1.   Ta uredba določa:

2.   Ta uredba se ne uporablja za sklop zaposlovanja in socialnih inovacij znotraj ESS+ in za komponente neposrednega ali posrednega upravljanja ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, razen za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

3.   Členi 5, 14, 19, 28 do 34 in 108 do 112 se ne uporabljajo za AMIF, SNV ali IUMV.

4.   Členi 108 do 112 se ne uporabljajo za ESPRA.

5.   Členi 14, 15, 18, 19, 21 do 27, 37 do 42, člen 43(1) do (4), člena 44 in 50, člen 55(1) in členi 73, 77, 80 in 83 do 85 se ne uporabljajo za programe Interreg.

6.   Uredbe za posamezne sklade, navedene v nadaljevanju, lahko določajo pravila, ki dopolnjujejo to uredbo in ki ne smejo biti v nasprotju s to uredbo:

V primeru dvoma o uporabi te uredbe ali uredb za posamezne sklade prevlada ta uredba.

1.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA podpirajo naslednje cilje politike:

SPP podpira specifični cilj omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma.

Prvi pododstavek odstavka 1 tega člena se ne uporablja za sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

2.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP prispevajo k ukrepom Unije, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU, z uresničevanjem naslednjih ciljev:

3.   Države članice in Komisija spodbujajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem. Ustrezno države članice in Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju skladov upoštevajo tudi zadevna priporočila za posamezne države.

1.   Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah ukrepov, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste ukrepov iz Priloge I. ESRR in Kohezijski sklad prispevata 30 % oziroma 37 % prispevka Unije za podprte izdatke za doseganje podnebnih ciljev, določenih za proračun Unije.

2.   Cilj glede podnebnega prispevka za vsako državo članico se določi kot odstotek skupnih dodeljenih sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada ter vključi v programe zaradi vrst ukrepov in okvirne finančne razdelitve v skladu s točko (d)(viii) člena 22(3). Kot je določeno v členu 11(1), se predhodni cilj glede podnebnega prispevka določi v sporazumu o partnerstvu.

3.   Država članica in Komisija redno spremljata spoštovanje ciljev glede prispevkov za podnebje na podlagi skupnih upravičenih izdatkov, ki jih upravičenci prijavijo organu upravljanja, razčlenjenih po vrstah ukrepov v skladu s členom 42, in na podlagi podatkov, ki jih predloži država članica. Kadar se pri spremljanju izkaže, da je napredek pri doseganju cilja glede podnebnega prispevka nezadosten, se država članica in Komisija na letni pregledovalni seji dogovorita o popravnih ukrepih.

4.   Kadar napredek pri doseganju cilja glede podnebnega prispevka na nacionalni ravni ni zadosten do 31. decembra 2024, država članica to upošteva pri vmesnem pregledu v skladu s členom 18(1).

1.   Države članice in Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe. Države članice pripravijo in izvajajo programe na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom.

2.   Komisija izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo za mesta in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v program InvestEU, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s točkama (a) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

3.   Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.

1.   Vsaka država članica za sporazum o partnerstvu in za vsak program organizira in izvaja celovito partnerstvo v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom ter ob upoštevanju posebnosti skladov. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

2.   Partnerstvo, vzpostavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, deluje v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in pristopom od spodaj navzgor. Država članica vključi partnerje iz odstavka 1 v pripravo sporazuma o partnerstvu ter v pripravo, izvajanje in vrednotenje programov, vključno prek sodelovanja v odborih za spremljanje v skladu s členom 39.

Države članice v tem okviru po potrebi dodelijo ustrezen delež sredstev iz skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

3.   Partnerstvo v okviru programov Interreg vključuje partnerje iz vseh sodelujočih držav članic.

4.   Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo, določenim v Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014.

5.   Komisija se vsaj enkrat na leto o izvajanju programov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu.

1.   Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.   Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.

3.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov preprečili diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.

4.   Cilji skladov se izpolnjujejo skladno s ciljem spodbujanja trajnostnega razvoja, kot je določen v členu 11 PDEU, ob upoštevanju ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in načela, da se ne škoduje bistveno.

Cilji skladov se izpolnjujejo ob polnem spoštovanju pravnega reda Unije na področju okolja.

1.   Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa strateške usmeritve za načrtovanje programov ter ureditve za učinkovito in uspešno uporabo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, SPP in ESPRA v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.   Sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo. Kadar država članica že zagotavlja celovito partnerstvo med pripravo svojih programov, se šteje, da je ta zahteva izpolnjena.

3.   Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njim.

4.   Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

5.   Sporazum o partnerstvu je strateški in jedrnat dokument. Vsebuje največ 35 strani, razen če se država članica sama odloči za daljši dokument.

6.   Država članica pripravi sporazum o partnerstvu v skladu s predlogo iz Priloge II. Država članica lahko sporazum o partnerstvu vključi v enega izmed svojih programov.

7.   Programi Interreg se lahko predložijo Komisiji pred predložitvijo sporazuma o partnerstvu.

8.   EIB lahko na zahtevo zadevne države članice sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.

1.   Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov.

2.   Sporazum o partnerstvu lahko vsebuje tudi povzetek ocene izpolnjevanja zadevnih omogočitvenih pogojev iz člena 15 ter prilog III in IV.

1.   Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade, pri čemer spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva strateško naravo dokumenta, število zajetih programov in skupen znesek sredstev, dodeljenih zadevni državi članici. Komisija v svoji oceni upošteva zlasti, kako se država članica namerava odzvati na ustrezna priporočila za posamezne države, njen celovit nacionalni energetski in podnebni načrt ter evropski steber socialnih pravic.

2.   Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh mesecih po datumu njegove predložitve.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice.

5.   Kadar je v skladu s členom 10(6) sporazum o partnerstvu vključen v program, Komisija z izvedbenim aktom sprejme enotno odločitev o odobritvi tako sporazuma o partnerstvu kot programa najpozneje v šestih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani zadevne države članice.

1.   Država članica lahko Komisiji do 31. marca 2025 predloži spremenjen sporazum o partnerstvu, pri čemer upošteva rezultat vmesnega pregleda.

