesek pomoči ne sme presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi in naknadno preveri prek mehanizma za vračilo sredstev.

3. Upravičene so naslednje alternativne vrste naložb:

(a)

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejema pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (ciljne hitrosti);

(b)

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s (ciljne hitrosti);

(c)

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja samo za povezavo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih je samo eno omrežje, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti), ali se zanja realno načrtuje izgradnja samo enega takega omrežja v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 300 Mb/s, so izključena. Območja z vsaj dvema obstoječima ali realno načrtovanima omrežjema, ki lahko zanesljivo zagotavljata hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so prav tako izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s (ciljne hitrosti).

4. Kartiranje in javno posvetovanje iz odstavka 3 izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(a)

pri kartiranju se opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa javna in zasebna omrežja, ki lahko glede na vrsto naložbe zanesljivo zagotavljajo mejne hitrosti iz odstavka 3. Kartiranje se izvede: (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Za točki (i) in (ii) se kartiranje vedno preveri z javnim posvetovanjem;

(b)

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi omrežji, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči in ki lahko zanesljivo zagotovijo mejne hitrosti iz odstavka 3 na ciljnem območju. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

5. Projekt, ki prejema pomoč, prinaša znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z omrežji, ki obstajajo ali katerih izgradnja se realno načrtuje v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, v skladu z odstavkom 4. Velika sprememba se zgodi, če se na podlagi subvencioniranega ukrepa izvede znatna nova naložba v širokopasovno omrežje ter če subvencionirano omrežje omogoči pomembne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, kapacitet, hitrosti in konkurenčnosti storitev širokopasovnega internetnega dostopa v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji. Projekt mora vključevati znatne naložbe v pasivno infrastrukturo, ki presegajo manjše naložbe, povezane zgolj z nadgradnjo aktivnih elementov omrežja.

6. Pomoč se dodeli, kot sledi:

(a)

pomoč se dodeli ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Organ, ki dodeli pomoč, za namene konkurenčnega izbirnega postopka vnaprej določi objektivna, pregledna in nediskriminatorna kvalitativna merila za dodelitev pomoči, ki jih je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Pri podobnih pogojih glede kakovosti se pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči;

(b)

kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, fiksnega širokopasovnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

7. Upravljanje subvencioniranega omrežja omogoča najširši možni aktivni in pasivni veleprodajni dostop v skladu s členom 2(139) pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s fizično razvezavo. V okviru projekta se lahko namesto fizične razvezave ponudi virtualna razvezava, če nacionalni regulativni organ določen proizvod virtualnega dostopa razglasi za enakovrednega fizični razvezavi. Aktivni veleprodajni dostop se odobri za najmanj sedem let, veleprodajni dostop do fizične infrastrukture, vključno z vodi ali drogovi, pa ni časovno omejen. Enaki pogoji dostopa veljajo za celotno subvencionirano omrežje, tudi za dele takega omrežja, kjer se uporabljajo obstoječe infrastrukture. Obveznosti dostopa se izvršujejo ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja subvencioniranega omrežja. Vodi, za izgradnjo katerih se dodeli pomoč, morajo biti dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za vsaj tri omrežja in različne omrežne topologije.

8. Cena veleprodajnega dostopa temelji na enem od naslednjih referenčnih meril: (i) na objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici ali Uniji, ali (ii) če takih objavljenih cen ni, na reguliranih cenah, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve, ali (iii) če takih objavljenih ali reguliranih cen ni, se cene določijo v skladu s stroškovno naravnanostjo in metodologijo, določeno v skladu s sektorskim regulativnim okvirom. Brez poseganja v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa na podlagi regulativnega okvira se z nacionalnim regulativnim organom opravi posvetovanje o pogojih dostopa, vključno s cenami, in o sporih v zvezi z uporabo tega člena.

9. Države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, če znesek dodeljene pomoči za projekt presega 10 milijonov EUR.“;

(23)

vstavijo se naslednji členi 52a, 52b in 52c:

„Člen 52a

Pomoč za mobilna omrežja 4G in 5G

1. Pomoč za izgradnjo mobilnih omrežij 4G in 5G je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičeni stroški so vsi stroški izgradnje, upravljanja in obratovanja pasivnega mobilnega omrežja. Najvišji znesek pomoči za projekt se določi na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot je določeno v odstavku 7(a). Če se naložba izvede v skladu z odstavkom 7(b) brez konkurenčnega izbirnega postopka, znesek pomoči ne sme presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi in naknadno preveri prek mehanizma za vračilo sredstev.

3. Naložbe v 5G se izvajajo na območjih, na katerih mobilna omrežja niso bila zgrajena ali na katerih so na voljo le mobilna omrežja, ki lahko podpirajo mobilne storitve do 3G, in na katerih ni mobilnih omrežij 4G in 5G ali se zanja v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, realno ne načrtuje izgradnja mobilnih omrežij 4G in 5G. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Naložbe v 4G se izvajajo na območjih, na katerih mobilna omrežja niso bila zgrajena ali na katerih so na voljo le mobilna omrežja, ki lahko podpirajo mobilne storitve do 2G, in na katerih ni mobilnih omrežij 3G, 4G in 5G ali se zanja v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, realno ne načrtuje izgradnja mobilnih omrežij 3G, 4G in 5G. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4.

