Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32019R0316
Commission Regulation (EU) 2019/316 of 21 February 2019 amending Regulation (EU) No 1408/2013 on the application of Articles 107 and 108 of the Treaty on the Functioning of the European Union to de minimis aid in the agriculture sector
Uredba Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju
Uredba Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju
C/2019/1310
UL L 51I, 22.2.2019, str. 1–6
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
22.2.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
LI 51/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/316
z dne 21. februarja 2019
o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1),
po objavi osnutka te uredbe (2),
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz zahteve glede priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst državne pomoči. Svet je na podlagi Uredbe (EU) 2015/1588 in v skladu s členom 109 Pogodbe sklenil, da pomoč de minimis lahko tvori takšno vrsto pomoči. Na tej podlagi se šteje, da pomoč de minimis, ki ne presega določenega zneska, dodeljena v določenem obdobju enotnemu podjetju, ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in se zato postopek priglasitve zanjo ne uporablja. Vendar je države članice treba opozoriti, da pomoč de minimis kljub temu, da se ne šteje za državno pomoč, ne sme kršiti zakonodaje EU. |
(2) |
Komisija je sprejela več uredb o pravilih o pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, nazadnje Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 (3). |
(3) |
Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (EU) št. 1408/2013, in ob upoštevanju razlik v uporabi pomoči de minimis med državami članicami je primerno prilagoditi nekatere pogoje, določene v navedeni uredbi. Najvišji znesek pomoči za enotno podjetje za obdobje treh let bi bilo treba povečati na 20 000 EUR, nacionalno omejitev pa na 1,25 % letne proizvodnje. |
(4) |
Ob upoštevanju povečane potrebe po uporabi pomoči de minimis v nekaterih državah članicah je primerno dovoliti nadaljnje povečanje najvišjega zneska pomoči za enotno podjetje na 25 000 EUR in nacionalne omejitve na 1,5 % letne proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati dodatne pogoje, ki so nujni za zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga. Izkušnje, pridobljene v prvih letih uporabe Uredbe (EU) št. 1408/2013, so pokazale, da bi lahko koncentracija pomoči de minimis v določenem sektorju proizvodov vodila v izkrivljanje konkurence in trgovine. Zato bi morala biti uporaba višje individualne zgornje meje in nacionalne omejitve možna le ob uporabi sektorske omejitve, ki bi državam članicam preprečevala dodelitev več kot 50 % skupnega kumulativnega zneska pomoči de minimis za ukrepe, ki koristijo enemu samemu sektorju proizvodov, v katerem koli obdobju treh poslovnih let. Sektorska omejitev bi morala zagotoviti, da za vsak ukrep, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1408/2013, lahko velja, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in ne izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco. |
(5) |
Trenutno se lahko države članice same odločijo, ali želijo za zagotavljanje, da se ne preseže ne individualna zgornja meja pomoči de minimis ne nacionalna omejitev, uporabljati nacionalni centralni register. Vendar bi v državah članicah, ki se odločijo za višjo individualno zgornjo mejo, uporaba centralnega registra postala nujna, saj sektorska omejitev, ki je pogoj za to možnost, zahteva še natančnejše spremljanje dodeljene pomoči. Zato bi morala biti za te države članice obvezna uporaba centralnega registra, da se evidentira vsa dodeljena pomoč de minimis, s čimer bi se zagotovilo, da se ne presežeta individualna zgornja meja in nacionalna ali sektorska omejitev. |
(6) |
Merila za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za posojila in jamstva bi bilo treba prilagoditi glede na povečane zgornje meje pomoči de minimis. |
(7) |
Glede na povečano potrebo po uporabi pomoči de minimis in glede na to, da so sedanje zgornje meje neupravičeno omejujoče, je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 1408/2013 pred datumom prenehanja njene veljavnosti, tj. do 31. decembra 2020. Obdobje od začetka veljavnosti te uredbe do konca obdobja uporabe Uredbe (EU) št. 1408/2013 bi bilo zelo kratko. Zaradi ekonomičnosti postopka ter zagotavljanja kontinuitete in pravne varnosti bi bilo obdobje uporabe Uredbe (EU) št. 1408/2013 treba podaljšati do 31. decembra 2027. |
(8) |
Uredbo (EU) št. 1408/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 1408/2013 se spremeni:
(1) |
v členu 2 se dodata naslednja odstavka 3 in 4: „3. Za namene te uredbe ‚sektor proizvodov‘ pomeni sektor, naveden v členu 1(2)(a) do (w) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). 4. Za namene te uredbe ‚sektorska omejitev‘ pomeni najvišji kumulativni znesek pomoči, ki se uporablja za ukrepe pomoči, ki koristijo enemu samemu sektorju proizvodov, in je enak 50 % najvišjega zneska dodeljene pomoči de minimis na državo članico iz Priloge II.“; (*1) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671)." |