2.   Komisija oceni spremembo in lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi spremenjenega sporazuma o partnerstvu.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni sporazum o partnerstvu.

4.   Komisija spremembe sporazuma o partnerstvu odobri najpozneje šest mesecev po tem, ko država članica prvič predloži to spremembo.

1.   Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu dodelijo znesek v višini do 2 % začetne nacionalne dodelitve za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA, ki se prispeva v program InvestEU ter se zagotovi prek jamstva EU in svetovalnega vozlišča InvestEU v skladu s členom 10 uredbe o InvestEU. Države članice lahko s soglasjem zadevnega organa upravljanja za vsakega od teh skladov po 1. januarju 2023 z enim ali več zahtevki za spremembo programa nadalje dodelijo znesek v višini do 3 % začetne nacionalne dodelitve.

Taki zneski prispevajo k doseganju izbranih ciljev politike iz sporazuma o partnerstvu ali programa in podpirajo naložbe predvsem v kategoriji regij, ki prispevajo sredstva.

Taki prispevki se izvajajo v skladu s pravili iz uredbe o InvestEU in ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 26.

2.   Države članice določijo skupni znesek prispevkov za vsako leto po skladu in po kategoriji regije, kadar je ustrezno. Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Kadar država članica zaprosi za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.

3.   Zneski iz odstavka 1 tega člena se uporabijo za rezervacije dela jamstva EU v okviru razdelka države članice in za svetovalno vozlišče InvestEU po sklenitvi sporazuma o prispevku v skladu s členom 10(3) uredbe o InvestEU. Komisija lahko proračunske obveznosti Unije za vsak sporazum o prispevku prevzame v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

4.   Ne glede na člen 12 finančne uredbe se v primeru, da se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu 10(2) uredbe o InvestEU, ne sklene v štirih mesecih po datumu sprejetja sklepa Komisije o sprejetju sporazuma o partnerstvu za znesek iz odstavka 1 tega člena, dodeljen v sporazumu o partnerstvu, ustrezni znesek dodeli programu ali programom v okviru sklada, ki prispeva sredstva, in kategorije regije, kadar je to ustrezno na podlagi zahteve države članice.

Sporazum o prispevku za zneske iz odstavka 1, dodeljene v zahtevi za spremembo programa, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.

5.   Kadar sporazum o jamstvu v skladu z drugim pododstavkom člena 10(4) uredbe o InvestEU ni bil sklenjen v devetih mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.

Kadar država članica ne želi več sodelovati v skladu InvestEU, se zadevni zneski, vplačani kot rezervacije v skupni sklad za rezervacije, povrnejo kot notranji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe. Zadevna država članica predloži zahtevek za eno ali več sprememb programa, da se uporabijo povrnjeni zneski in zneski, dodeljeni za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena. Prekinitev ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem sklepov o spremembi zadevnega programa ali programov.

6.   Kadar se sporazum o jamstvu v skladu s tretjim pododstavkom člena 10(4) uredbe o InvestEU ne izvede v celoti v štirih letih od sklenitve sporazuma o jamstvu, se sporazum o prispevku spremeni. Država članica lahko zahteva, da se zneski, ki so prispevani v jamstvo EU iz odstavka 1 tega člena in dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil, naložb lastniškega kapitala ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5 tega člena.

7.   Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v jamstvo EU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, se dajo na voljo državi članici v skladu s točko (a) člena 10(5) uredbe o InvestEU in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev.

8.   Za zneske, ki se ponovno uporabijo v programu v skladu z odstavki 4, 5 in 6 tega člena, začne rok za sprostitev obveznosti iz člena 105(1) teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

1.   V tej uredbi so za specifične cilje določeni omogočitveni pogoji.

Priloga III vsebuje horizontalne omogočitvene pogoje, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Priloga IV vsebuje tematske omogočitvene pogoje za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad ter merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Omogočitveni pogoj v zvezi z orodji in zmogljivostmi za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči se ne uporablja za programe, ki prejemajo podporo iz AMIF, SNV ali IUMV.

2.   Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, kadar so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in utemelji, kadar meni, da je bil omogočitveni pogoj izpolnjen.

3.   Kadar omogočitveni pogoj ni izpolnjen v času odobritve programa ali spremembe programa, država članica obvesti Komisijo, takoj ko meni, da je bil omogočitveni pogoj izpolnjen, in izpolnitev utemelji.

4.   Komisija čim prej in najpozneje tri mesece po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, ali se strinja z državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja.

Kadar se Komisija ne strinja z državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja, o tem obvesti državo članico in navede svojo oceno.

Kadar se država članica ne strinja z oceno Komisije, v enem mesecu predloži svoje pripombe, Komisija pa nato ravna v skladu s prvim pododstavkom.

Kadar država članica sprejme oceno Komisije, ravna v skladu z odstavkom 3.

5.   Izdatki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, so brez poseganja v člen 105 lahko vključeni v zahtevke za plačila, vendar jih Komisija ne povrne, dokler ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4 tega člena.

Prvi pododstavek se ne uporablja za operacije, ki prispevajo k izpolnitvi ustreznega omogočitvenega pogoja.

6.   Država članica zagotovi, da omogočitveni pogoji ostajajo izpolnjeni in se upoštevajo v celotnem programskem obdobju. Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva na izpolnitev omogočitvenih pogojev.

Kadar Komisija meni, da omogočitveni pogoj ni več izpolnjen, o tem obvesti državo članico, pri čemer navede svojo oceno. Po tem se upošteva postopek iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 4.

Kadar Komisija ugotovi, da omogočitveni pogoj še vedno ni izpolnjen, so izdatki v zvezi s specifičnim ciljem na podlagi pripomb države članice in brez poseganja v člen 105 lahko vključeni v zahtevke za plačila, vendar jih Komisija ne povrne, dokler ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4 tega člena.

7.   Priloga IV se ne uporablja za prednostne naloge, ki se podpirajo iz SPP, ali za katera koli sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

1.   Vsaka država članica vzpostavi okvir smotrnosti, da se med izvajanjem programa omogočijo spremljanje in vrednotenje smotrnosti programa, pa tudi poročanje o njegovi smotrnosti ter da se prispeva k merjenju splošne smotrnosti skladov.

