Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32019R2021
Commission Regulation (EU) 2019/2021 of 1 October 2019 laying down ecodesign requirements for electronic displays pursuant to Directive 2009/125/EC of the European Parliament and of the Council, amending Commission Regulation (EC) No 1275/2008 and repealing Commission Regulation (EC) No 642/2009 (Text with EEA relevance.)
Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (Besedilo velja za EGP.)
Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (Besedilo velja za EGP.)
C/2019/2122
UL L 315, 5.12.2019, str. 241–266
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 01/05/2021
5.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 315/241 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2021
z dne 1. oktobra 2019
o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Direktivo 2009/125/ES bi morala Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja v Uniji ter imajo pomemben vpliv na okolje in znaten potencial, da ga z boljšo zasnovo brez prekomernih stroškov izboljšajo. |
(2) |
Komisija je v Uredbi Komisije (ES) št. 642/2009 (2) določila zahteve za okoljsko primerno zasnovo televizorjev in v skladu z navedeno uredbo bi morala Komisija uredbo pregledovati glede na tehnološki napredek. |
(3) |
Sporočilo Komisije COM(2016) 773 (3) (delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo), ki ga je pripravila Komisija z uporabo člena 16(1) Direktive 2009/125/ES, določa prednostne delovne naloge v okviru okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami za obdobje 2016–2019. V delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo so opredeljene skupine izdelkov, povezanih z energijo, ki jih je treba obravnavati kot prednostne pri izvajanju pripravljalnih študij in končnem sprejetju izvedbenih ukrepov ter pregledu Uredbe (ES) št. 642/2009. |
(4) |
Za ukrepe iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo se ocenjuje, da bi leta 2030 skupno lahko prinesli več kot 260 TWh letnih prihrankov končne energije, kar ustreza zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za približno 100 milijonov ton na letni ravni leta 2030. Elektronski prikazovalniki so ena od skupin izdelkov, navedenih v delovnem načrtu. |
(5) |
V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 642/2009 je Komisija pregledala uredbo glede na tehnološki napredek ter analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike televizorjev in drugih elektronskih prikazovalnikov. Pregled je bil opravljen v tesnem sodelovanju z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav. Rezultati pregleda so bili objavljeni in predstavljeni posvetovalnemu forumu, ustanovljenemu na podlagi člena 18 Direktive 2009/125/ES. |
(6) |
V pregledu je bilo ugotovljeno, da obstaja potreba po uvedbi novih zahtev za okoljsko primerno zasnovo, povezanih z energijo, za televizorje in da bi se morale iste zahteve zaradi hitro rastočega prekrivanja funkcij med različnimi tipi prikazovalnikov uporabljati tudi za druge prikazovalnike, kot so računalniški monitorji. Projektorji uporabljajo zelo drugačne tehnologije in bi morali biti zato zunaj področja uporabe te uredbe. |
(7) |
Digitalni informacijski prikazovalniki se uporabljajo na javnih mestih, kot so letališča, postaje podzemne železnice in železniške postaje, prodajalne, izložbe trgovin, restavracije, muzeji, hoteli, konferenčni centri ali na izpostavljenih mestih zunaj stavb ter predstavljajo pomemben trg v vzponu. Njihove potrebe po energiji so drugačne in običajno presegajo potrebe drugih elektronskih prikazovalnikov, ker se pogosto uporabljajo v svetlih prostorih in so stalno v delovanju. Minimalne zahteve za digitalne informacijske prikazovalnike v stanju delovanja bi se morale ovrednotiti, ko bodo na voljo dodatni podatki, vendar bi morale zanje veljati najmanj minimalne zahteve za načine v stanju izključenosti, pripravljenosti in omrežne pripravljenosti ter za učinkovito rabo materialov. |
(8) |
Letna poraba energije televizorjev v Uniji je leta 2016 znašala več kot 3 % porabe električne energije v Evropski uniji. Pričakovana poraba energije televizorjev, monitorjev in digitalnih informacijskih prikazovalnikov naj bi bila leta 2030 blizu 100 TWh/leto. Ocenjuje se, da bo ta uredba skupaj s spremljajočo uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami do leta 2030 skupno porabo zmanjšala za 39 TWh/leto. |
(9) |
Določiti bi bilo treba posebne zahteve za potrebe elektronskih prikazovalnikov po električni moči v stanju pripravljenosti, omrežne pripravljenosti ali izključenosti. Zato se zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 (4), ki se ne uporabljajo za televizorje, ne bi smele več uporabljati za druge tipe elektronskih prikazovalnikov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1275/2008 ustrezno spremeniti. |
(10) |
Elektronski prikazovalniki za poklicno uporabo, kot je urejanje videoposnetkov, računalniško podprto oblikovanje, grafika ali za sektor radiodifuzije, imajo večjo zmogljivost in zelo posebne funkcije ter zanje kljub običajno večji porabi energije ne bi smele veljati zahteve glede energijske učinkovitosti v stanju delovanja, ki veljajo za bolj splošne izdelke. |
(11) |
Sporočilo Komisije o krožnem gospodarstvu (5) in sporočilo o delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo (6) poudarjata pomen uporabe okvira za okoljsko primerno zasnovo za podporo pri prehodu na z viri gospodarnejše in krožno gospodarstvo. Tudi uvodna izjava 11 in člen 4 Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) se sklicujeta na Direktivo 2009/125/ES in navajata, da bi morale zahteve za okoljsko primerno zasnovo olajšati ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) z obravnavanjem vprašanj višje v proizvodni verigi ter tako olajšati doseganje ciljev glede preprečevanja in predelave odpadkov v državah članicah iz Direktive (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Poleg tega Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 vključuje cilj „spreminjanj[a] Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo“. Zahteve, ki jih bo moralo biti mogoče izvajati in uveljaviti v fazi načrtovanja izdelkov, so lahko primerne za optimizacijo učinkovite rabe virov in materiala ob koncu življenjske dobe. Nazadnje bi morala Komisija v skladu z akcijskim načrtom Unije za krožno gospodarstvo (10) zagotoviti, da se pri določanju ali reviziji meril za okoljsko primerno zasnovo posebna pozornost namenja vidikom, ki so pomembni za krožno gospodarstvo. Ta uredba bi morala zato določiti ustrezne zahteve, ki niso povezane z energijo, s čimer bi se prispevalo k ciljem krožnega gospodarstva, vključno z zahtevami za olajšanje popravil in razpoložljivosti rezervnih delov. |
(12) |
Zasloni s tekočimi kristali (LCD) s površino zaslona, večjo od 100 kvadratnih centimetrov, spadajo na področje uporabe zahtev iz člena 8 in Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU v zvezi s selektivno obdelavo materialov in sestavnih delov OEEO, kar pomeni, da je treba take zaslone odstraniti iz izdelka, v katerega so vgrajeni. Glede na to, da imajo poleg tega zasloni s površino zaslona, manjšo ali enako 100 kvadratnim centimetrom, zelo omejeno porabo energije, bi morali biti vsi taki elektronski prikazovalniki zunaj področja uporabe te uredbe tako glede energije kot glede zahtev, ki prispevajo k ciljem krožnega gospodarstva. |
(13) |