4. Kartiranje in javno posvetovanje iz odstavka 3 izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(a)	pri kartiranju se jasno opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa mobilna omrežja glede na vrsto naložbe. Kartiranje se izvede na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem;

(b)

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi mobilnimi omrežji na ciljnem območju, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

5. Infrastruktura, ki prejema pomoč, se ne upošteva pri izpolnjevanju obveznosti operaterjev mobilnih omrežij glede pokritosti, ki izhajajo iz pogojev, povezanih s pravicami do uporabe spektrov 4G in 5G.

6. Projekt, ki prejema pomoč, prinaša znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z mobilnimi omrežji, ki obstajajo ali katerih izgradnja se realno načrtuje v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem obdobju, kot je določeno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, v skladu z odstavkom 4. Velika sprememba se zgodi, če se na podlagi subvencioniranega ukrepa izvede znatna nova naložba v mobilno omrežje ter če subvencionirano omrežje omogoči pomembne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, kapacitet, hitrosti in konkurenčnosti mobilnih storitev v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji. Projekt mora vključevati znatne naložbe v pasivno infrastrukturo, ki presegajo manjše naložbe, povezane zgolj z nadgradnjo aktivnih elementov omrežja.

7. Pomoč se dodeli, kot sledi:

(a)

(b)

kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, pasivnega mobilnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

8. Upravljanje subvencioniranega omrežja omogoča najširši možni aktivni in pasivni veleprodajni dostop v skladu s členom 2(139) pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji. Aktivni veleprodajni dostop se odobri za najmanj sedem let, veleprodajni dostop do fizične infrastrukture, vključno z vodi ali drogovi, pa ni časovno omejen. Enaki pogoji dostopa veljajo za celotno subvencionirano omrežje, tudi za dele takega omrežja, kjer se uporabljajo obstoječe infrastrukture. Obveznosti dostopa se izvršujejo ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja subvencioniranega omrežja. Vodi, za izgradnjo katerih se dodeli pomoč, morajo biti dovolj veliki, da jih lahko uporabljajo vsaj vsi obstoječi operaterji mobilnih omrežij.

9. Cena veleprodajnega dostopa temelji na enem od naslednjih referenčnih meril: (i) na objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici ali Uniji, ali (ii) če takih objavljenih cen ni, na reguliranih cenah, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve, ali (iii) če takih objavljenih ali reguliranih cen ni, se cene določijo v skladu s stroškovno naravnanostjo in metodologijo, določeno v skladu s sektorskim regulativnim okvirom. Brez poseganja v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa na podlagi regulativnega okvira se z nacionalnim regulativnim organom opravi posvetovanje o pogojih dostopa, vključno s cenami, in o sporih v zvezi z uporabo tega člena.

10. Države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, če znesek dodeljene pomoči za projekt presega 10 milijonov EUR.

11. Uporaba javno financiranega omrežja 4G ali 5G za zagotavljanje storitev fiksnega brezžičnega dostopa je dovoljena le v skladu z naslednjim:

(a)

na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih;

(b)

na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih.

Člen 52b

Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost

1. Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Projekti morajo izpolnjevati kumulativne splošne pogoje glede združljivosti iz odstavka 3. Poleg tega morajo spadati v eno od kategorij upravičenih projektov iz odstavka 4 in izpolnjevati vse posebne pogoje glede združljivosti za ustrezno kategorijo iz navedenega odstavka. Na področje uporabe izjeme iz odstavka 1 spadajo samo projekti, ki se nanašajo izključno na elemente in subjekte, določene v vsaki ustrezni kategoriji iz odstavka 4.

3. Splošni kumulativni pogoji glede združljivosti so naslednji:

(a)

upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer bodisi z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem, ki ne vsebuje nobene javne finančne podpore. Kadar se 25-odstotni prispevek upravičenca zagotovi z zunanjim financiranjem prek naložbene platforme, ki združuje različne vire financiranja, se pogoj, da zunanje financiranje ne sme vsebovati nobene javne finančne podpore iz prejšnjega stavka, nadomesti z zahtevo, da platformo sestavlja vsaj 30 % zasebnih naložb;

(b)	do pomoči so upravičeni samo stroški, ki so upravičeni stroški naložb na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 za izgradnjo infrastrukture;

(c)

projekt mora v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153 izbrati:

(i)	neodvisni finančni posrednik, ki ga imenuje Komisija na podlagi skupno dogovorjenih naložbenih smernic;

(ii)	Komisija s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril;

(iii)

neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija;

(d)	projekt mora omogočati povezljivost, ki po zmogljivosti presega zahteve v okviru veljavnih pravnih obveznosti, na primer zahteve, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;

(e)	projekt mora tretjim osebam zagotavljati odprt veleprodajni dostop, vključno z razvezavo, pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v skladu s členom 52(7) in (8) oziroma členom 52a(8) in (9), kakor je ustrezno.