Okvir smotrnosti sestavljajo:

2.   Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+.

3.   Mejniki in cilji omogočajo Komisiji in državi članici, da merita napredek pri doseganju specifičnih ciljev. Izpolnjujejo zahteve iz člena 33(3) finančne uredbe.

1.   Metodologija za vzpostavitev okvira smotrnosti vključuje:

2.   Država članica da na zahtevo metodologijo za vzpostavitev okvira smotrnosti na voljo Komisiji.

1.   Pri programih, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:

2.   Država članica za vsak program Komisiji do 31. marca 2025 predloži oceno o izidu vmesnega pregleda, vključno s predlogom za dokončno dodelitev zneska prožnosti iz drugega pododstavka člena 86(1).

3.   Če se to šteje za potrebno po vmesnem pregledu programa ali v primeru, da so bili opredeljeni novi izzivi v skladu s točko (a) odstavka 1, država članica Komisiji predloži oceno iz odstavka 2 skupaj s spremenjenim programom.

Revizije vsebujejo:

Komisija odobri revidiran program v skladu s členom 24, vključno z dokončno dodelitvijo zneska prožnosti.

4.   Kadar kot rezultat vmesnega pregleda država članica meni, da programa ni treba spremeniti, Komisija bodisi:

5.   Do sprejetja odločitve, s katero Komisija potrdi dokončno dodelitev zneska prožnosti, ta znesek ni na voljo za izbor operacij.

6.   Komisija pripravi poročilo o izidu vmesnega pregleda ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2026.

1.   Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

2.   Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb. Takšne zahteve ni mogoče nasloviti pred letom 2023 ali po letu 2026, v zvezi z istim programom pa ne v dveh zaporednih letih.

3.   Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe ustreznih programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejetju tega odgovora da pripombe.

4.   Država članica v roku dveh mesecev po predložitvi odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi ustreznih programov.

5.   Kadar Komisija ne predloži pripomb ali kadar se prepriča, da so vse njene pripombe ustrezno upoštevane, sprejme sklep o odobritvi sprememb ustreznih programov najpozneje štiri mesece po tem, ko država članica predloži to spremembo.

6.   Kadar država članica ne sprejme učinkovitih ukrepov v odziv na zahtevo v skladu z odstavkom 1 v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija v treh mesecih po svojih pripombah v skladu z odstavkom 3 ali po predložitvi predloga države članice v skladu z odstavkom 4 Svetu predlaga, da začasno ustavi del ali vsa plačila za zadevne programe ali prednostne naloge. Komisija v svojem predlogu navede razloge, na podlagi katerih sklepa, da država članica ni učinkovito ukrepala. Komisija pri pripravi svojega predloga upošteva vse zadevne informacije ter ustrezno upošteva vse elemente, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga v skladu z odstavkom 14, in mnenja, izražena v njem.

Svet o tem predlogu odloči z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se uporablja le v zvezi z zahtevki za plačilo, ki so predloženi po datumu sprejetja tega izvedbenega akta.

7.   Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice, kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali (11) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, razen če ugotovi, da obstaja resen gospodarski upad v euroobmočju ali v Uniji kot celoti v smislu členov 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (42).

8.   Komisija lahko Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:

9.   Prednost se da začasni ustavitvi obveznosti. Plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru znatnega neupoštevanja. Začasna ustavitev plačil se uporablja za zahtevke za plačila, predložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

10.   Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o začasni ustavitvi obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.

Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti iz skladov za zadevno državo članico od 1. januarja leta, ki sledi sprejetju sklepa o začasni ustavitvi.

Svet na predlog Komisije iz odstavkov 7 in 8 z izvedbenim aktom sprejme sklep v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.

11.   Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic ter upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici v primerjavi s povprečjem Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasnih ustavitev na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

12.   Začasna ustavitev obveznosti je omejena na največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim koledarskim letom za sklade ali 0,25 % nominalnega BDP, pri čemer se upošteva nižji znesek v katerem koli od naslednjih primerov:

V primeru vztrajnega neupoštevanja lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.

13.   Svet na predlog Komisije odpravi začasno ustavitev obveznosti v naslednjih primerih:

Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, Komisija v proračun ponovno vključi začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 6 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

Začasno ustavljene obveznosti se v obdobju po letu 2027 ne smejo ponovno vključiti v proračun.

Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 105 začne teči od leta, v katerem je bila začasno ustavljena obveznost ponovno vključena v proračun.

Kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil. Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o odpravi začasne ustavitve obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.

14.   Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Zlasti Komisija Evropski parlament takoj obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 6, 7 ali 8, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve.

Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.

Komisija predlog o začasni ustavitvi oziroma predlog o odpravi takšne začasne ustavitve brez odlašanja po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj utemelji razloge za njen predlog.

15.   Komisija do 31. decembra 2025 opravi pregled uporabe tega člena. V ta namen pripravi poročilo in ga po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

16.   Kadar pride do večjih sprememb socialnih in gospodarskih razmer v Uniji, lahko Komisija predloži predlog za pregled uporabe tega člena ali pa lahko Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 225 oziroma členom 241 PDEU od Komisije zahteva, naj predloži tak predlog.

17.   Ta člen se ne uporablja za ESS+, AMIF, SNV, BMVI ali programe Interreg.

1.   Kadar po 1. juliju 2021 Svet prizna pojav neobičajnega dogodka, na katerega ena ali več držav članic ne more vplivati in ki ima večji vpliv na položaj javnih financ ali povzroči resen gospodarski upad v euroobmočju ali Uniji kot celoti, kot je navedeno v desetem pododstavku člena 5(1), četrtem pododstavku člena 6(3), desetem pododstavku člena 9(1) in četrtem pododstavku člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 (45), ali pojav nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, kot je navedeno v členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, lahko Komisija z izvedbenim sklepom in za obdobje največ 18 mesecev sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov, če so ti nujno potrebni za odziv na takšne izjemne ali neobičajne okoliščine:

2.   Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o izvajanju tega člena. Ko je izpolnjen en od pogojev iz odstavka 1, Komisija takoj obvesti Evropski parlament in Svet o svoji oceni razmer in predvidenih nadaljnjih ukrepih.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo pozoveta k strukturiranemu dialogu o uporabi tega člena. Komisija pri ocenjevanju razmer in načrtovanju nadaljnjih ukrepov ustrezno upošteva zavzeta stališča in mnenja, izražena v okviru strukturiranega dialoga.