Ko se televizorji, računalniški monitorji, digitalni informacijski prikazovalniki, profesionalni prikazovalniki, prikazovalniki za radiodifuzijo, varnostni prikazovalniki in prikazovalniki, vgrajeni v tablične računalnike, namizne ali prenosne računalnike „vse v enem“, ob koncu življenjske dobe pripeljejo v obrat za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, jih med seboj načeloma ni mogoče razlikovati. Zato bi morale zanje veljati enake zahteve glede ustrezne obravnave ob koncu življenjske dobe in bi morali prav tako olajšati doseganje ciljev krožnega gospodarstva. Vendar bi morali biti elektronski prikazovalniki, vgrajeni v računalnike, kot so tablični računalniki, prenosni računalniki ali integrirani namizni računalniki, čeprav jih skoraj ni mogoče razlikovati od drugih elektronskih prikazovalnikov, zajeti v pregledu Uredbe Komisije (EU) št. 617/2013 (11) o računalnikih. |
(14) |
Razrez elektronskih prikazovalnikov povzroči veliko izgubo virov in ovira cilje krožnega gospodarstva, kot je predelava nekaterih redkih in dragocenih materialov. Poleg tega člen 8(1) in (2) Direktive 2012/19/EU od držav članic zahteva, da se vsi ločeno zbrani odpadki primerno obdelajo, kar vključuje najmanj selektivno obdelavo več sestavnih delov (ki so običajno prisotni v elektronskih prikazovalnikih) pri pripravi za predelavo ali recikliranje in pred razrezom. Razstavljanje najmanj posebnih sestavnih delov, navedenih v Prilogi VII k navedeni direktivi, bi bilo zato treba olajšati. Poleg tega člen 15 določa brezplačno zagotavljanje informacij s strani proizvajalcev, da se olajša priprava za ponovno uporabo ter pravilno in okolju prijazno ravnanje z OEEO, ki se lahko zagotovi z uporabo prostovoljne elektronske platforme (12). |
(15) |
Prisotnost halogeniranih zaviralcev gorenja je velika težava pri recikliranju plastike elektronskih prikazovalnikov. Nekateri halogeni so bili zaradi visoke toksičnosti omejeni z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), vendar se morda še vedno uporabljajo v starih prikazovalnikih, drugi pa so še vedno dovoljeni. Nadzor največje dovoljenje vsebnosti nedovoljenih spojin v reciklirani plastiki ni stroškovno učinkovit, zaradi česar se sežiga vsa. Alternativne rešitve bi obstajale za kosovne plastične dele v elektronskem prikazovalniku, kot sta ohišje in stojalo, kar bi omogočilo višji donos reciklirane plastike. Uporaba halogeniranih zaviralcev gorenja v teh delih bi morala biti omejena. |
(16) |
Prisotnost kadmija, zelo toksične in rakotvorne snovi, v prikazovalnih ploščah je dodatna ovira za učinkovito upravljanje toka odpadkov. Uporabo nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, vključno s kadmijem, omejuje Direktiva 2011/65/EU. Vendar uporaba kadmija v elektronskih prikazovalnikih spada med uporabe iz Priloge III, ki so izvzete iz omejitve za omejen čas. Proizvajalci bi zato morali prikazovalnike, ki vsebujejo kadmij, označiti s posebno oznako, da se olajša pravilno in okolju prijazno predelavo ob koncu življenjske dobe. |
(17) |
Ustrezni parametri izdelkov bi se morali meriti z uporabo zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14). |
(18) |
V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba podrobno določiti postopke za ocenjevanje skladnosti, ki se uporabljajo. |
(19) |
Za lažja preverjanja skladnosti bi morali proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki v tehnični dokumentaciji v skladu s prilogama IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti informacije, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe. Za namene nadzora trga bi bilo treba proizvajalcem, uvoznikom ali pooblaščenim zastopnikom omogočiti, da se sklicujejo na zbirko podatkov o izdelkih, če tehnična dokumentacija v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2013 (15) vsebuje iste informacije. |
(20) |
Za izboljšanje učinkovitosti te uredbe in zaščito potrošnikov bi bilo treba prepovedati dajanje na trg izdelkov, ki v preizkusnih pogojih samodejno spremenijo svoje delovanje, da izboljšajo deklarirane parametre. |
(21) |
Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi, da so informacije o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklu splošno in zlahka dostopne, in sicer v skladu s točko 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES. |
(22) |
S pregledom te uredbe bi se morala oceniti ustreznost in uspešnost njenih določb pri doseganju ciljev. Pri izbiri časa pregleda bi bilo treba upoštevati hitrost tehnološkega napredka pri izdelkih, ki so zajeti v tej uredbi. |
(23) |
Uredbo (ES) št. 642/2009 bi bilo zato treba razveljaviti. |
(24) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19 Direktive 2009/125/ES. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg in v uporabo elektronskih prikazovalnikov, vključno s televizorji, monitorji in digitalnimi informacijskimi prikazovalniki.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) |
katere koli elektronske prikazovalnike s površino zaslona, ki je manjša ali enaka 100 kvadratnih centimetrov; |
(b) |
projektorje: |
(c) |
videokonferenčne sisteme vse v enem; |
(d) |
medicinske prikazovalnike; |
(e) |
naglavno opremo za navidezno resničnost; |
(f) |
prikazovalnike, ki so ali bodo vgrajeni v izdelki, navedeni v členu 2(3)(a) in členu 2(4) Direktive 2012/19/EU; |
(g) |
prikazovalnike, ki so sestavni deli ali podsklopi izdelkov, ki so zajeti v izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES. |
3. Zahteve iz točk A in B Priloge II se ne uporabljajo za naslednje prikazovalnike:
(a) |
prikazovalnike za radiodifuzijo; |
(b) |
profesionalne prikazovalnike; |
(c) |
varnostne prikazovalnike; |
(d) |
digitalne interaktivne table; |
(e) |
digitalne okvirje za fotografije. |
(f) |
digitalne informacijske prikazovalnike. |
4. Zahteve iz točk A, B in C Priloge II se ne uporabljajo za naslednje prikazovalnike:
(a) |
prikazovalnike stanja, |
(b) |
kontrolne plošče. |
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„elektronski prikazovalnik“ pomeni prikazovalni zaslon in povezano elektroniko, katerih glavna funkcija je prikazovanje vizualnih informacij iz ožičenih ali brezžičnih virov. |
(2) |
„televizor“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki je zasnovan predvsem za prikazovanje in sprejemanje avdiovizualnih signalov ter je sestavljen iz elektronskega prikazovalnika in enega ali več uglaševalnikov/sprejemnikov; |
(3) |
„uglaševalnik/sprejemnik“ pomeni elektronsko vezje, ki zazna televizijski radiodifuzni signal, kot sta prizemni digitalni ali satelitski, vendar ne internetnega enovrstnega signala, in omogoča izbiro televizijskega kanala iz skupine radiodifuznih kanalov; |
(4) |
„monitor“ ali „računalniški monitor“ ali „računalniški zaslon“ pomeni elektronski prikazovalnik, namenjen eni osebi za gledanje od blizu, na primer za pisalno mizo; |
(5) |
„digitalni informacijski prikazovalnik“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki je zasnovan predvsem za prikazovanje vsebin, da si jih v okoljih, ki niso namizna ali domača, lahko ogleda več ljudi. Njegove specifikacije vključujejo vse naslednje lastnosti:
|
(6) |
„površina zaslona“ pomeni gledalno površino elektronskega prikazovalnika, ki se izračuna tako, da se največja širina gledalne slike pomnoži z največjo višino gledalne slike vzdolž površine zaslona (ravnega ali ukrivljenega); |
(7) |
„digitalni okvir za fotografije“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki prikazuje izključno mirujoče vizualne informacije; |
(8) |
„projektor“ pomeni optično napravo za obdelavo analognih ali digitalnih slikovnih in video informacij v kateri koli obliki za moduliranje svetlobnega vira in projekcijo nastale slike na zunanjo površino; |
(9) |
„prikazovalnik stanja“ pomeni prikazovalnik, ki se uporablja za prikazovanje preprostih, vendar spreminjajočih se informacij, kot so izbrani kanal, čas ali poraba energije. Zgolj svetlobni kazalnik se ne šteje za prikazovalnik stanja; |
(10) |
„kontrolna plošča“ pomeni elektronski prikazovalnik, katerega glavna funkcija je prikazovanje slik, povezanih s stanjem delovanja izdelka; interakcijo z uporabnikom lahko omogoča na dotik ali na druge načine za upravljanje delovanja izdelka. Lahko se vgradi v izdelke ali se posebej zasnuje in trži za uporabo izključno z izdelkom; |