4. Kategorije upravičenih projektov in posebni kumulativni pogoji glede združljivosti, ki se uporabljajo zanje, so naslednji:

(a)

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka koridorja 5G vzdolž prometnega koridorja, opredeljenega v smernicah za vseevropsko prometno omrežje, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1315/2013 (koridorji TEN-T), ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

(i)	projekt zajema čezmejni odsek koridorja 5G, ki prečka mejo med najmanj dvema državama članicama ali med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora;

(ii)

skupni čezmejni odseki koridorjev 5G, ki se nahajajo v državi članici, ne predstavljajo več kot 15 % skupne dolžine koridorjev 5G vzdolž vseevropskega jedrnega prometnega omrežja v tej državi članici, za katere ne veljajo nobene obstoječe pravne obveznosti, kot so tiste, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu. Izjemoma, če država članica podpira izgradnjo čezmejnih koridorjev 5G vzdolž svojega celovitega vseevropskega prometnega omrežja, skupni čezmejni odseki koridorjev 5G, ki se nahajajo v tej državi članici, ne predstavljajo več kot 15 % skupne dolžine koridorjev 5G vzdolž celovitega vseevropskega prometnega omrežja v tej državi članici, za katere ne veljajo nobene obstoječe pravne obveznosti, kot so tiste, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;

(iii)

projekt zagotavlja znatno novo naložbo v mobilno omrežje 5G, primerno za povezane in avtomatizirane storitve na področju mobilnosti, ki presega manjše naložbe, povezane zgolj z nadgradnjo aktivnih elementov omrežja;

(iv)	projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;

(b)

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega terabitnega hrbteničnega omrežja, ki podpira cilje Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo s povezovanjem nekaterih računalniških in superračunalniških centrov ter podatkovnih infrastruktur, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

(i)

projekt je namenjen izgradnji ali pridobitvi sredstev za povezljivost, vključno z neodtujljivimi pravicami do uporabe, temnimi optičnimi vlakni ali opremo, za izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega hrbteničnega omrežja, ki podpira povezavo – z neomejeno povezljivostjo med končnimi točkami s hitrostjo prenosa najmanj 1Tb/s – najmanj dveh računalniških ali superračunalniških centrov ali podatkovnih infrastruktur, ki: (1) so gostiteljski subjekti Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, ustanovljenega v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 (*), ali so raziskovalne infrastrukture in druge računalniške in podatkovne infrastrukture, ki podpirajo vodilne raziskave in misije iz Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (**) in Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009, ki prispevajo k ciljem Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, ter (2) se nahajajo v najmanj dveh državah članicah ali najmanj eni državi članici in najmanj eni državi Evropskega raziskovalnega prostora;

(ii)	projekt zagotavlja znatno novo naložbo v hrbtenično omrežje, ki presega manjše naložbe, kot so naložbe, povezane le z nadgradnjo programske opreme ali licenciranjem;

(iii)

pridobitev sredstev za povezljivost se izvede z javnim naročanjem;

(iv)	projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;

(c)

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka hrbteničnega omrežja, ki povezuje oblačne infrastrukture določenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

(i)	projekt povezuje oblačno infrastrukturo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki so javne uprave ali javni ali zasebni subjekti, pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe;

(ii)	projekt zajema čezmejni odsek izgradnje novih čezmejnih hrbteničnih omrežij ali znatno nadgradnjo obstoječih omrežij, ki (1) prečka mejo med najmanj dvema država članicama ali (2) med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora;

(iii)

projekt zajema vsaj dva upravičena spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja iz točke (i), od katerih vsak deluje v drugi državi članici ali v eni državi članici in eni državi Evropskega gospodarskega prostora;

(iv)	projekt zagotavlja znatno novo naložbo v hrbtenično omrežje, ki presega manjše naložbe, kot so naložbe, povezane le z nadgradnjo programske opreme ali licenciranjem. Projekt lahko zanesljivo zagotavlja simetrične hitrosti prenosa in nalaganja najmanj v večkratniku 10 Gb/s;

(v)	projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;

(d)

naložbe v izgradnjo podmorskega kabelskega omrežja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

(i)

projekt zajema čezmejni odsek podmorskega kabelskega omrežja, ki (1) prečka mejo med najmanj dvema državama članicama ali (2) med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora. Druga možnost je, da subjekt, ki prejme pomoč, omogoči le zagotavljanje veleprodajnih storitev, podprta infrastruktura pa izboljša povezljivost najbolj oddaljenih evropskih regij, čezmorskih ozemelj ali otoških regij, tudi znotraj ene države članice;

(ii)	projekt se ne sme nanašati na relacije, ki jih že pokrivata najmanj dve obstoječi ali realno načrtovani hrbtenični infrastrukturi;

(iii)

projekt zagotavlja znatno novo naložbo v podmorsko kabelsko omrežje, pri kateri gre za položitev novega podmorskega kabla ali priključitev na obstoječi podmorski kabel, s čimer se odpravlja redundantnost in presežejo zgolj manjše naložbe. Projekt lahko zanesljivo zagotavlja simetrične hitrosti prenosa in nalaganja najmanj 1 Gb/s;

(iv)	projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti.