4.   Če se po obdobju največ osemnajst mesecev, kot je določeno v odstavku 1, posebne okoliščine, ki so privedle do sprejetja teh začasnih ukrepov, nadaljujejo, Komisija ponovno oceni stanje in po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, pri čemer zagotovi potrebno prožnost za obravnavo teh okoliščin.

5.   Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o izvedbenem sklepu, sprejetem na podlagi odstavka 1, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

1.   Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 8(1) pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.   Države članice programe predložijo Komisiji najpozneje tri mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu. Države članice za AMIF, SNV in IUMV Komisiji programe predložijo najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe ali zadevne uredbe za posamezen sklad, kar od tega je pozneje.

3.   Države članice pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge V.

Države članice za AMIF, SNV in IUMV pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge VI.

4.   Kadar je okoljsko poročilo pripravljeno v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46), se objavi na spletni strani programa iz člena 49(1) te uredbe.

1.   V vsakem programu je določena strategija za prispevek programa k ciljem politike ali specifičnemu cilju SPP in sporočanje njegovih rezultatov.

2.   Program je sestavljen iz ene ali več prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike, specifičnemu cilju SPP ali tehnični pomoči, ki se izvaja v skladu s členom 36(4) ali členom 37. Prednostna naloga lahko uporabi podporo iz enega ali več skladov, razen če prejme podporo iz SPP ali zadevne tehnične pomoči izvajane v skladu s členom 36(4) ali členom 37. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike ali specifičnemu cilju SPP.

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, program uporabi podporo iz enega sklada ter mora biti sestavljen iz specifičnih ciljev in specifičnih ciljev tehnične pomoči.

3.   Vsak program določa:

Točka (a)(i), (ii) in (viii) tega odstavka se ne uporablja za programe, ki se omejujejo na podporo specifičnega cilja iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+. Točka (d) tega odstavka se ne uporablja za specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+.

Za ESRR, Kohezijski sklad, ESS+, SPP in ESPRA se programu v informativne namene priloži seznam načrtovanih operacij strateškega pomena s časovnim načrtom.

Če je v skladu s točko (k) več kot eno telo opredeljeno za prejemanje plačil s strani Komisije, država članica določi delež povrnjenih zneskov med temi telesi.

4.   Z odstopanjem od točk (b) do (e) odstavka 3 se za vsak specifični cilj programov, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, predloži naslednje:

5.   Vrste ukrepov temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I. Za programe, ki jih podpirajo ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, vrste ukrepov temeljijo na nomenklaturi iz uredb za posamezne sklade.

6.   Za programe ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP razpredelnica iz točke (g)(ii) odstavka 3 vključuje zneske za leta 2021 do 2027, vključno z zneskom prilagodljivosti.

7.   Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz točke (k) prvega pododstavka odstavka 3, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

8.   Za programe, ki jih podpira SPP, države članice Komisiji predložijo območne načrte za pravični prehod kot del programa ali programov ali zahteve za spremembo.

1.   Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter, za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, skladnost programa z zadevnim sporazumom o partnerstvu. V svoji oceni upošteva zlasti ustrezna priporočila za posamezne države, ustrezne izzive, opredeljene v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, in načela evropskega stebra socialnih pravic ter način njihove obravnave.

2.   Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v petih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice.

1.   Država članica lahko predloži obrazloženo zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.

2.   Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.

4.   Komisija sprejme odločitev, s katero se sprememba programa odobri najpozneje štiri mesece po tem, ko država članica predloži to spremembo.

5.   Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi do 8 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 4 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada v okviru istega programa. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in SPP, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regije.

Pri programih, ki jih podpira ESPRA, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi do 8 % prvotne dodelitve za specifični cilj na drug specifični cilj, vključno s tehnično pomočjo, ki se izvaja v skladu s členom 36(4).

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi dodelitve med vrstami ukrepov v okviru iste prednostne naloge, dodatno pa do 15 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo na drugo prednostno nalogo istega sklada.

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta. Prerazporeditve in povezane spremembe se ne štejejo za bistvene in ne zahtevajo sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa. Vendar izpolnjujejo vse regulativne zahteve in jih vnaprej odobri odbor za spremljanje v skladu s točko (d) člena 40(2). Država članica Komisiji predloži spremenjeno razpredelnico iz točke (g)(ii), (iii) ali (iv) člena 22(3), kot je ustrezno, skupaj z vsemi povezanimi spremembami v programu.

6.   Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takšnih popravkih obvestijo Komisijo.

7.   Pri programih, ki jih podpira ESPRA, spremembe programov, ki se nanašajo na uvedbo kazalnikov, ne zahtevajo odobritve Komisije.

1.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

2.   ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 15-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so takšni stroški potrebni za izvajanje. Ta možnost se ne uporablja za nobena sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

1.   Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa, če tako odobri odbor za spremljanje programa v skladu s točko (d) člena 40(2), zahtevajo prerazporeditev do 5 % začetnih nacionalnih dodelitev vsakega sklada v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, kadar je takšna možnost predvidena v temeljnem aktu takšnega instrumenta.

Vsota prerazporeditev iz prvega pododstavka tega odstavka in prispevkov v skladu s prvim pododstavkom člena 14(1) ne presega 5 % začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad.

Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa zahtevajo tudi prerazporeditev do 5 % začetnih nacionalnih dodelitev vsakega sklada v drug sklad ali sklade, razen za prerazporeditve, ki so določene v četrtem pododstavku.

Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa zahtevajo tudi dodatno prerazporeditev v višini do 20 % začetnih nacionalnih dodelitev po skladih med ESRR, ESS+ ali Kohezijskim skladom v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Države članice, katerih povprečna skupna stopnja brezposelnosti za obdobje 2017–2019 je nižja od 3 %, lahko zaprosijo za takšno dodatno prerazporeditev v višini do 25 % začetne nacionalne dodelitve.