(11) |
„videokonferenčni sistem vse v enem“ pomeni namenski sistem, zasnovan za videokonference in sodelovanje, ki je vgrajen v eno samo ohišje in katerega specifikacija vključuje vse naslednje lastnosti:
|
(12) |
„visoka omrežna razpoložljivost (HiNA)“ pomeni visoko omrežno razpoložljivost, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008; |
(13) |
„prikazovalnik za radiodifuzijo“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki je zasnovan in se trži za profesionalno uporabo s strani radiodifuznih in videoprodukcijskih hiš za ustvarjanje video vsebin. Njegove specifikacije vključujejo vse naslednje lastnosti:
|
(14) |
„digitalna interaktivna tabla“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki omogoča neposredno interakcijo uporabnika s prikazano sliko. Digitalna interaktivna tabla je zasnovana predvsem za predstavitve, izobraževanja ali sodelovanje na daljavo, vključno s prenosom zvočnih in video signalov. Njena specifikacija vključuje vse naslednje lastnosti:
|
(15) |
„profesionalni prikazovalnik“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki je zasnovan in dan na trg za profesionalno uporabo za urejanje videa in grafičnih slik. Njegova specifikacija vključuje vse naslednje lastnosti:
|
(16) |
„varnostni prikazovalnik“ pomeni elektronski prikazovalnik, čigar specifikacija vključuje vse naslednje lastnosti:
|
(17) |
„vgrajen“, kadar se nanaša na prikazovalnik, ki je del drugega izdelka kot funkcionalni sestavni del, pomeni elektronski prikazovalnik, ki ne more delovati neodvisno od izdelka in je od njega odvisen pri izvajanju svojih funkcij, tudi glede napajanja; |
(18) |
„medicinski prikazovalnik“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki ga zajema področje uporabe:
|
(19) |
„monitor razreda 1“ pomeni monitor za ocenjevanje tehnične kakovosti slik na visoki ravni na ključnih točkah v postopku priprave ali radiodifuzije, kot so na primer zajemanje slik, postprodukcija, prenos in shranjevanje; |
(20) |
„naglavna oprema za navidezno resničnost“ pomeni napravo, ki se nosi na glavi in prikazuje stereoskopske slike za vsako oko ter ima funkcije sledenja gibov glave, s čimer uporabniku omogoča poglobljeno izkušnjo navidezne resničnosti. |
Za namene prilog so v Prilogi I določene dodatne opredelitve pojmov.
Člen 3
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II se uporabljajo od datumov, ki so v njej navedeni.
Člen 4
Ocena skladnosti
1. Postopek za ocenjevanje skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.
2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES so v tehnični dokumentaciji navedeni razlog, zakaj nekateri plastični deli niso označeni v skladu z izvzetjem iz točke D(2) Priloge II, ter podrobnosti in rezultati izračunov iz Priloge III k tej uredbi.
3. Kadar so bile informacije iz tehnične dokumentacije za določen model pridobljene:
(a) |
od modela, ki ima enake tehnične značilnosti, pomembne za tehnične informacije, ki jih je treba navesti, vendar ga proizvaja drug proizvajalec, ali |
(b) |
z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije od drugega modela istega ali drugega proizvajalca, ali oboje, |
tehnična dokumentacija vsebuje podrobnosti o takem izračunu, oceni, ki jo je opravil proizvajalec za preverjanje natančnosti izračuna, in, če je primerno, izjavo, da sta modela različnih proizvajalcev enaka.
Tehnična dokumentacija vključuje seznam vseh enakovrednih modelov, vključno z identifikacijskimi oznakami.
4. Tehnična dokumentacija vključuje informacije v zaporedju in kot je določeno v Prilogi VI k Uredbi (EU) 2019/2013. Za namene tržnega nadzora se lahko proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki brez poseganja v točko 2(g) Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES sklicujejo na tehnično dokumentacijo, naloženo v zbirko podatkov o izdelkih, ki vsebuje iste informacije, kot so določene v Uredbi (EU) 2019/2013.
Člen 5
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Organi države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.
Člen 6
Izogibanje in posodobitve programske opreme
Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem delovanja med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, ki ga proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik deklarira v tehnični dokumentaciji ali vključi v katero koli priloženo dokumentacijo.
Poraba energije izdelka in katerega koli drugega deklariranega parametra se po posodobitvi programske ali strojne programske opreme ne poslabša, če se izmeri po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen v preizkusu za izjavo o skladnosti, razen ob izrecni privolitvi končnega uporabnika pred izvedbo posodobitve. Zaradi zavrnitve posodobitve ne sme priti do spremembe delovanja.
Zaradi posodobitve programske opreme se nikoli ne spremeni delovanje izdelka na način, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.
Člen 7
Okvirna merila uspešnosti
Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu v času sprejetja te uredbe, so določena v Prilogi V.
Člen 8
Pregled
Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate ocene, če je ustrezno vključno z osnutkom predloga revizije, predstavi posvetovalnemu forumu najpozneje do 25. decembra 2022.
Pri tem pregledu se zlasti ocenijo:
(a) |
potreba po posodobitvi opredelitev ali področja uporabe uredbe; |
(b) |
ustreznost ravnovesja med strogostjo za večje in manjše izdelke; |
(c) |
potreba po prilagoditvi regulativnih zahtev zaradi novih razpoložljivih tehnologij, kot so HDR, način 3D, visoka hitrost predvajanja, stopnje ločljivosti nad UHD-8K; |
(d) |
ustreznost dodelitev; |
(e) |
ustreznost določitve zahtev za energijsko učinkovitost v stanju delovanja za digitalne informacijske prikazovalnike ali druge prikazovalnike, ki niso zajeti; |
(f) |
ustreznost določitve različnih ali dodatnih zahtev za povečanje trajnosti ter olajšanje popravil in ponovne uporabe, vključno s časovnim okvirom za dajanje na voljo rezervnih delov ter za priložitev standardiziranega zunanjega napajalnika; |
(g) |
ustreznost določitve različnih ali dodatnih zahtev za izboljšanje razstavljanja ob koncu življenjske dobe in možnosti recikliranja, vključno v zvezi s kritičnimi surovinami in posredovanjem informacij izvajalcem recikliranja; |
(h) |
zahteve za učinkovito rabo virov pri prikazovalnikih, vgrajenih v izdelke, ki so zajeti z Direktivo 2009/125/ES, ter v druge izdelke, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2012/19/EU. |
Člen 9
Sprememba Uredbe (ES) št. 1275/2008
Priloga I k Uredbi (ES) št. 1275/2008 se spremeni:
(a) |
točka 2 se nadomesti z naslednjim:
(*1) Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (UL L 315, 5.12.2019, str. 241).“" |
(b) |
v točki 3 se zadnji vnos nadomesti z naslednjim: „in druga oprema za namene snemanja ali reproduciranja zvoka ali slik, vključno s signali ali drugimi tehnologijami za distribucijo zvoka in slike, ki ne poteka po telekomunikacijskih kanalih, razen elektronskih prikazovalnikov, ki jih zajema Uredba (EU) 2019/2021“. |
Člen 10
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 642/2009 se razveljavi s 1. marcem 2021.
Člen 11
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. marca 2021. Vendar se prvi odstavek člena 6 uporablja od 25. decembra 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. oktobra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev (UL L 191, 23.7.2009, str. 42).
(3) Sporočilo Komisije. Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, COM(2016) 773 final z dne 30. novembra 2016.
(4) Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti (UL L 339, 18.12.2008, str. 45).