Člen 52c

Boni za povezljivost

1. Pomoč v obliki shem bonov za povezljivost za potrošnike, da se olajšajo delo na daljavo ter storitve spletnega izobraževanja ali usposabljanja, ali za MSP je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Shema bonov traja največ 24 mesecev.

3. Upravičeni sta naslednji kategoriji shem bonov:

(a)

sheme bonov, ki so na voljo potrošnikom, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 30 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 30 Mb/s;

(b)

sheme bonov, ki so na voljo MSP, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s.

4. Boni krijejo do 50 % skupnih stroškov vzpostavitve in mesečne naročnine na storitev širokopasovnega internetnega dostopa s hitrostmi, določenimi v odstavku 3, bodisi samostojno bodisi kot del paketa storitev, ki vključuje vsaj potrebno terminalsko opremo (modem/usmerjevalnik) za dostop do interneta s hitrostjo, določeno v odstavku 3. Javni organi izplačajo bon neposredno končnim uporabnikom ali neposredno ponudniku storitev, ki ga izberejo končni uporabniki, pri čemer se znesek bona odšteje od računa končnih uporabnikov.

5. Boni so potrošnikom ali MSP na voljo le na območjih, na katerih je že vsaj eno omrežje, ki lahko zanesljivo zagotovi hitrosti iz odstavka 3, kar se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem. Pri kartiranju in javnem posvetovanju se opredelijo geografska ciljna območja, ki jih pokriva vsaj eno omrežje, ki lahko zanesljivo zagotovi hitrost iz odstavka 3 za obdobje trajanja sheme bonov, in upravičeni ponudniki na območju ter zberejo informacije za izračun njihovega tržnega deleža. Kartiranje se izvede (i) pri fiksnih žičnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih ali mobilnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem. Javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju, na ustreznem spletnem mestu, tudi na nacionalni ravni. Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k osnutku ukrepa in utemeljene informacije o njihovih obstoječih omrežjih, ki lahko zanesljivo zagotavljajo hitrosti iz odstavka 3. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

6. Shema bonov mora biti skladna z načelom tehnološke nevtralnosti v smislu, da se lahko boni uporabijo za naročanje na storitve katerega koli operaterja, ki lahko prek obstoječega širokopasovnega omrežja zanesljivo zagotavlja hitrosti iz odstavka 3, ne glede na uporabljene tehnologije. Da bi potrošnikom ali MSP olajšali izbiro, se seznam upravičenih ponudnikov za vsako geografsko ciljno območje objavi na spletu in vsak zainteresirani ponudnik lahko zaprosi za vključitev na seznam na podlagi odprtih, preglednih in nediskriminatornih meril.

7. Ponudnik storitve širokopasovnega internetnega dostopa, ki je vertikalno integriran in ima maloprodajni tržni delež nad 25 %, je upravičen, če na ustreznem trgu veleprodajnega dostopa vsakemu ponudniku elektronskih komunikacijskih storitev ponudi vsaj en veleprodajni dostopovni izdelek, s katerim se lahko zagotovi, da bo lahko interesent za dostop zanesljivo zagotavljal maloprodajno storitev s hitrostjo iz odstavka 3, in sicer pod odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Cena veleprodajnega dostopa se določi na podlagi enega od naslednjih referenčnih meril: (i) objavljenih povprečnih veleprodajnih cen, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici ali Uniji, ali (ii) če takih objavljenih cen ni, na podlagi reguliranih cen, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve, ali (iii) če takih objavljenih ali reguliranih cen ni, se cene določijo v skladu s stroškovno naravnanostjo in metodologijo, določeno v skladu s sektorskim regulativnim okvirom. Brez poseganja v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa na podlagi regulativnega okvira se z nacionalnim regulativnim organom opravi posvetovanje o pogojih dostopa, vključno s cenami, in o sporih v zvezi z uporabo tega člena.

(*) Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1)."

(**) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).“;"

(24)

za členom 56c se vstavi naslednji oddelek 16:

„ODDELEK 16

Pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU

Člen 56d

Področje uporabe in skupni pogoji

1. Ta oddelek se uporablja za pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU in s katerimi se zagotovi pomoč izvajalskim partnerjem, finančnim posrednikom ali končnim upravičencem.

2. Pomoč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz poglavja I, tega člena in člena 56e ali člena 56f.

3. Pomoč izpolnjuje vse veljavne pogoje, določene v Uredbi (EU) 2021/523 in naložbenih smernicah za sklad InvestEU iz Priloge k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/1078 (*).