2.   Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prerazporedijo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice.

3.   Zahtevki za spremembo programa določajo skupni znesek, prerazporejen za vsako leto po skladu in po kategoriji regije, kadar je to ustrezno, se ustrezno utemeljijo zaradi dopolnjevanja in učinka, ki ga je treba doseči, ter jim je priložen spremenjen program ali programi v skladu s členom 24.

4.   Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico nasprotuje zahtevku za prerazporeditev v zadevni spremembi programa, kadar bi taka prerazporeditev ogrozila doseganje ciljev programa, iz katerega je treba sredstva prerazporediti.

Komisija prav tako nasprotuje zahtevku, kadar meni, da država članica ni predložila ustrezne utemeljitve za prerazporeditev v zvezi z rezultati, ki jih je treba doseči, ali prispevkom, ki ga je treba zagotoviti za cilje sklada ali instrumenta prejemnika v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

5.   Kadar se zahtevek za prerazporeditev nanaša na spremembo programa, se lahko prerazporedijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.

6.   Sredstev iz SPP, vključno z vsemi sredstvi, ki se prerazporedijo iz ESRR in ESS+ v skladu s členom 27, ni mogoče prerazporediti v druge sklade ali instrumente na podlagi odstavkov 1 do 5 tega člena.

SPP ne prejema prerazporeditev v skladu z odstavki 1 do 5.

7.   Kadar Komisija ni prevzela pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja sredstev, prerazporejenih v skladu z odstavkom 1, se lahko ustrezna nedodeljena sredstva prerazporedijo nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodelijo enemu ali več programom.

V ta namen država članica predloži zahtevek za spremembo programa v skladu s členom 24(1) najpozneje štiri mesece pred rokom za prevzem obveznosti iz prvega pododstavka člena 114(2) finančne uredbe.

8.   Sredstva, ki so bila prerazporejena nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodeljena enemu ali več programom, se od datuma predložitve zahtevka za spremembo programa izvajajo v skladu s pravili iz te uredbe in uredb za posamezne sklade.

9.   Za sredstva, ki so bila prerazporejena nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodeljena programu v skladu z odstavkom 7 tega člena, rok za sprostitev obveznosti, kot je opredeljen v členu 105(1), začne teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

1.   Države članice lahko prostovoljno zahtevajo, da se znesek sredstev, ki so na voljo za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v skladu s členom 3 uredbe o SPP, dopolni s sredstvi iz ESRR in ESS+ ali kombinacijo teh sredstev za kategorijo regije, v katerih je zadevno območje. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prerazporejen v SPP, ne presega trikratnega zneska dodelitve iz SPP iz točke (g) člena 110(1). Sredstva, prerazporejena iz ESRR ali ESS+, ne presegajo 15 % zadevne dodelitve iz ESRR in ESS+ zadevni državi članici. Države članice v teh zahtevkih določijo skupni znesek, prerazporejen za vsako leto, po kategoriji regije.

2.   Zadevne prerazporeditve iz ESRR in ESS+ v prednostne naloge, ki jih podpira SPP, odražajo vrste ukrepov glede na informacije iz programa v skladu s točko (d)(ix) člena 22(3). Takšne prerazporeditve se štejejo za dokončne.

3.   Sredstva iz SPP, vključno s sredstvi, prerazporejenimi iz ESRR in ESS+, se izvršujejo v skladu s pravili iz te uredbe in uredbe o SPP. Pravila iz uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu in uredbe o ESS+ se ne uporabljajo za sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v skladu z odstavkom 1.

1.   Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 28, vsebujejo naslednje elemente:

Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.

2.   Teritorialne strategije so pod odgovornostjo ustreznih teritorialnih organov ali teles. Obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko uporabijo za teritorialne strategije.

3.   Kadar seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni teritorialni organi ali telesa izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

4.   Pri pripravi teritorialnih strategij organi ali telesa iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje uporabe ustreznega programa.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

5.   Kadar teritorialni organ ali telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ ali telo opredeli kot posredniško telo.

6.   Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

1.   Kadar država članica meni, da je to ustrezno v skladu s členom 28, ESRR, ESS+, SPP in ESPRA podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

2.   Država članica zagotovi, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:

3.   Kadar je podpora strategijam iz točke (c) odstavka 2 na voljo iz več kot enega sklada, ustrezni organi upravljanja organizirajo skupni razpis za izbor teh strategij in ustanovijo skupni odbor za vse zadevne sklade z namenom spremljanja izvajanja teh strategij. Zadevni organi upravljanja lahko izberejo enega od zadevnih skladov, da se zagotovi podpora vsem pripravljalnim in upravljalnim stroškom ter stroškom animacije iz točk (a) in (c) člena 34(1) v zvezi s temi strategijami.

4.   Kadar izvajanje takšne strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad.

5.   Za to strategijo se uporabljajo pravila glavnega sklada, pri čemer se upoštevajo področje uporabe in pravila o upravičenosti vsakega sklada, ki je vključen v podporo strategiji. Organi drugih skladov se opirajo na odločitve in upravljalna preverjanja, ki jih izvede pristojni organ glavnega sklada.

6.   Organ glavnega sklada organom drugih skladov zagotovi informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje plačil v skladu s pravili iz uredb za posamezne sklade.

1.   Ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da so v vsaki strategiji iz točke (c) člena 31(2) določeni naslednji elementi:

Vsebuje lahko tudi vrsto ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega zadevnega sklada.

2.   Ustrezni organi upravljanja opredelijo merila za izbor strategij, ustanovijo odbor za izbor strategij in odobrijo strategije, ki jih ta odbor izbere.

3.   Ustrezni organi upravljanja izvedejo prvi krog izbora strategij in zagotovijo, da izbrane lokalne akcijske skupine lahko opravijo svoje naloge iz člena 33(3) v 12 mesecih od datuma sklepa o odobritvi programa ali, v primeru strategij, ki jih podpira več kot en sklad, v 12 mesecih od datuma sklepa o odobritvi zadnjega zadevnega programa.