(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, COM(2015) 614 final z dne 2. decembra 2015.
(6) Sporočilo Komisije: Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, COM(2016) 773 final z dne 30. novembra 2016.
(7) Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).
(8) Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).
(9) Sklep št. 138682013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
(10) COM(2015) 614 final.
(11) Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov (UL L 175, 27.6.2013, str. 13).
(12) „Informacije za izvajalce recikliranja – platforma I4R“ za izmenjavo informacij med proizvajalci električne in elektronske opreme (EEO) ter izvajalci recikliranja EEO: http://www.i4r-platform.eu.
(13) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).
(14) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(15) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2013 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem elektronskih prikazovalnikov z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2010 (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(16) Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).
(17) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).
(18) Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).
(19) Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).
(20) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).
PRILOGA I
Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v prilogah
Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„stanje delovanja“ ali „aktivni način“ pomeni stanje, v katerem je elektronski prikazovalnik priključen na vir napajanja, je bil aktiviran in izvaja eno ali več svojih funkcij prikazovalnika; |
(2) |
„stanje izključenosti“ pomeni stanje, v katerem je elektronski prikazovalnik priključen na električno omrežje in ne izvaja nobene funkcije; za stanje izključenosti se štejejo tudi:
|
(3) |
„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je elektronski prikazovalnik priključen na vir napajanja in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz navedenega vira, izvaja pa le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas:
|
(4) |
„organska svetleča dioda (OLED)“ pomeni tehnologijo, pri kateri svetlobo ustvarja polprevodniška naprava, ki vključuje pn-spoj iz organskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje; |
(5) |
„prikazovalnik microLED“ pomeni elektronski prikazovalnik, v katerem so posamezni piksli osvetljeni z uporabo mikroskopske tehnologije GaN LED; |
(6) |
„običajna konfiguracija“ pomeni nastavitev prikazovalnika, ki jo končnemu uporabniku priporoča proizvajalec, na podlagi začetnega menija za nastavitev ali tovarniško nastavljenega načina elektronskega prikazovalnika za predvideno uporabo izdelka. Končnemu uporabniku mora omogočati optimalno kakovost v predvidenem okolju in za predvideno uporabo. Običajna konfiguracija je stanje, v katerem se merijo vrednosti za stanje izključenosti, omrežno stanje pripravljenosti in stanje delovanja; |
(7) |
„zunanji napajalnik (EPS)“ pomeni napravo, kot je opredeljena v Uredbi Komisije (EU) 2019/1782 (2); |
(8) |
„USB“ pomeni univerzalno serijsko vodilo (Universal Serial Bus); |
(9) |
„samodejno prilagajanje svetlosti (ABC)“ pomeni samodejni mehanizem, ki, kadar je omogočen, uravnava svetlost elektronskega prikazovalnika glede na raven osvetljenosti okolice pred ekranom; |
(10) |
„privzeto“, kadar se nanaša na posebno funkcijo ali nastavitev, pomeni vrednost posebne tovarniško nastavljene in omogočene funkcije, kadar potrošnik prvič uporablja izdelek ali po ukazu „obnovitev tovarniško privzetih nastavitev“, če to izdelek dopušča; |
(11) |
„svetilnost“ pomeni fotometrično merilo intenzitete svetilnosti na enoto površine svetlobe, ki potuje v določeni smeri, izraženo v kandelah na kvadratni meter (cd/m2). Za „subjektivno“ opredelitev svetilnosti prikazovalnika se pogosto uporablja pojem svetlost; |
(12) |
„gledanje od blizu“ pomeni razdaljo za gledanje, ki je primerljiva razdalji pri gledanju elektronskega prikazovalnika v rokah ali pri sedenju za mizo; |
(13) |
„obvezni meni“ pomeni posebni meni, ki se prikaže ob začetnem zagonu prikazovalnika ali po obnovitvi tovarniških nastavitev in ki nudi sklop alternativnih nastavitev prikazovalnika, ki jih je predhodno določil proizvajalec; |
(14) |
„omrežje“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav in arhitekture, ki vključuje fizične sestavne dele, organizacijska načela ter komunikacijske postopke in formate (protokole); |
(15) |
„omrežni vmesnik“ ali „omrežna vrata“ pomeni ožičen ali brezžičen fizični vmesnik, ki omogoča omrežno povezavo, prek katerega se lahko funkcije elektronskega prikazovalnika aktivirajo na daljavo in prejmejo ali pošljejo podatki. Vmesniki za vhodne podatke, kot so video in zvokovni signali, ki pa ne izvirajo iz omrežnega vira in ne uporabljajo omrežnega naslova, se ne štejejo za omrežne vmesnike; |
(16) |
„omrežna razpoložljivost“ pomeni sposobnost elektronskega prikazovalnika, da aktivira funkcije, po tem ko je omrežni vmesnik zaznal na daljavo sproženo sprožilo; |
(17) |
„omrežni prikazovalnik“ pomeni elektronski prikazovalnik, ki se lahko priključi na omrežje prek enega od svojih omrežnih vmesnikov, če so omogočeni; |
(18) |
„omrežno stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem lahko elektronski prikazovalnik ponovno opravlja svojo funkcijo prek na daljavo sproženega sprožila z omrežnega vmesnika; |
(19) |
„funkcija ponovnega vklopa“ pomeni funkcijo, ki prek daljinskega upravljalnika, vgrajenega tipala ali časovnika ali, za omrežne prikazovalnike v omrežnem stanju pripravljenosti, omrežja, omogoča preklop iz stanja pripravljenosti ali omrežnega stanja pripravljenosti v drug način, razen stanja izključenosti, ter dodatne funkcije; |
(20) |
„tipalo za zaznavanje prisotnosti v prostoru“ ali „tipalo za zaznavanje gibov“ ali „tipalo za zaznavanje zasedenosti prostora“ pomeni tipalo ki spremlja prisotnost in premike v prostoru okrog izdelka ter se nanje odziva in čigar signal lahko sproži preklop v stanje delovanja. Neznazavanje gibanja v predhodno določenem času se lahko uporabi za preklop v stanje pripravljenosti ali način omrežnega stanja pripravljenosti; |
(21) |
„piksel (slikovna pika)“ pomeni območje najmanjšega elementa slike, ki se ga lahko razloči od sosednjih elementov; |
(22) |
„funkcija na dotik“ pomeni vnos ukazov z napravo, občutljivo na dotik, ki je običajno v obliki prozorne plasti na površini plošče elektronskega prikazovalnika; |
(23) |
„najsvetlejša konfiguracija v stanju delovanja“ pomeni konfiguracijo elektronskega prikazovalnika, ki jo tovarniško nastavi proizvajalec in zagotavlja sprejemljivo sliko pri najvišji izmerjeni beli svetilnosti; |
(24) |
„trgovinska konfiguracija“ pomeni konfiguracijo, namenjeno za uporabo predvsem pri predstavitvi elektronskega prikazovalnika, na primer pri močni osvetljenosti (v maloprodaji), in ne vključuje samodejnega izklopa ob neaktivnosti uporabnika ali če ni zaznana njegova prisotnost. Ta konfiguracija morda ni dostopna prek prikazanega menija; |
(25) |
„razgradnja“ pomeni morda nepovratno razdruževanje sestavljenega izdelka na njegove sestavne materiale in/ali sestavne dele; |
(26) |
„razstavljanje“ pomeni povratno razdružitev sestavljenega izdelka na njegove sestavne materiale in/ali sestavne dele brez funkcionalne škode, ki bi preprečevala ponovno sestavitev, ponovno uporabo ali obnovo izdelka; |
(27) |
„korak“, kadar se nanaša na razgradnjo ali razstavljanje pomeni operacijo, ki se konča s spremembo orodja ali odstranitvijo sestavnega ali drugega dela; |
(28) |
„plošča tiskanega vezja“(PCB) pomeni sestav, ki mehansko podpira in električno povezuje elektronske ali električne sestavne dele z uporabo prevodnih trakov, ploščic in drugih materialov, ki so vtisnjeni iz enega ali več slojev prevodnih kovin, laminiranih na sloje plasti neprevodne podlage ali mednje; |
(29) |
„PMMA“ pomeni polimetilmetakrilat; |
(30) |
„zaviralec gorenja“ ali „zaviralec ognja“ pomeni snov, ki občutno zapozni širjenje ognja; |
(31) |
„halogenirani zaviralec gorenja“ pomeni zaviralec gorenja, ki vsebuje halogen; |
(32) |
„homogen material“ pomeni material, ki ima v celoti enotno sestavo, ali material, sestavljen iz kombinacije materialov, ki jih ni mogoče razstaviti ali ločiti na različne materiale z mehanskimi dejanji, kot so odvitje vijakov, rezanje, drobljenje, mletje in brušenje; |
(33) |
„zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni sistematično urejeno zbirko podatkov o izdelkih, ki vključuje javni del, namenjen potrošnikom, z elektronskim dostopom do informacij v zvezi s posameznimi parametri izdelka, spletni portal za dostopnost in del, ki zadeva skladnost, pri čemer so jasno določene zahteve glede dostopnosti in varnosti, kot je določeno v Uredbi (EU) 2017/1369; |
(34) |
„enakovreden model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za tehnične informacije, ki se zagotovijo, vendar ga je isti proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela; |
(35) |
„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali istega imena istega proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika; |
(36) |
„rezervni del“ pomeni ločen del, ki lahko nadomesti del z enako funkcijo v izdelku; |
(37) |
„poklicni serviser“ pomeni izvajalca ali podjetje, ki zagotavlja storitve popravila in poklicnega vzdrževanja elektronskih prikazovalnikov. |
(1) Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo UL L 96, 29.3.2014, str. 79.