4. Najvišji pragovi iz členov 56e in 56f se uporabljajo za skupna neizplačana sredstva, če ta sredstva, dodeljena v okviru katerega koli finančnega produkta, ki ga podpira sklad InvestEU, vključujejo pomoč. Najvišji pragovi se uporabljajo:

(a)	na projekt v primeru pomoči iz člena 56e(2) in (4), člena 56e(5)(a)(i), člena 56e(6) in (7), člena 56e(8)(a) in (b) ter člena 56e(9);

(b)	na končnega upravičenca v primeru pomoči iz člena 56e(5)(a)(ii) in (iii), člena 56e(8)(d), člena 56e(10) in člena 56f.

5. Pomoč se ne dodeli v obliki refinanciranja obstoječih portfeljev finančnih posrednikov ali jamstev zanje.

Člen 56e

Pogoji za pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU

1. Pomoč, ki se končnemu upravičencu dodeli v okviru finančnega produkta, ki ga podpira sklad InvestEU:

(a)	izpolnjuje pogoje iz enega od odstavkov 2 do 9 in

(b)	če je financiranje zagotovljeno v obliki posojil končnemu upravičencu, ima obrestno mero, ki ustreza vsaj osnovni stopnji referenčne obrestne mere, veljavne v času odobritve posojila.

2. Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ , se dodeli le projektom, ki izpolnjujejo vse splošne in posebne pogoje glede združljivosti iz člena 52b. Nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR.

3. Pomoč za naložbe v fiksna širokopasovna omrežja za povezavo samo določenih upravičenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	pomoč se dodeli samo projektom, ki izpolnjujejo vse pogoje glede združljivosti iz člena 52, razen če je v točkah (c) in (d) tega odstavka navedeno drugače;

(b)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

(c)

projekt povezuje samo spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, ki so javne uprave ali javni ali zasebni subjekti, pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe. Projekti, ki vključujejo elemente ali subjekte, ki niso navedeni v tej točki, so izključeni;

(d)

z odstopanjem od člena 52(4) mora biti ugotovljeno nedelovanje trga preverjeno z razpoložljivim ustreznim kartiranjem, ali, če tako kartiranje ni na voljo, z javnim posvetovanjem, kot je navedeno v nadaljevanju:

(i)

kartiranje se lahko šteje za ustrezno, če ni starejše od 18 mesecev in vključuje vsa omrežja, ki lahko zanesljivo zagotavljajo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti), na katera so priključeni prostori upravičenega spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja, opredeljenega v točki (c). To kartiranje mora izvesti pristojni javni organ, upoštevati se morajo vsa omrežja, ki lahko zanesljivo zagotovijo mejne hitrosti in obstajajo ali so realno načrtovana v naslednjih treh letih ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za načrtovani ukrep, ki prejema podporo, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. Kartiranje je treba izvesti (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov;

(ii)

javno posvetovanje mora izvesti pristojni javni organ z objavo na ustreznem spletnem mestu, v kateri zainteresirane strani pozove, naj predložijo pripombe k osnutku ukrepa in utemeljene informacije o omrežjih, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti) in obstajajo ali so realno načrtovana v naslednjih treh letih ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za načrtovani ukrep, ki prejema podporo, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, in na katera so priključeni prostori upravičenega spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja, opredeljenega v točki (c), na podlagi informacij: (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

4. Pomoč za proizvodnjo energije in energetsko infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pomoč se dodeli le za naložbe v energetsko infrastrukturo za plin in električno energijo, ki niso izvzete iz pravil o dostopu tretjih oseb, reguliranju tarif in razvezavi na podlagi zakonodaje na področju notranjega energijskega trga, za naslednje kategorije projektov:

(i)	kar zadeva infrastrukturo za plin, za projekte z obstoječega seznama projektov skupnega interesa Unije iz Priloge VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (**);

(ii)

kar zadeva infrastrukturo za električno energijo:

(1)	za pametna omrežja, vključno z naložbami v razvoj, posodobitev in zagotavljanje pametnejše infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije,

(2)

za druge projekte:

—	ki izpolnjujejo katero koli merilo iz člena 4(1)(c) Uredbe (EU) št. 347/2013 ali

—	ki so na obstoječem seznamu projektov skupnega interesa Unije iz Priloge VII k Uredbi (EU) št. 347/2013,

(3)	za druge projekte, razen shranjevanja električne energije, na območjih, ki prejemajo pomoč;

(iii)

za projekte shranjevanja električne energije, ki temeljijo na novi in inovativni tehnologiji, ne glede na napetostni nivo povezave z omrežjem;

(b)

pomoč za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	pomoč se dodeli le za nove naprave, izbrane na podlagi konkurenčnih, preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril;

(ii)	pomoč se lahko dodeli novim napravam tudi v kombinaciji z opremo za shranjevanje ali vodikovimi elektrolizatorji pod pogojem, da oprema za shranjevanje elektrike ali vodika in vodikovi elektrolizatorji uporabljajo samo energijo, proizvedeno v napravah za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

(iii)

pomoč se ne dodeli za hidroelektrarne, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Direktive 2000/60/ES;

(iv)	pri napravah, ki proizvajajo biogoriva, se pomoč dodeli samo za naprave, ki proizvajajo trajnostna biogoriva, ki niso biogoriva iz poljščin;

(c)

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR. Nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR.