4.   Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in nadzora v okviru programa ali programov.

1.   Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije iz točke (c) člena 31(2).

2.   Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče ter da bodisi izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah bodisi se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

3.   Naslednje naloge opravljajo izključno lokalne akcijske skupine:

4.   Kadar lokalne akcijske skupine izvajajo naloge, ki niso zajete v odstavku 3 in za katere je odgovoren organ upravljanj ali – kadar je EKSPR izbran za glavni sklad – plačilna agencija, organ upravljanja te lokalne akcijske skupine v skladu s pravili za posamezne sklade imenuje za posredniška telesa.

5.   Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo, če lokalna akcijska skupina zagotavlja spoštovanje načela ločevanja funkcij.

1.   Država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:

2.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 je upravičena ne glede na to, ali je strategija naknadno izbrana za financiranje.

Podpora iz točke (c) odstavka 1 ne presega 25 % skupnega javnega prispevka k strategiji.

1.   Skladi lahko na pobudo Komisije podprejo pripravljalne ukrepe, ukrepe za spremljanje, nadzor, revizijo, vrednotenje, komuniciranje, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, prepoznavnost ter vse upravne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, in s tretjimi državami, kadar je to ustrezno.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo zlasti:

3.   Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč na svojo pobudo nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenja in poročanja, zlasti pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Takšni ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

4.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko zajemajo prejšnja in naslednja programska obdobja.

5.   Komisija svoje načrte določi, ko je prispevek iz skladov predviden v skladu s členom 110 finančne uredbe.

6.   Ukrepi iz tega člena se, odvisno od njihovega namena, lahko financirajo bodisi kot izdatki iz poslovanja bodisi kot upravni izdatki.

7.   V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko za omejeno obdobje v ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v sklepu o financiranju, ukrepi za tehnično pomoč na pobudo Komisije, ki se podpirajo v sklopu te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, in z njimi povezani stroški štejejo za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so bili ti ukrepi izvršeni in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

1.   Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov, vključno za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 8(1) ter za zagotavljanje financiranja za izvajanje med drugim nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, prepoznavnost in komuniciranje.

Zneski za tehnično pomoč na podlagi tega člena in člena 37 se ne upoštevajo za namene tematske koncentracije v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Vsak sklad lahko podpre ukrepe tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.

3.   Prispevek Unije za tehnično pomoč v državi članici se izvede bodisi v skladu s točkama (b) ali (e) člena 51.

Država članica navede svojo izbiro oblike prispevka Unije za tehnično pomoč v sporazumu o partnerstvu v skladu s Prilogo II. Ta izbira velja za vse programe v zadevni državi članici za celotno programsko obdobje in je naknadno ni mogoče spremeniti.

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ter pri programih Interreg se prispevek Unije za tehnično pomoč izvede zgolj v skladu s točko (e) člena 51.

4.   Kadar se prispevek Unije za tehnično pomoč v državi članici povrne v skladu s točko (b) člena 51, se uporabljajo naslednji elementi:

5.   Kadar se prispevek Unije za tehnično pomoč povrne v skladu s točko (e) člena 51, se uporabljajo naslednji elementi:

6.   Specifična pravila za tehnično pomoč za programe Interreg se določijo v uredbi o Interreg.

1.   Vsaka država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.

Država članica lahko za več kot en program ustanovi en sam odbor za spremljanje.

2.   Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, vključno z določbami o preprečevanju kakršnega koli nasprotja interesov in uporabi načela preglednosti.

3.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

4.   Poslovnik odbora za spremljanje ter podatki in informacije, ki se izmenjajo s tem odborom, se objavijo na spletni strani iz člena 49(1), brez poseganja v člen 69(5).

5.   Odstavki 1 do 4 tega člena se ne uporabljajo za programe, ki se omejujejo na specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.

1.   Vsaka država članica določi sestavo odbora za spremljanje in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniška telesa ter predstavniki partnerjev iz člena 8(1).

Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Poslovnik ureja uveljavljanje glasovalne pravice in podrobnosti o postopku v odboru za spremljanje v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice.

Poslovnik lahko omogoča nečlanom, vključno z EIB, da sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

Seznam članov odbora za spremljanje se objavi na spletni strani iz člena 49(1).

2.   Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

3.   V zvezi z AMIF, SNV in IUMV lahko ustrezne decentralizirane agencije sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

1.   Odbor za spremljanje preverja:

Kar zadeva programe, ki jih podpira ESPRA, se opravi posvet z odborom za spremljanje, ki, če oceni, da je to ustrezno, izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja.

2.   Odbor za spremljanje odobri:

3.   Odbor za spremljanje lahko daje priporočila organu upravljanja, vključno v zvezi z ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence.

1.   Komisija in vsaka država članica enkrat letno organizirata pregledovalne seje za preučitev smotrnosti posameznih programov. Na pregledovalnih sejah sodelujejo ustrezni organi upravljanja.

Na pregledovalni seji se lahko obravnava več programov.

Pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, pregledovalna seja organizira vsaj dvakrat v programskem obdobju.

3.   Za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, država članica najpozneje en mesec pred pregledovalno sejo Komisiji predloži jedrnate informacije o elementih, navedenih v členu 40(1). Te informacije temeljijo na najnovejših podatkih, ki so na voljo državi članici.

Za programe, omejene na specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, so informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov, omejene na točke (a), (b), (e), (f) in (h) člena 40(1) te uredbe.

4.   Država članica in Komisija se lahko dogovorita, da se pregledovalna seja ne organizira. V takem primeru se pregled lahko izvede v pisni obliki.

5.   Rezultati pregledovalne seje se zabeležijo v potrjenem zapisniku.

6.   Država članica nadalje obravnava vprašanja, ki so se pojavila med pregledovalno sejo in vplivajo na izvajanje programa, ter Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

7.   Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o smotrnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.

1.   Država članica ali organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za posamezen program vsako leto do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, razen podatkov, ki se zahtevajo v točki (b) odstavka 2 in v odstavku 3 ter jih je treba elektronsko poslati vsako leto do 31. januarja in 31. julija, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

Za prednostne naloge, ki podpirajo specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, se podatki pošljejo vsako leto do 31. januarja.