(2) Uredba Komisije (EU) 2019/1782 z dne 1. oktobra o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 (glej stran 95 tega Uradnega lista).
PRILOGA II
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
A. ZAHTEVE GLEDE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI
1. MEJNE VREDNOSTI INDEKSA ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V STANJU DELOVANJA
Indeks energijske učinkovitosti (EEI) elektronskega prikazovalnika se izračuna po naslednji enačbi:
pri čemer:
A pomeni površino zaslona v dm2;
Pizmerjena je izmerjena moč v wattih v stanju delovanja pri običajni konfiguraciji v standardnem dinamičnem območju (SDR);
kor je korekcijski faktor 10 za elektronske prikazovalnike OLED, pri katerih se ne uporablja dodelitev za samodejno prilagajanje svetlosti iz točke B(1). Uporablja se do 28. februarja 2023. V vseh ostalih primerih je kor enak nič.
Indeks energijske učinkovitosti elektronskega prikazovalnika ne presega maksimalnega indeksa energijske učinkovitosti (EEImaks ) v skladu z mejnimi vrednostmi iz tabele 1 od navedenih datumov.
Tabela 1
Mejne vrednosti EEI v stanju delovanja
|
EEImaks za elektronske prikazovalnike z ločljivostjo do 2 138 400 pikslov (HD) |
EEImaks za elektronske prikazovalnike z ločljivostjo nad 2 138 400 pikslov (HD) in do 8 294 400 pikslov (UHD-4k) |
EEImaks za elektronske prikazovalnike z ločljivostjo nad 8 294 400 pikslov (UHD-4k) in za prikazovalnike microLED |
1. marec 2021 |
0,90 |
1,10 |
n. r. |
1. marec 2023 |
0,75 |
0,90 |
0,90 |
B. DODELITVE IN PRILAGODITVE ZA IZRAČUN EEI IN FUNKCIONALNE ZAHTEVE
Od 1. marca 2021 elektronski prikazovalniki izpolnjujejo spodaj navedene zahteve.
1. Elektronski prikazovalniki s samodejnim prilagajanjem svetlosti (ABC)
Vrednost Pizmerjena, se lahko zniža za 10 % za elektronske prikazovalnike, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(a) |
samodejno prilagajanje svetlosti je omogočeno pri običajni konfiguraciji elektronskega prikazovalnika in se ohrani pri kateri koli drugi konfiguraciji standardnega dinamičnega območja, ki je na voljo končnemu uporabniku; |
(b) |
vrednost Pizmerjena se pri običajni konfiguraciji meri z onemogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti ali, če samodejnega prilagajanja svetlosti ni mogoče onemogočiti, v pogojih osvetljenosti okolice 100 luksov, merjenih pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti; |
(c) |
vrednost Pizmerjena z – če je to izvedljivo – onemogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti je enaka ali višja od moči v stanju delovanja z omogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti v pogojih osvetljenosti okolice 100 luksov, merjenih pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti; |
(d) |
pri omogočenem samodejnem prilagajanju svetlosti se mora izmerjena vrednosti moči v stanju delovanja zmanjšati za 20 % ali več, kadar se pogoji osvetljenosti okolice, merjene pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti, zmanjšajo s 100 luksov na 12 luksov, in |
(e) |
kadar se spremenijo pogoji osvetljenosti okolice, merjeni pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti prikazovalnega zaslona, tipalo izpolnjuje vse naslednje lastnosti:
|
2. Obvezni meni in meniji za nastavitev
Elektronski prikazovalniki se lahko dajo na trg z obveznim menijem ob prvem aktiviranju, ki predlaga nadomestne nastavitve. Kadar je na voljo obvezni meni, je običajna konfiguracija privzeto izbrana, sicer je običajna konfiguracija proizvodno nastavljena.
Če uporabnik izbere konfiguracijo, ki ni običajna konfiguracija, in je zaradi te konfiguracije zahtevana moč višja kot pri običajni konfiguraciji, se prikaže opozorilo o verjetni večji porabi energije ter zahteva izrecna potrditev dejanja.
Če uporabnik izbere nastavitev, ki ni del običajne konfiguracije, in je zaradi te nastavitve poraba energije višja kot pri običajni konfiguraciji, se prikaže opozorilo o verjetni večji porabi energije ter zahteva izrecna potrditev dejanja.
Uporabnikova sprememba posameznega parametra v kateri koli nastavitvi ne sproži nobene spremembe katerega koli drugega parametra, povezanega z energijo, razen če je to neizogibno. V takem primeru se prikaže opozorilo o spremembi ostalih parametrov in zahteva izrecna potrditev spremembe.
3. Razmerje najvišje bele svetilnosti
Pri običajni konfiguraciji najvišja bela svetilnost elektronskega prikazovalnika v okolici za gledanje z osvetlitvijo 100 luksov ne sme biti nižja od 220 cd/m2 ali, če je elektronski prikazovalnik predvsem namenjen enemu uporabniku za gledanje od blizu, nižja od 150 cd/m2.
Če je najvišja bela svetilnost elektronskega prikazovalnika pri običajni konfiguraciji nastavljena na nižje vrednosti, ne sme biti nižja od 65 % najvišje bele svetilnosti prikazovalnika v okolici za gledanje z osvetljenostjo 100 luksov pri najsvetlejši konfiguraciji v stanju delovanja.
C. ZAHTEVE GLEDE STANJA IZKLJUČENOSTI, STANJA PRIPRAVLJENOSTI IN OMREŽNEGA STANJA PRIPRAVLJENOSTI
Od 1. marca 2021 elektronski prikazovalniki izpolnjujejo spodaj navedene zahteve.