5. Pomoč za infrastrukturo in dejavnosti na področju socialnih storitev, izobraževanja, kulture in naravne dediščine izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati:

(i)	100 milijonov EUR na projekt za naložbe v infrastrukturo, ki se uporablja za zagotavljanje socialnih storitev in za izobraževanje; 150 milijonov EUR na projekt za kulturne namene in namene ohranjanja kulturne dediščine ter dejavnosti iz člena 53(2), vključno z naravno dediščino;

(ii)	30 milijonov EUR za dejavnosti, povezane s socialnimi storitvami;

(iii)

75 milijonov EUR za dejavnosti, povezane s kulturo in ohranjanjem kulturne dediščine, in

(iv)	5 milijonov EUR za izobraževanje in usposabljanje;

(b)	pomoč se ne dodeli za usposabljanje, namenjeno izpolnjevanju obveznih nacionalnih zahtev v zvezi z usposabljanjem.

6. Pomoč za promet in prometno infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pomoč za infrastrukturo, razen pristanišč, se dodeli samo za naslednje projekte:

(i)	projekte skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 3(a) Uredbe (EU) št. 1315/2013, razen projektov, ki zadevajo pristaniško ali letališko infrastrukturo;

(ii)	povezave z urbanimi vozlišči vseevropskega prometnega omrežja;

(iii)

tirna vozila, ki se uporabljajo le za zagotavljanje storitev v železniškem prometu, ki jih ne zajema pogodba o izvajanju javne službe v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (***), če je upravičenec nov udeleženec na trgu;

(iv)	mestni promet;

(v)	polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila z električno energijo ali obnovljivim vodikom;

(b)

pomoč za projekte pristaniške infrastrukture izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	pomoč se sme zagotoviti le za naložbe v dostopovno infrastrukturo in pristaniško infrastrukturo, ki se da na voljo zainteresiranim uporabnikom pod enakimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji;

(ii)	vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren način ter brez pogojevanja;

(iii)

pomoč se ne dodeli za naložbe v pristaniške nadgradnje;

(c)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se v skladu s točko (a) ali (b) zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR.

7. Pomoč za drugo infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:

(i)	naložbe v infrastrukturo za oskrbo z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami, namenjeno širši javnosti;

(ii)	naložbe v recikliranje in pripravo odpadkov za ponovno uporabo v skladu s členom 47(1) do (6), če gre za ravnanje z odpadki, ki jih ustvarijo druga podjetja;

(iii)

naložbe v raziskovalno infrastrukturo;

(iv)	naložbe v izgradnjo ali nadgradnjo zmogljivosti inovacijskih grozdov;

(b)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 100 milijonov EUR.

8. Pomoč za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:

(i)

naložbe, ki podjetjem omogočajo odpravljanje ali preprečevanje škode, ki nastane v fizičnem okolju (vključno s podnebnimi spremembami) ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, če se s temi naložbami presegajo standardi Unije na področju varstva okolja ali povečuje raven varstva okolja v odsotnosti standardov Unije ali če gre za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde na področju varstva okolja;

(ii)	ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetja, če se izboljšave energetske učinkovitosti ne izvajajo s ciljem usklajevanja podjetja z že sprejetimi standardi Unije, tudi če ti še ne veljajo;

(iii)

sanacijo onesnaženih območij, ko pravne ali fizične osebe, ki je v skladu z načelom ‚onesnaževalec plača‘ iz člena 45(3) po veljavni zakonodaji odgovorna za onesnaženje, ni mogoče določiti;

(iv)	okoljske študije;

(v)	izboljšanje in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, če ta dejavnost prispeva k varovanju, ohranjanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti in doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju;

(b)

brez poseganja v točko (a) se lahko pomoč, kadar se ukrep pomoči nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev ali dejavnostim, povezanim s pravosodjem, policijskimi ali gasilskimi storitvami, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v točkah (i), (ii) ali (iii), zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, dodeli tudi za ukrepe, s katerimi se hkrati izboljšuje energetska učinkovitost teh stavb in vključujejo katero koli ali vse od naslednjih naložb:

(i)

integrirane naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov na kraju samem v stavbi, na katero se nanaša ukrep pomoči za energetsko učinkovitost. Integrirana naprava za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je povezana s proizvodnjo električne energije in/ali toplote. Lahko se kombinira z opremo za shranjevanje energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem;

(ii)	naprave za shranjevanje na kraju samem;

(iii)

opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;

(iv)

digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Naložbe za digitalizacijo stavbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.