(2) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Pomoč de minimis 1. Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi. 2. Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 20 000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let. 3. Kumulativni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne presega nacionalne omejitve iz Priloge I. 3a. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 lahko država članica odloči, da skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 25 000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let in da skupni kumulativni znesek pomoči de minimis, dodeljene v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne sme presegati nacionalne omejitve iz Priloge II, pri čemer je treba upoštevati naslednja pogoja:
4. Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom. 5. Zgornje meje pomoči de minimis ter nacionalne omejitve in sektorska omejitev iz odstavkov 2, 3 in 3a se uporabljajo ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na to, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali le delno financira iz sredstev Unije. Obdobje treh poslovnih let se določi glede na poslovna leta, ki jih uporablja podjetje v zadevni državi članici. 6. Za namene zgornjih mej pomoči de minimis ter nacionalnih omejitev in sektorske omejitve iz odstavkov 2, 3 in 3a je pomoč izražena v obliki denarnih nepovratnih sredstev. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev pomoči. Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči. 7. Če bi se z dodelitvijo nove pomoči de minimis presegle zgornje meje pomoči de minimis, nacionalne omejitve ali sektorska omejitev iz odstavkov 2, 3 in 3a, zanjo ne veljajo ugodnosti iz te uredbe. 8. V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo ali nacionalno ali sektorsko omejitev. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita. 9. Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.“; |
(3) |
člen 4 se spremeni:
|
(4) |
člen 6 se spremeni:
|
(5) |
v členu 8 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Uporablja se do 31. decembra 2027.“; |
(6) |
Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. februarja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 248, 24.9.2015, str. 1.
(2) UL C 425, 26.11.2018, str. 2.
(3) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).
PRILOGA
„PRILOGA I
Najvišji kumulativni zneski pomoči de minimis, dodeljeni podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, na državo članico v skladu s členom 3(3)
(v EUR) |
|
Država članica |
Najvišji zneski pomoči de minimis (1) |
Belgija |
106 269 708 |
Bolgarija |
53 020 042 |
Češka |
61 865 750 |
Danska |
141 464 625 |
Nemčija |
732 848 458 |
Estonija |
11 375 375 |
Irska |
98 460 375 |
Grčija |
134 272 042 |
Španija |
592 962 542 |
Francija |
932 709 458 |
Hrvaška |
28 920 958 |
Italija |
700 419 125 |
Ciper |
8 934 792 |
Latvija |
16 853 708 |
Litva |
34 649 958 |
Luksemburg |
5 474 083 |
Madžarska |
99 582 208 |
Malta |
1 603 917 |
Nizozemska |
352 512 625 |
Avstrija |
89 745 208 |
Poljska |
295 932 125 |
Portugalska |
87 570 583 |
Romunija |
215 447 583 |
Slovenija |
15 523 667 |
Slovaška |
29 947 167 |
Finska |
55 693 958 |
Švedska |
79 184 750 |
Združeno kraljestvo |
394 587 292 |
PRILOGA II
Najvišji kumulativni zneski pomoči de minimis, dodeljeni podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, na državo članico v skladu s členom 3(3a)
(v EUR) |
|
Država članica |
Najvišji zneski pomoči de minimis (2) |
Belgija |
127 523 650 |
Bolgarija |
63 624 050 |
Češka |
74 238 900 |
Danska |
169 757 550 |
Nemčija |
879 418 150 |
Estonija |
13 650 450 |
Irska |
118 152 450 |
Grčija |
161 126 450 |
Španija |
711 555 050 |
Francija |
1 119 251 350 |
Hrvaška |
34 705 150 |
Italija |
840 502 950 |
Ciper |
10 721 750 |
Latvija |
20 224 450 |
Litva |
41 579 950 |
Luksemburg |
6 568 900 |
Madžarska |
119 498 650 |
Malta |
1 924 700 |
Nizozemska |
423 015 150 |
Avstrija |
107 694 250 |
Poljska |
355 118 550 |
Portugalska |
105 084 700 |
Romunija |
258 537 100 |
Slovenija |
18 628 400 |
Slovaška |
35 936 600 |
Finska |
66 832 750 |
Švedska |
95 021 700 |
Združeno kraljestvo |
473 504 750 |
(1) Najvišji zneski so izračunani na podlagi povprečja najvišjih treh vrednosti letne kmetijske proizvodnje vsake države članice v obdobju 2012–2017. Metoda izračuna zagotavlja, da so vse države članice obravnavane enako in nobena od nacionalnih povprečnih vrednosti ni nižja od najvišjih zneskov, predhodno določenih za obdobje 2014–2020.
(2) Najvišji zneski so izračunani na podlagi povprečja najvišjih treh vrednosti letne kmetijske proizvodnje vsake države članice v obdobju 2012–2017. Metoda izračuna zagotavlja, da so vse države članice obravnavane enako in nobena od nacionalnih povprečnih vrednosti ni nižja od najvišjih zneskov, predhodno določenih za obdobje 2014–2020.