1. Mejne vrednosti za zahtevano moč, razen v stanju delovanja
Elektronski prikazovalniki ne presegajo mejnih vrednosti zahtevane moči v različnih načinih in stanjih, navedenih v tabeli 2:
Tabela 2
Mejne vrednosti za zahtevano moč, razen v stanju delovanja (v wattih)
|
Stanje izključenosti |
Stanje pripravljenosti |
Omrežno stanje pripravljenosti |
||
Maksimalne vrednosti |
0,30 |
0,50 |
2,00 |
||
Dodelitve za dodatne funkcije, kadar so prisotne in omogočene |
|
|
|
||
|
0,0 |
0,20 |
0,20 |
||
|
0,0 |
0,50 |
0,50 |
||
|
0,0 |
1,00 |
1,00 |
||
|
0,0 |
0,0 |
4,00 |
||
Skupna maksimalna zahtevana moč z vsemi dodatnimi funkcijami, kadar so prisotne in omogočene |
0,30 |
2,20 |
7,70 |
2. Razpoložljivost načinov stanja izključenosti, stanja pripravljenosti in omrežnega stanja pripravljenosti
Elektronski prikazovalniki omogočajo stanje izključenosti ali stanje pripravljenosti ali omrežno stanje pripravljenosti ali druge načine, ki ne presegajo veljavnih zahtev glede moči, ki se uporablja v stanju pripravljenosti.
Konfiguracijski meni, priročniki z navodili in morebitna druga dokumentacija se nanašajo na stanje izključenosti, pripravljenosti ali omrežno stanje pripravljenosti, pri čemer se uporabijo navedeni izrazi.
Samodejni preklop v stanje izključenosti in/ali stanje pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči v stanju pripravljenosti, se nastavi kot privzet, tudi za omrežne prikazovalnike, v katerih je omrežni vmesnik v stanju delovanja omogočen.
Način omrežnega stanja pripravljenosti je onemogočen pri „običajni konfiguraciji“ omrežnega televizorja. Končni uporabnik se opozori, da potrdi aktivacijo omrežnega stanja pripravljenosti, če je to potrebno za izbrano na daljavo aktivirano funkcijo in mora imeti možnost, da ga onemogoči.
Omrežni elektronski prikazovalniki izpolnjujejo zahteve za stanje pripravljenosti, kadar je omrežno stanje pripravljenosti onemogočeno.
3. Samodejno stanje pripravljenosti za televizorje
(a) |
Televizorji imajo funkcijo upravljanja porabe energije, ki jo je tovarniško omogočil proizvajalec in ki v štirih urah po zadnjem posegu uporabnika televizor preklopi iz stanja delovanja v stanje pripravljenosti ali omrežno stanje pripravljenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči v stanju pripravljenosti ali omrežnem stanju pripravljenosti. Pred takšnim samodejnim preklopom televizorji za najmanj 20 sekund uporabniku prikažejo opozorilo o skorajšnjem preklopu in omogočijo njegov odlog ali začasen preklic. |
(b) |
Če ima televizor funkcijo, ki uporabniku omogoča, da skrajša, podaljša ali onemogoči štiriurno obdobje za samodejne prehode v stanja iz (a), se prikaže opozorilo o morebitnem povečanju porabe energije in zahtevati potrditev nove nastavitve, kadar je izbrano podaljšanje onkraj štiriurnega obdobja ali onemogočitev. |
(c) |
Če je televizor opremljen s tipalom za zaznavanje prisotnosti v prostoru, se uporablja samodejni prehod iz stanja delovanja v katero koli stanje iz (a), če tipalo več kot eno uro ne zazna prisotnosti v prostoru. |
(d) |
Televizorji z različnimi izbirnimi vhodnimi viri dajo prednost protokolom za upravljanje porabe energije izbranih in prikazanih virov signala pred privzetimi protokoli za upravljanje porabe energije, opisanimi v odstavkih (a) do (c) zgoraj. |
4. Samodejno stanje pripravljenosti prikazovalnikov razen televizorjev
Elektronski prikazovalniki razen televizorjev z različnimi izbirnimi vhodnimi viri preklopijo, kot je nastavljeno v običajni konfiguraciji, v stanje pripravljenosti, omrežno stanje pripravljenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči za stanje pripravljenosti ali omrežno stanje pripravljenosti, kadar noben vhodni vir ne zazna vhodnega signala dlje kot 10 sekund in dlje kot 60 minut v primeru digitalnih interaktivnih tabel in prikazovalnikov za radiodifuzijo.
Pred sprožitvijo takega preklopa se prikaže opozorilo, preklop pa se opravi v 10 minutah.
D. ZAHTEVE GLEDE UČINKOVITE RABE MATERIALOV
Od 1. marca 2021 elektronski prikazovalniki izpolnjujejo spodaj navedene zahteve.
1. Zasnova za razgradnjo, recikliranje in predelavo
Proizvajalci, uvozniki ali njihovi pooblaščeni zastopniki zagotovijo, da tehnike združevanja, pritrjevanja ali lepljenja ne preprečujejo, da se z orodji, ki so na voljo v prosti prodaji, odstranijo sestavni deli, navedeni v točki 1 Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi ali členu 11 Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih, kadar so prisotni.
Proizvajalci, uvozniki ali njihovi pooblaščeni zastopniki brez poseganja v točko 1 člena 15 Direktive 2012/19/EU dajo na prosto dostopnem spletnem mestu na voljo informacije o razgradnji, ki so potrebne za dostop do katerega koli sestavnega dela izdelkov, navedenega v točki 1 Priloge VII Direktive 2012/19/EU.
Informacije o razgradnji vključujejo zaporedje korakov k razgradnji, orodja ali tehnologije, potrebne za dostop do ciljnih sestavnih delov.
Informacije o koncu življenjske dobe so na voljo najmanj 15 let po tem, ko je na trg dana zadnja enota modela izdelka.
2. Označevanje plastičnih sestavnih delov
Plastični sestavni deli, težji od 50 g:
(a) |
se označijo z navedbo vrste polimera, tako da se uporabijo ustrezni standardni simboli ali okrajšani izrazi v narekovajih „>“ in „<“, kot je določeno v razpoložljivih standardih. Oznaka je berljiva. Plastičnih sestavnih delov ni treba označiti v naslednjih primerih:
Označevanje se ne zahteva za naslednje plastične sestavne dele:
|
(b) |
Sestavni deli, ki vsebujejo zaviralce gorenja se dodatno označijo s skrajšanim imenom polimera, ki mu sledi vezaj in nato simbol „FR“ s številčno oznako zaviralca gorenja v oklepaju. Oznaka na sestavnih delih ohišja in stojala je jasno vidna in berljiva. |
3. Logotip kadmija
Elektronski prikazovalniki z zaslonsko ploščo, pri katerih vrednosti masne koncentracije kadmija (Cd) v homogenih materialih presegajo 0,01 %, kot je opredeljeno v Direktivi 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, se opremijo z logotipom „Vsebuje kadmij“. Logotip je jasno viden, trajen, berljiv in neizbrisljiv. Ima obliko naslednjega grafičnega znaka:
Vsebuje kadmij |
Brez kadmija |
|
|
Velikost črke „a“ je nad 9 mm, uporabiti pa je treba pisavo „Gill Sans“.
Dodatni logotip „Vsebuje kadmij“ mora biti trdno pritrjen znotraj na prikazovalni plošči ali ulit v položaju, ki je jasno viden delavcem, ko se odstrani zunanji hrbtni pokrov z zunanjim logotipom.
Logotip „Brez kadmija“ se uporabi, če vrednosti koncentracij kadmija (Cd) v masi v katerem koli delu homogenega materiala prikazovalnika ne presegajo 0,01 %, kot je opredeljeno v Direktivi 2011/65/EU.
4. Halogenirani zaviralci gorenja
Uporaba halogeniranih zaviralcev gorenja ni dovoljena v ohišju in stojalu elektronskega prikazovalnika.