Končni upravičenci do pomoči so lahko lastniki ali najemniki stavbe, odvisno od tega, kdo prejme financiranje za projekt;

(c)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR;

(d)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR na končnega upravičenca in stavbo;

(e)

pomoč za ukrepe, s katerimi se izboljšuje energetska učinkovitost stavb, iz točke (b) je pod naslednjimi pogoji lahko namenjena tudi spodbujanju pogodbenega zagotavljanja prihranka energije:

(i)	podpora je v obliki posojila ali jamstva ponudniku ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru pogodbe o energetski učinkovitosti ali je sestavljena iz finančnega produkta, namenjenega refinanciranju zadevnega ponudnika (npr. faktoring, forfetiranje);

(ii)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 30 milijonov EUR;

(iii)

podpora se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(iv)	podpora se zagotovi za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije v smislu člena 2(27) Direktive 2012/27/EU;

(v)	pogodbeno zagotavljanje prihranka energije se nanaša na stavbo iz odstavka 8(b).

9. Pomoč za raziskave, razvoj, inovacije in digitalizacijo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pomoč se lahko dodeli za:

(i)	temeljne raziskave;

(ii)	industrijske raziskave;

(iii)

eksperimentalni razvoj;

(iv)	procesne ali organizacijske inovacije za MSP;

(v)	svetovalne storitve in podporne storitve za inovacije za MSP;

(vi)	digitalizacijo MSP;

(b)

za projekte, ki spadajo pod alinee (i), (ii) in (iii) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR. Za projekte, ki spadajo pod alinee (iv), (v) in (vi) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 30 milijonov EUR.

10. MSP ali po potrebi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo lahko poleg kategorij pomoči iz odstavkov 2 do 9 prejmejo tudi pomoč v obliki financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi:

(i)	MSP, ki ne kotirajo na borzi in še niso dejavna na nobenem trgu ali poslujejo manj kot sedem let od svoje prve komercialne prodaje;

(ii)	MSP, ki ne kotirajo na borzi in vstopajo na nov proizvodni ali geografski trg, pri čemer mora začetna naložba za vstop na nov proizvodni ali geografski trg presegati 50 % povprečnega letnega prometa v preteklih petih letih;

(iii)

MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki so inovativna podjetja, kot so opredeljena v členu 2(80);

(b)

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, katerih glavne dejavnosti se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, če se financiranje ne uporabi za selitev dejavnosti v smislu člena 2(61a);

(c)	nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 2 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Člen 56f

Pogoji za pomoč v okviru komercialnih finančnih produktov, ki jih zagotavljajo finančni posredniki in jih podpira sklad InvestEU

1. Financiranje končnim upravičencem zagotovijo komercialni finančni posredniki, ki so izbrani na odprt, pregleden in nediskriminatoren način na podlagi objektivnih meril.

2. Komercialni finančni posrednik, ki zagotovi financiranje končnemu upravičencu, nase prevzame minimalno izpostavljenost tveganju v višini 20 % posamezne finančne transakcije.

3. Nominalni znesek skupnega financiranja, ki se posameznemu končnemu upravičencu zagotovi prek komercialnega finančnega posrednika, ne sme presegati 7,5 milijona EUR.

(*) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1078 z dne 14. aprila 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo naložbenih smernic za sklad InvestEU (UL L 234, 2.7.2021, str. 18)."

(**) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39)."

(***) Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in (EGS) št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).“;"

(25)

v členu 58 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim:

„3a. Vsaka individualna pomoč, dodeljena med 1. julijem 2014 in 2. avgustom 2021 v skladu z določbami te uredbe, kot se uporabljajo v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Vsaka individualna pomoč, dodeljena pred 1. julijem 2014 v skladu z določbami te uredbe, razen člena 9, kot se uporabljajo pred ali po 10. juliju 2017 ali pred ali po 3. avgustu 2021, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.“;

(26)	v Prilogi II se del II nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(4) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(5) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(6) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(7) Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L 231, 30.6.2021, str. 94).

(8) Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (UL L 249, 14.7.2021, str. 38).

PRILOGA

„DEL II

predložiti prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o splošnih skupinskih izjemah se izvaja ukrep pomoči.

Glavni cilj – splošni cilji (seznam)

Cilji

(seznam)

Največja intenzivnost pomoči

v %

ali največji letni znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski)

MSP – bonusi

v %

Regionalna pomoč – pomoč za naložbe (1) (člen 14)

☐

Shema

…%

☐	Ad hoc pomoč

…%

Regionalna pomoč – pomoč za tekoče poslovanje (člen 15)

☐	Na redko poseljenih območjih (člen 15(2))

…%

☐	Na zelo redko poseljenih območjih (člen 15(3))

…%

☐	V najbolj oddaljenih regijah (člen 15(4)

…%

☐	Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij (člen 16)

… nacionalna valuta

…%

Pomoč za MSP (členi 17–19b)

☐	Pomoč za naložbe za MSP (člen 17)

…%

☐	Pomoč za svetovanje v korist MSP (člen 18)

…%

☐	Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih (člen 19)

…%

☐	Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (člen 19a)

…%

☐	Omejeni zneski pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektov operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (člen 19b) (2)

… nacionalna valuta

…%

Pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje (člena 20–20a)

☐	Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja (člen 20)

…%

☐	Omejeni zneski pomoči podjetjem za sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja (člen 20a) (3)

...nacionalna valuta

…%

Pomoč za MSP – dostop MSP do finančnih sredstev (člena 21–22)