V uredbi o ESS+ so lahko navedena posebna pravila za pogostost zbiranja in posredovanja dolgoročnejših kazalnikov rezultatov.

2.   Podatki so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo po specifičnih ciljih in, kadar je to ustrezno, po kategoriji regije ter se nanašajo na:

3.   Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

4.   Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so zanesljivi in prikazujejo podatke, ki so shranjeni elektronsko, iz točke (e) člena 72(1) konec meseca pred mesecem predložitve.

5.   Država članica ali organ upravljanja vse podatke, posredovane Komisiji, objavi na spletnem portalu iz točke (b) člena 46 ali na spletni strani iz člena 49(1) ali pa tam zagotovi povezavo do teh podatkov.

1.   Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, vsak organ upravljanja Komisiji predloži končno poročilo o smotrnosti programa do 15. februarja 2031.

2.   V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 40(1) z izjemo informacij, posredovanih v skladu s točko (d) navedenega odstavka.

3.   Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po datumu prejema končnega poročila o smotrnosti. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti organ upravljanja o sprejetju poročila v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij. Kadar Komisija v teh rokih ne obvesti organa upravljanja, se šteje, da je poročilo sprejeto.

4.   Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 49(1).

5.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbeni akt, ki vzpostavlja predlogo za končno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 115(2).

1.   Država članica ali organ upravljanja izvede vrednotenja programov v zvezi z enim ali več naslednjimi merili: uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost Unije, in sicer z namenom izboljšanja kakovosti zasnove in izvajanja programov. Vrednotenja lahko zajemajo tudi druga relevantna merila, na primer vključevanje, nediskriminacijo in prepoznavnost, in več kot en program.

2.   Poleg tega se do 30. junija 2029 za vsak program izvede vrednotenje, s katerim se oceni njegov učinek.

3.   Vrednotenja se zaupajo notranjim ali zunanjim funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.   Država članica ali organ upravljanja zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.

5.   Država članica ali organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program. Pri AMIF, SMV in IUMV ta načrt vsebuje vmesno vrednotenje, ki mora biti zaključeno do 31. marca 2024.

6.   Država članica ali organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po sklepu o odobritvi programa.

7.   Vsa vrednotenja se objavijo na spletni strani iz člena 49(1).

1.   Komisija izvede vmesno vrednotenje, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za vsak sklad do konca leta 2024. Komisija lahko v skladu s členom 128 finančne uredbe uporabi vse ustrezne že razpoložljive informacije.

2.   Komisija izvede naknadno vrednotenje, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za vsak sklad do 31. decembra 2031. V primeru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA se to vrednotenje osredotoči zlasti na socialni, gospodarski in teritorialni učinek teh skladov v zvezi s cilji politike iz člena 5(1).

3.   Komisija rezultate naknadnega vrednotenja objavi na svoji spletni strani ter jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

1.   Vsaka država članica določi koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz skladov, vključno s programi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar ta država članica gosti organ upravljanja. Koordinator za komuniciranje se lahko imenuje na ravni telesa, opredeljenega v okviru člena 71(6), in usklajuje ukrepe v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v vseh programih.

Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednja telesa:

2.   Vsak organ upravljanja določi skrbnika za komuniciranje za vsak program. Skrbnik za komuniciranje je lahko odgovoren za več kot en program.

3.   Komisija vzdržuje mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, skrbnike za komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.

1.   Organ upravljanja zagotovi, da je najpozneje šest mesecev po sklepu o odobritvi programa vzpostavljena spletna stran z informacijami o programih, za katere je odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki tega programa.

2.   Organ upravljanja poskrbi, da se objava časovnega razporeda načrtovanih razpisov za zbiranje predlogov na spletni strani iz odstavka 1 ali na enotnem spletnem portalu iz točke (b) člena 46 posodablja najmanj trikrat letno z naslednjimi okvirnimi podatki:

3.   Organ upravljanja na spletni strani v vsaj enem uradnem jeziku institucij Unije javno objavi seznam operacij, ki so bile izbrane za podporo iz skladov, in ta seznam posodablja vsaj vsake štiri mesece. Vsaka operacija ima svojo kodo. Seznam vsebuje naslednje podatke:

Za podatke iz točk (b) in (c) prvega pododstavka se podatki umaknejo dve leti od datuma prvotne objave na spletni strani.

4.   Podatki iz odstavkov 2 in 3 tega člena se objavijo na spletni strani iz odstavka 1 ali na enotnem spletnem portalu iz točke (b) člena 46 te uredbe v formatu, ki je v skladu s členom 5(1) Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (48) odprt in strojno berljiv ter omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo.

5.   Pred objavo v skladu s tem členom organ upravljanja obvesti upravičence, da bodo podatki javno objavljeni.

6.   Organ upravljanja zagotovi, da se v skladu s Prilogo IX institucijam, telesom, uradom ali agencijam Unije na njihovo zahtevo predloži gradivo v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo, tudi na ravni upravičencev, ter da se Uniji podeli brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takšnega gradiva ter morebitne pripadajoče predhodno obstoječe pravice. Upravičenci ali organ upravljanja zaradi tega ne smejo imeti znatnih dodatnih stroškov ali znatnega upravnega bremena.

1.   Upravičenci in telesa, ki izvajajo finančne instrumente, potrdijo, da so za operacijo prejeli podporo iz skladov, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena v skladu s členom 62, in v ta namen:

Kadar je upravičenec iz ESS+ fizična oseba ali za operacije, ki se podpirajo v okviru specifičnega cilja iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, se zahteva iz točke (d) prvega pododstavka ne uporablja.

Z odstopanjem od točk (c) in (d) prvega pododstavka se lahko za operacije, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, v dokumentu, ki določa pogoje za podporo, določijo posebne zahteve za javni prikaz informacij o podpori iz skladov, kadar je to upravičeno zaradi varnosti in javnega reda v skladu s členom 69(5).

2.   Kar zadeva sklade za male projekte, upravičenec izpolnjuje obveznosti iz člena 36(5) uredbe o Interreg.

Kar zadeva finančne instrumente, upravičenec s pogodbenimi pogoji zagotovi, da končni prejemniki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) odstavka 1.