5. Zasnova za popravilo in ponovno uporabo
(a) |
Razpoložljivost rezervnih delov:
|
(b) |
Dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik po dveh letih, odkar je na trg dana prva enota modela ali enakovrednega modela, in do konca obdobja iz točke (a) poklicnim serviserjem zagotovi dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju pod naslednjimi pogoji:
Po registraciji pridobi poklicni serviser dostop do zahtevanih informacij o popravilu in vzdrževanju v enem delovnem dnevu po tem, ko jih je zahteval. Dostopne informacije o popravilu in vzdrževanju vključujejo:
|
(c) |
Maksimalni čas dostave rezervnih delov
|
E. ZAHTEVE ZA RAZPOLOŽLJIVOST INFORMACIJ
Od 1. marca 2021 proizvajalec izdelka, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik pri dajanju prve enote modela ali enakovrednega modela na trg da na voljo spodaj navedene informacije.
Informacije se tretjim osebam, ki se poklicno ukvarjajo s popravilom in ponovno uporabo elektronskih prikazovalnikov (vključno z zunanjimi vzdrževalci, posredniki in ponudniki rezervnih delov), zagotovijo brezplačno.
1. Razpoložljivost posodobitev programske in strojne programske opreme
(a) |
Zadnja razpoložljiva različica strojne programske opreme se da brezplačno ali za pošteno, pregledno in nediskriminatorno ceno na voljo za najmanj osem let po tem, ko je na trg dan zadnji izdelek določenega modela izdelka. Najnovejša razpoložljiva varnostna posodobitev strojne programske opreme se da brezplačno na voljo za najmanj osem let po tem, ko je zadnji izdelek določenega modela izdelka dan na trg. |
(b) |
Informacije o minimalni zajamčeni razpoložljivosti posodobitev programske in strojne programske opreme, razpoložljivosti rezervnih delov in podpore za izdelek se navedejo na informacijskem listu izdelka iz Priloge V k Uredbi (EU) 2019/2013. |
(1) Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).
PRILOGA III
Merilne metode in izračuni
Zaradi zagotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode, in v skladu z naslednjimi določbami.
Meritve in izračuni ustrezajo tehničnim opredelitvam, pogojem, enačbam in parametrom, določenim v tej prilogi. Elektronski prikazovalniki, ki lahko delujejo v načinih 2D in 3D, se preizkusijo med delovanjem v načinu 2D.
Elektronski prikazovalnik, ki je ločen na dve ali več fizično ločenih enot, vendar dan na trg v enotni embalaži, se za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te priloge obravnava kot en sam elektronski prikazovalnik. Kadar je več elektronskih prikazovalnikov, ki se lahko dajo na trg ločeno, združenih v en sistem, se posamezni elektronski prikazovalniki štejejo kot en sam prikazovalnik.
1. Splošni pogoji
Meritve se izvajajo pri temperaturi okolice 23 °C +/– 5 °C.
2. Meritve zahtevane moči v stanju delovanja
Meritve zahtevane moči, navedene v točki A.1 Priloge II, izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
(a) |
meritve zahtevane moči (Pizmerjena) se izvedejo pri običajni konfiguraciji; |
(b) |
meritve se izvajajo z uporabo dinamičnega video signala za radiodifuzne vsebine, ki predstavlja tipične radiodifuzne vsebine za elektronske prikazovalnike v standardnem dinamičnem območju (SDR). Meri se povprečna porabljena moč v 10 zaporednih minutah; |
(c) |
meritve se izvedejo po tem, ko je elektronski prikazovalnik najmanj eno uro v stanju izključenosti ali, če stanje izključenosti ni na voljo, v stanju omrežne pripravljenosti in takoj zatem najmanj eno uro v stanju delovanja, končajo pa se po največ treh urah v stanju delovanja. Med celotnim trajanjem stanja delovanja je na zaslonu ves čas prikazan ustrezen video signal. Pri elektronskih prikazovalnikih, za katere je znano, da se stabilizirajo v eni uri, so lahko ta obdobja krajša, če se lahko dokaže, da rezultat meritve odstopa za največ 2 % od rezultatov, ki bi bili sicer doseženi v navedenem času; |
(d) |
kadar je na voljo samodejno prilagajanje svetlosti, se pri izvajanju meritev izključi. Če samodejnega prilagajanja svetlosti ni mogoče izključiti, se meritve izvedejo v pogojih osvetljenosti okolice 100 luksov, merjenih pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti. |
Meritve najvišje bele svetilnosti
Meritve najvišje bele svetilnosti iz točke B.3 Priloge II se izvedejo:
(a) |
z merilnikom svetilnosti na tistem delu zaslona, na katerem je prikazana popolnoma (100-odstotno) bela slika, ki je del vzorca „celozaslonskega preizkusa“, ki ne presega vrednosti povprečne višine slike (APL), pri kateri začne sistem za uravnavanje svetilnosti elektronskega prikazovalnika omejevati moč ali se pojavi druga nepravilnost, ki vpliva na svetilnost elektronskega prikazovalnika; |
(b) |
brez motenja točke, ki jo merilnik svetilnosti zaznava na elektronskem prikazovalniku, med preklapljanjem med katerimi koli stanji, navedenimi v točki B.3 Priloge II. |
PRILOGA IV
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje izmerjenih parametrov s strani organov držav članic in jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja za določitev vrednosti v tehnični dokumentaciji ali razlago teh vrednosti za dosego skladnosti ali priglasitev boljše učinkovitosti na kakršen koli način.
Če je model zasnovan tako, da lahko zazna preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzove s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, določen v tej uredbi ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo, se model in vsi enakovredni modeli štejejo za neskladne.
Organi držav članic pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz te priloge uporabljajo spodaj navedeni postopek za zahteve iz Priloge II.
1. Splošni postopek
Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
(a) |
vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), če je ustrezno pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, za proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika niso ugodnejše od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) navedene točke; |
(b) |
deklarirane vrednosti izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe in katere koli informacije o izdelku, ki jih objavi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik, ne vsebujejo vrednosti, ki so zanj ugodnejše od deklariranih; |
(c) |
so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preizkušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev) v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v tabeli 3, kadar organi držav članic preizkusijo enoto modela, in |
(d) |
izpolnjuje funkcionalne zahteve ter zahteve glede vidikov popravila in konca življenjske dobe, kadar organi držav članic preverijo enoto modela. |
1.1 Postopek preverjanja za zahteve iz točke B.1 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
(a) |
je samodejno prilagajanje svetlosti izdelka privzeto omogočeno in se ohranja v vseh načinih SDR, razen v trgovinskem načinu; |
(b) |
se izmerjena moč v stanju delovanja zmanjša za 20 % ali več, kadar se pogoji osvetljenosti okolice, merjene pri tipalu za samodejno prilagajanje svetlosti, zmanjšajo s 100 luksov na 12 luksov; |
(c) |
samodejno prilagajanje svetlosti zaslona izpolnjuje zahteve iz točke B.1(e) Priloge II. |
1.2 Postopek preverjanja za zahteve iz točke B.2 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
(a) |
je običajna konfiguracija nastavljena kot privzeta ob prvem aktiviranju elektronskega prikazovalnika in |
(b) |
se uporabniku, če izbere drug način kot običajno konfiguracijo, za potrditev take izbire ponudi postopek druge izbire. |
1.3 Postopek preverjanja za zahteve iz točke B.3 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če ugotovljena vrednost najvišje bele svetilnosti ali, če je ustrezno, razmerja najvišje bele svetilnosti, ustreza vrednosti, zahtevani v točki B.3.
1.4 Postopek preverjanja za zahteve iz točke C.1 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če izpolnjuje naslednje pogoje, kadar je priključen na vir električne energije:
(a) |
stanje izključenosti in/ali stanje pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči v stanju izključenosti in/ali stanju pripravljenosti, je nastavljeno kot privzeto; |
(b) |
enota omogoča omrežno stanje pripravljenosti s HiNA, enota ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči za HiNA, kadar je omogočeno omrežno stanje pripravljenosti, in |
(c) |
enota omogoča omrežno stanje pripravljenosti brez HiNA in ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči brez HiNA, kadar je omogočeno omrežno stanje pripravljenosti. |
1.5 Postopek preverjanja za zahteve iz točke C.2 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
(a) |
enota omogoča stanje izključenosti in/ali stanje pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči v stanju izključenosti in/ali stanju pripravljenosti, ko je elektronski prikazovalnik priključen na vir napajanja, in |
(b) |
za aktiviranje omrežne razpoložljivosti je potreben poseg končnega uporabnika in |
(c) |
končni uporabnik lahko onemogoči omrežno razpoložljivost ter |
(d) |
izpolnjene so zahteve za stanje pripravljenosti, ko omrežno stanje pripravljenosti ni omogočeno. |
1.6 Postopek preverjanja za zahteve iz točke C.3 Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
(a) |
v štirih urah v stanju delovanja po zadnjem posegu uporabnika ali v eni uri, če je omogočeno tipalo za zaznavanje prisotnosti v prostoru in ni zaznano gibanje, se televizor samodejno preklopi iz stanja delovanja v stanje pripravljenosti ali stanje izključenosti ali omrežno stanje pripravljenosti, če je omogočeno, ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede zahtevane moči v stanju pripravljenosti. Organi držav članic uporabijo ustrezen postopek za merjenje zahtevane moči po tem, ko funkcija samodejnega izklopa televizor preklopi v ustrezen način delovanja, in |
(b) |
funkcija je nastavljena kot privzeta in |
(c) |
televizor v stanju delovanja prikaže opozorilo, preden samodejno preklopi iz stanja delovanja v ustrezno stanje, in |
(d) |
če ima televizor funkcijo, ki uporabniku omogoča, da spremeni štiriurno obdobje za samodejne prehode v stanja iz (a), se prikaže opozorilo o morebitnem povečanju porabe energije in zahteva potrditev nove nastavitve, kadar je izbrano podaljšanje onkraj štiriurnega obdobja ali onemogočitev, in |
(e) |
če je televizor opremljen s tipalom za zaznavanje prisotnosti v prostoru, se izvede samodejni prehod iz stanja delovanja v katero koli stanje iz (a), če tipalo več kot eno uro ne zazna prisotnosti v prostoru, in |
(f) |
pri televizorjih z različnimi izbirnimi vhodnimi viri se da prednost protokolom za upravljanje porabe energije izbranih virov signala pred privzetimi protokoli za upravljanje porabe energije, opisanimi v (a) zgoraj. |
1.7 Postopek preverjanja za zahteve iz točke C.4 Priloge II
Model se preizkusi za vsak tip vmesnika za vhodni signal, ki ga lahko izbere končni uporabnik in za katerega je navedeno, da lahko prenaša signale ali podatke za upravljanje porabe energije. Kadar obstajata dva ali več enakih signalnih vmesnikov, ki niso posebej namenjeni za določeno vrsto izdelka (npr. HDMI-1, HDMI-2 itd.), zadostuje preizkus enega naključno izbranega takšnega signalnega vmesnika. Če so signalni vmesniki označeni ali predvideni v meniju (npr. računalnik, TV-komunikator ali podobni), je treba na predvideni signalni vmesnik za preizkus priključiti ustrezno napravo z gostiteljskim virom signala. Šteje se, da model izpolnjuje veljavno zahtevo, če ni zaznan signal nobenega vhodnega vira in model preklopi v stanje pripravljenosti, stanje izključenosti ali omrežno stanje pripravljenosti.
1.8 Postopek preverjanja za zahteve iz točk D in E Priloge II
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če pri preverjanju enote modela s strani organov držav članic izpolnjuje zahteve glede učinkovite rabe virov iz točk D in E Priloge II.
2. Postopek, če zahteve niso izpolnjene
Če rezultati iz točk 1(c) in (d) v zvezi z zahtevami, ki ne vključujejo izmerjenih vrednosti, niso doseženi, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni.
Če rezultati iz točk 1(c) in (d) v zvezi z zahtevami, ki ne vključujejo izmerjenih vrednosti, niso doseženi, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega ali enakovrednih modelov za preizkus. Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih iz tabele 3. V nasprotnem primeru se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni.
Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.
Organi držav članic za zahteve iz te priloge uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III in samo postopek, opisan v točkah 1 in 2.
3. Dovoljena odstopanja pri preverjanjih
Organi držav članic uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih iz tabele 3. Ne uporabljajo se nobena druga dovoljena odstopanja, npr. tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki so jih izmerili organi držav članic, in jih proizvajalci ne smejo uporabljati kot dovoljena odstopanja od vrednosti v tehnični dokumentaciji, da bi dosegli skladnost z zahtevami. Deklarirane vrednosti za proizvajalca ne smejo biti ugodnejše od vrednosti, navedenih v tehnični dokumentaciji.
Tabela 3
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih
Parameter |
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih |
Zahtevana moč v stanju delovanja (Pizmerjena , v wattih), brez dodelitev in prilagoditev iz točke B Priloge II za namene izračuna EEI iz točke A Priloge II. |
Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane za več kot 7 %. |
Stanje izključenosti, stanje pripravljenosti in omrežno stanje pripravljenosti (v wattih), kot je ustrezno |
Ugotovljena vrednost (*1) deklarirane vrednosti ne presega za več kot 0,10 W, če je deklarirana vrednost 1,00 W ali manj, ali za več kot 10 %, če je deklarirana vrednost višja od 1,00 W. |
Razmerje najvišje bele svetilnosti |
Kadar se uporablja, ugotovljena vrednost ni nižja od 60 % najvišje bele svetilnosti najsvetlejše konfiguracije v stanju delovanja, ki jo omogoča elektronski prikazovalnik. |
Najvišja bela svetilnost (cd/m2) |
Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane za več kot 8 %. |
Diagonala vidnega zaslona v centimetrih (in v palcih, če so deklarirani) |
Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane za več kot 1 cm (ali 0,4 palca). |
Površina zaslona v dm2 |
Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane za več kot 0,1 dm2. |
Časovno opredeljene funkcije iz točk C.3 in C.4 Priloge II |
Preklop mora biti končan v 5 sekundah od določene vrednosti. |
Masa plastičnih sestavnih delov, kot je določena v točki D.2 Priloge II |
Ugotovljena vrednost (*1) se od deklarirane ne razlikuje za več kot 5 g. |
(*1) Če so preizkušene tri dodatne enote, kakor je določeno v točki 2(a) Priloge IV, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično povprečje vrednosti, ugotovljenih za te tri dodatne enote.
PRILOGA V
Merila uspešnosti
Najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe za okoljske vidike, ki so se šteli za pomembne in so merljivi, je navedena v nadaljevanju.
Za namen točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES so določena naslednja okvirna merila uspešnosti. Nanašajo se na najboljšo razpoložljivo tehnologijo za elektronske prikazovalnike na trgu v času priprave te uredbe.
Diagonala površine zaslona |
HD |
UHD |
|
(v cm) |
(v palcih) |
wattov |
wattov |
55,9 |
22 |
15 |
|
81,3 |
32 |
25 |
|
108,0 |
43 |
33 |
47 |
123,2 |
49 |
43 |
57 |
152,4 |
60 |
62 |
67 |
165,1 |
65 |
56 |
71 |
Drugi načini delovanja: |
|||
stanje izključenosti (s stikalom za fizični izklop): |
0,0 W |
||
stanje izključenosti (brez stikala za fizični izklop): |
0,1 W |
||
stanje pripravljenosti: |
0,2 W |
||
omrežno stanje pripravljenosti (brez HiNa): |
0,9 W |