☐	Pomoč za financiranje tveganja (člen 21)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za novoustanovljena podjetja (člen 22)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za MSP – pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP (člen 23)

...%;

če je ukrep pomoči v obliki pomoči za novoustanovljena podjetja:

…nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za MSP – pomoč za stroške poizvedb (člen 24)

…%

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (členi 25–30)

Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte (člen 25)

☐	Temeljne raziskave (člen 25(2)(a))

…%

☐	Industrijske raziskave (člen 25(2)(b))

…%

☐	Eksperimentalni razvoj (člen 25(2)(c))

…%

☐	Študije izvedljivosti (člen 25(2)(d))

…%

☐	Pomoč za projekte, ki so prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘ (člen 25a)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega sveta (člen 25b)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč v okviru sofinanciranih raziskovalnih in razvojnih projektov (člen 25c)

…%

☐	Pomoč za ukrepe povezovanja (člen 25d)

…%

☐	Pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture (člen 26)

…%

☐	Pomoč za inovacijske grozde (člen 27)

…%

☐	Pomoč za inovacije za MSP (člen 28)

…%

☐	Pomoč za procesne in organizacijske inovacije (člen 29)

…%

☐	Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture (člen 30)

…%

☐	Pomoč za usposabljanje (člen 31)

…%

Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce (členi 32–35)

☐	Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač (člen 32)

…%

☐	Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač (člen 33)

…%

☐	Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev (člen 34)

…%

☐	Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce (člen 35)

…%

Pomoč za varstvo okolja (členi 36–49)

☐	Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije (člen 36)

…%

☐	Pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila (člen 36a)

…%

☐	Pomoč za naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije (člen 37)

…%

☐	Pomoč za naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost (člen 38)

…%

☐	Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov (člen 39)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom (člen 40)

…%

☐	Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov (člen 41)

…%

☐	Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov (člen 42)

…%

☐	Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega (člen 43)

…%

☐	Pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo Sveta 2003/96/ES (člen 44 te uredbe)

…%

☐	Pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij (člen 45)

…%

☐	Pomoč za naložbe v energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (člen 46)

…%

☐	Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov (člen 47)

…%

☐	Pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo (člen 48)

…%

☐	Pomoč za okoljske študije (člen 49)

…%

☐	Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče (člen 50)

Največja intenzivnost pomoči

…%

Vrsta naravne nesreče

☐

potres

☐	snežni plaz

☐	zemeljski plaz

☐

poplava

☐

tornado

☐

orkan

☐	vulkanski izbruh

☐	naravni požar

Datum pojava naravne nesreče

dd/mm/llll do dd/mm/llll

☐	Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij (člen 51)

…%

☐	Pomoč za fiksna širokopasovna omrežja (člen 52)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za mobilna omrežja 4G in 5G (člen 52a)

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost (člen 52b)

...nacionalna valuta

…%

☐	Boni za povezljivost (člen 52c)

…%

☐	Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine (člen 53)

…%

☐	Sheme pomoči za avdiovizualna dela (člen 54)

…%

☐	Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo (člen 55)

…%

☐	Pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo (člen 56)

…%

☐	Pomoč za regionalna letališča (člen 56a)

…%

☐	Pomoč za pomorska pristanišča (člen 56b)

…%

☐	Pomoč za pristanišča na celinskih vodah (člen 56c)

…%

Pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU (členi 56d–56f)

Člen 56e

☐	Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti ‚pečat odličnosti‘(člen 56e(2))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za naložbe v fiksna širokopasovna omrežja za povezavo samo določenih upravičenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja (člen 56e(3))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za proizvodnjo energije in energetsko infrastrukturo (člen 56e(4))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za infrastrukturo in dejavnosti na področju socialnih storitev, izobraževanja, kulture in naravne dediščine (člen 56e(5))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za promet in prometno infrastrukturo (člen 56e(6))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za drugo infrastrukturo (člen 56e(7))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja (člen 56e(8))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč za raziskave, razvoj, inovacije in digitalizacijo (člen 56e(9))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč v obliki financiranja, podprtega iz sklada InvestEU, ki se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo (člen 56e(10))

...nacionalna valuta

…%

☐	Pomoč v okviru komercialnih finančnih produktov, ki jih zagotavljajo finančni posredniki in jih podpira sklad InvestEU (člen 56f)

...nacionalna valuta

…%

(1) V primeru ad hoc regionalne pomoči, ki dopolnjuje pomoč, dodeljeno na podlagi sheme ali shem pomoči, navedite intenzivnost pomoči, dodeljeno na podlagi sheme, in intenzivnost ad hoc pomoči.

(2) V skladu s členom 11(1) poročanje o pomoči, dodeljeni na podlagi člena 19b, ni obvezno. Poročanje o taki pomoči je zato zgolj izbirno.

(3) V skladu s členom 11(1) poročanje o pomoči, dodeljeni na podlagi člena 20a, ni obvezno. Poročanje o taki pomoči je zato zgolj izbirno.“

Na vrh

Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.