3.   Kadar upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi člena 47 ali odstavkov 1 in 2 tega člena in kadar niso bili sprejeti nobeni popravni ukrepi, organ upravljanja ob upoštevanju načela sorazmernosti ukrepa, in sicer ukine do 3 % podpore iz skladov, namenjene zadevni operaciji.

1.   Nepovratna sredstva, ki jih upravičencem zagotovijo države članice, so lahko v obliki:

2.   Kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR, se prispevek, ki ga upravičenec prejme iz ESRR, ESS+, SPP, AMIF, SMV in IUMV, dodeli v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, za katere podpora predstavlja državno pomoč. Pri uporabi financiranja po pavšalni stopnji se v skladu s točko (a) odstavka 1 lahko povrnejo le kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se organ upravljanja lahko strinja, da se nekatere operacije na področju raziskav in inovacij izvzamejo iz zahteve iz navedenega pododstavka, če je odbor za spremljanje predhodno odobril takšno izvzetje. Poleg tega se v skladu s točko (a) odstavka 1 lahko povrnejo nadomestila in plače, izplačani udeležencem.

3.   Pri določanju zneskov za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se uporabi ena od naslednjih možnosti:

1.   Neposredni stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj ali javnih naročil blaga ali storitev, katerih vrednost presega mejno vrednost iz člena 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (49) ali člena 15 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (50).

Kadar se uporabi pavšalna stopnja v skladu s prvim pododstavkom za AMIF, SNV in IUMV, se ta pavšalna stopnja uporabi samo za neposredne stroške operacije, ki niso predmet javnega naročanja.

2.   Za namene določanja neposrednih stroškov osebja se urna postavka lahko izračuna na enega od naslednjih načinov:

3.   Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto ali mesec, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.

4.   Kadar letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz dokumenta o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.

5.   Stroški osebja za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je naveden ta fiksni odstotek.

1.   Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja. Zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnje, ki se uporabi.

2.   Pri operacijah, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, SPP, AMIF, SNV in IUMV, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.

3.   Pavšalna stopnja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabi za stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz člena 55(1).

1.   Države članice lahko upravičencem pod določenimi pogoji zagotovijo nepovratna sredstva, ki so v celoti ali delno vračljiva, kot je določeno v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

2.   Upravičenec ta sredstva vrača pod pogoji, o katerih se dogovori z organom upravljanja.

3.   Države članice sredstva, ki jih vrne upravičenec, za enak namen ali v skladu s cilji zadevnega programa ponovno uporabijo do 31. decembra 2030 v obliki pogojenih nepovratnih sredstev ali finančnega instrumenta ali v kakšni drugi obliki podpore. V končnem poročilu o smotrnosti so navedeni vrnjeni zneski in informacije o njihovi ponovni uporabi.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sredstva hranjena na ločenih računih ali pod ustreznimi računovodskimi kodami.

5.   Sredstva Unije, ki jih kadar koli vrnejo upravičenci in ki do 31. decembra 2030 niso ponovno uporabljena, se v skladu s členom 88 vrnejo v proračun Unije.

1.   Organi upravljanja lahko iz enega ali več programov zagotovijo prispevek za obstoječe ali nove, na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni vzpostavljene finančne instrumente, ki jih neposredno izvajajo ali so zanje odgovorni, če ti instrumenti prispevajo k doseganju specifičnih ciljev.

2.   Finančni instrumenti končnim prejemnikom zagotavljajo podporo le za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, pa tudi obratni kapital, ki naj bi bile finančno izvedljive in za katere ni mogoče zbrati zadostnih sredstev iz tržnih virov. Takšna podpora je v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči.

Taka podpora se zagotavlja samo za tiste elemente naložbe, ki na datum odločitve o naložbi še niso fizično zaključeni ali popolnoma izvedeni.

3.   Ustrezna podpora iz skladov prek finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, za katere pripravo je odgovoren organ upravljanja. Predhodna ocena se zaključi, preden organ upravljanja finančnim instrumentom dodeli programske prispevke.

Predhodna ocena vključuje najmanj naslednje elemente:

Predhodna ocena se lahko pregleda ali posodobi, lahko se nanaša na del ozemlja države članice ali na njeno celotno ozemlje in lahko temelji na obstoječih ali posodobljenih predhodnih ocenah.

4.   Podpora za končne prejemnike se lahko kombinira s podporo iz katerega koli sklada ali drugega instrumenta Unije ter lahko pokriva isto izdatkovno postavko. V takem primeru se podpora iz skladov v okviru finančnega instrumenta kot del operacije finančnega instrumenta ne prijavi Komisiji za pridobitev podpore v drugi obliki, iz drugega sklada ali drugega instrumenta Unije.

5.   Finančni instrumenti se lahko v okviru enega samega sporazuma o financiranju kombinirajo s programsko podporo v obliki nepovratnih sredstev kot ena sama operacija finančnega instrumenta, kadar obe ločeni obliki podpore zagotovi telo, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo finančnega instrumenta. Programska podpora v obliki nepovratnih sredstev je nujno potrebna za finančni instrument, s katerim je tudi neposredno povezana, in ne sme prekoračiti vrednosti naložb, podprtih s finančnim produktom.

6.   V primeru kombinirane podpore iz odstavkov 4 in 5 se za vsak vir podpore vodi ločena evidenca.

7.   Vsota vseh oblik kombinirane podpore ne presega celotnega zneska zadevne izdatkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za predhodno financiranje nepovratnih sredstev.

1.   S finančnimi instrumenti, ki jih neposredno izvaja organ upravljanja, se lahko zagotovijo le posojila ali jamstva. Organ upravljanja določi pogoje za programski prispevek v finančni instrument v strateškem dokumentu, ki vključuje elemente iz Priloge X.

2.   Pri finančnih instrumentih, za katerih izvajanje je odgovoren organ upravljanja, gre lahko za:

Organ upravljanja izbere telo, ki bo izvajalo finančni instrument.

3.   Organ upravljanja lahko naročilo za izvajanje finančnega instrumenta odda neposredno: