Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32019R2019

    Uredba Komisije (EU) 2019/2019 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za hladilne aparate v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009 (Besedilo velja za EGP.)

    C/2019/2120

    UL L 315, 5.12.2019, str. 187–208 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 01/05/2021

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2019/oj

    5.12.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 315/187


    UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2019

    z dne 1. oktobra 2019

    o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za hladilne aparate v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V skladu z Direktivo 2009/125/ES bi morala Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja v Uniji in imajo pomemben vpliv na okolje ter s svojo zasnovo pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez prekomernih stroškov.

    (2)

    Sporočilo Komisije COM(2016) 773 (2) (delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo), ki ga je pripravila Komisija z uporabo člena 16(1) Direktive 2009/125/ES, določa prednostne delovne naloge v okviru okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami za obdobje 2016–2019. V delovnem načrtu so opredeljene skupine izdelkov, povezanih z energijo, ki jih je treba obravnavati kot prednostne pri izvajanju pripravljalnih študij in morebitnem sprejetju izvedbenih ukrepov ter pregledu Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009 (3) in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 (4).

    (3)

    Ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo lahko po ocenah skupaj prinesejo več kot 260 TWh letnih prihrankov končne energije do leta 2030, kar je enako zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za približno 100 milijonov ton na leto do leta 2030. Hladilni aparati so ena od skupin izdelkov, navedenih v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo, ki naj bi do leta 2030 po ocenah prinesla 10 TWh letnih prihrankov končne energije.

    (4)

    Komisija je v Uredbi (ES) št. 643/2009 določila zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov in v skladu z navedeno uredbo bi morala Komisija uredbo redno pregledovati glede na tehnološki napredek.

    (5)

    Komisija je pregledala Uredbo Komisije (ES) št. 643/2009 in analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike hladilnih aparatov ter ravnanje uporabnikov v dejanskih razmerah. Pregled je bil opravljen v tesnem sodelovanju z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav. Rezultati pregleda so bili objavljeni in predstavljeni Posvetovalnemu forumu, ustanovljenemu s členom 18 Direktive 2009/125/ES.

    (6)

    Pregled kaže koristi stalnih in izboljšanih zahtev, ki so prilagojene tehnološkemu napredku hladilnih aparatov. Natančneje, kaže, da se lahko uvedejo zahteve za energijsko učinkovitost aparatov za shranjevanje vina in da se lahko odpravijo ali znatno zmanjšajo korekcijski faktorji.

    (7)

    Letna poraba energije v Uniji pri izdelkih, ki so predmet te uredbe, je bila v letu 2015 ocenjena na 86 TWh, kar ustreza 34 milijonom ton emisij ekvivalenta CO2 iz toplogrednih plinov. Poraba energije hladilnih aparatov po scenariju brez sprememb naj bi se do leta 2030 zmanjšala. Vendar naj bi se to zmanjšanje upočasnilo, če se ne posodobijo obstoječe zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

    (8)

    Okoljski vidiki hladilnih aparatov s področja uporabe te uredbe, za katere je bilo ugotovljeno, da so pomembni za namene te uredbe, so poraba energije v fazi uporabe, povečana poraba energije v življenjskem ciklu zaradi puščanja tesnil vrat, slaba popravljivost in ne dovolj optimalne možnosti za ohranjanje hrane, kar povzroča živilske odpadke, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

    (9)

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij COM(2015) 614 final (5) (akcijski načrt za krožno gospodarstvo) in delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo poudarjata pomen uporabe okvira za okoljsko primerno zasnovo za podporo prehodu na bolj z viri gospodarno in krožno gospodarstvo. Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) se sklicuje na Direktivo 2009/125/ES in določa, da bi morale zahteve za okoljsko primerno zasnovo z obravnavanjem vprašanj pri izvoru olajšati ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Ta uredba bi torej za to morala določiti ustrezne zahteve.

    (10)

    Hladilni aparati z neposredno prodajno funkcijo bi morali biti predmet ločene uredbe o okoljsko primerni zasnovi.

    (11)

    Zamrzovalne skrinje, vključno s profesionalnimi zamrzovalnimi skrinjami, bi morale spadati na področje uporabe te uredbe, saj ne spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) 2015/1095 (7) in se lahko uporabljajo v drugih okoljih, ki niso profesionalna.

    (12)

    Aparati za shranjevanje vina in nizkohrupni hladilni aparati (kot so minibari), vključno s tistimi s prozornimi vrati, nimajo neposredne prodajne funkcije. Aparati za shranjevanje vina se običajno uporabljajo v gospodinjskih okoljih ali restavracijah, medtem ko se minibari običajno uporabljajo v hotelskih sobah. Zato bi morala ta uredba zajemati aparate za shranjevanje vina in minibare, vključno s tistimi s prozornimi vrati.

    (13)

    Ustrezne parametre izdelka bi bilo treba meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami. Te metode bi morale upoštevati priznane najsodobnejše merilne metode, vključno z usklajenimi standardi, kadar so na voljo, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

    (14)

    V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti postopke za ocenjevanje skladnosti, ki se uporabljajo.

    (15)

    Za lažja preverjanja skladnosti bi morali proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki v tehnični dokumentaciji v skladu s prilogama IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti informacije, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

    (16)

    Za namene nadzora trga bi bilo treba proizvajalcem, uvoznikom ali pooblaščenim zastopnikom omogočiti, da se sklicujejo na zbirko podatkov o izdelkih, če tehnična dokumentacija v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2016 (9) vsebuje iste informacije.

    (17)

    Za izboljšanje učinkovitosti te uredbe in zaščito potrošnikov bi bilo treba prepovedati izdelke, katerih zmogljivost se za izboljšanje deklariranih parametrov v preizkusnih pogojih samodejno spremeni.

    (18)

    Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da bi bile informacije o okoljski uspešnosti izdelkov v njihovem življenjskem ciklu, za katere velja ta uredba, splošno in zlahka dostopne v skladu s točko 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES.

    (19)

    Pri pregledu te uredbe bi bilo treba oceniti ustreznost in učinkovitost njenih določb pri doseganju ciljev. Časovni okvir pregleda bi moral omogočati izvajanje vseh določb in izkazovati učinek na trg.

    (20)

    Uredbo (ES) št. 643/2009 bi bilo zato treba razveljaviti.

    (21)

    Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES.

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Predmet urejanja in področje uporabe

    1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za dajanje na trg ali v uporabo električnih gospodinjskih hladilnih aparatov, napajanih iz električnega omrežja, s skupno prostornino shranjevalnega prostora več kot 10 litrov in največ 1 500 litrov.

    2.   Ta uredba se ne uporablja za:

    (a)

    profesionalne hladilne omare za shranjevanje in, omare za hitro hlajenje in zamrzovanje razen profesionalnih zamrzovalnih skrinj;

    (b)

    hladilne aparate z neposredno prodajno funkcijo;

    (c)

    premične hladilne aparate;

    (d)

    aparate, katerih primarna funkcija ni skladiščenje živil s hlajenjem.

    Člen 2

    Opredelitve pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „električno omrežje“ pomeni električno energijo iz omrežja z napetostjo 230 voltov (± 10 %) pri izmeničnem toku pri 50 Hz;

    (2)

    „hladilni aparat“ pomeni izolirano ohišje z enim ali več predelki, ki se uravnavajo pri posebnih temperaturah, se ohlajajo z naravno ali prisilno konvekcijo, pri čemer se hlajenje pridobi z enim ali več sredstvi, ki porabljajo energijo;

    (3)

    „predelek“ pomeni zaprt prostor znotraj hladilnega aparata, ločen od ostalih predelkov s pregrado, posodo ali podobno konstrukcijo, ki je neposredno dostopen preko enih ali več zunanjih vrat in se lahko razdeli v podpredelke. Če ni navedeno drugače, se v tej uredbi predelek nanaša na predelke in podpredelke;

    (4)

    „zunanja vrata“ pomeni del ohišja, ki se lahko premakne ali odstrani, da se omogoči najmanj premik obremenitev iz zunanjosti v notranjost ali iz notranjosti izven ohišja;

    (5)

    „podpredelek“ pomeni ograjen prostor predelka, ki ima drugačen razpon delovne temperature od predelka, v katerem se nahaja;

    (6)

    „skupna prostornina“ (V) pomeni prostornino prostora, izraženo v dm3 ali litrih, znotraj notranje obloge hladilnega aparata, ki je enaka vsoti prostornin predelkov;

    (7)

    „prostornina predelka“ (Vc ) pomeni prostornino prostora v dm3 ali litrih znotraj notranje podlage predelka;

    (8)

    „profesionalna hladilna omara za shranjevanje“ pomeni izoliran hladilni aparat, ki vključuje en predelek ali več, dostopen prek enih ali več vrat ali predalov, in lahko neprekinjeno ohranja temperaturo živil v okviru predpisanih omejitev pri obratovalni temperaturi za hlajenje ali zamrzovanje, tako da uporablja cikel s kompresijo pare, uporablja pa se za shranjevanje živil v okoljih, ki niso gospodinjstva, vendar ne za razstavljanje ali dostop strank, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2015/1095;

    (9)

    „omara za hitro hlajenje in zamrzovanje“ pomeni izoliran hladilni aparat, ki je namenjen predvsem hitremu ohlajanju vročih živil pod 10 °C v primeru hlajenja in pod – 18 °C v primeru zamrzovanja, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2015/1095;

    (10)

    „profesionalna zamrzovalna skrinja“ pomeni zamrzovalnik živil, kjer so predelki dostopni z vrha naprave ali pa ima predelke, ki se odpirajo na vrhu, in pokončne predelke, vendar bruto prostornina predelkov, ki se odpirajo na vrhu, presega 75 % skupne bruto površine aparata, ki se uporablja za shranjevanje živil v okoljih, ki niso gospodinjstva;

    (11)

    „zamrzovalnik“ pomeni hladilni aparat z le predelki s štirimi zvezdicami;

    (12)

    „zamrznjeni predelek“ pomeni predelek s ciljno temperaturo enako ali manjšo od 0 °C; gre za predelek brez zvezdic, predelek z eno, dvema, tremi ali štirimi zvezdicami, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (13)

    „tip predelka“ pomeni deklarirani tip predelka v skladu s parametri zmogljivosti za hlajenje Tmin, Tmaks, Tc in drugimi, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (14)

    „minimalna temperatura“ (Tmin) pomeni minimalno temperaturo znotraj predelka med preizkusom shranjevanja, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (15)

    „maksimalna temperatura“ (Tmaks) pomeni maksimalno temperaturo znotraj predelka med preizkusom shranjevanja, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (16)

    „ciljna temperatura“ (Tc) pomeni referenčno temperaturo znotraj predelka c med preizkusom, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III, in je temperatura za preizkus porabe energije, izražena kot časovno povprečje za niz tipal;

    (17)

    „predelek brez zvezdic“ in „predelek za led“ pomenita zamrznjen predelek s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja 0 °C, kot so določeni v tabeli 3 Priloge III;

    (18)

    „predelek z eno zvezdico“ pomeni zamrznjen predelek s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja pri –6 °C, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (19)

    „predelek z dvema zvezdicama“ pomeni zamrznjen predelek s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja pri –12 °C, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (20)

    „predelek s tremi zvezdicami“ pomeni zamrznjeni predelek s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja pri –18 °C, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (21)

    „predelek za zamrzovanje“ ali „predelek s štirimi zvezdicami“ pomeni zamrznjen predelek s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja pri –18 °C in ki izpolnjuje zahteve glede zmogljivosti zamrzovanja;

    (22)

    „zmogljivost zamrzovanja“ pomeni količino svežih živil, ki se lahko zamrznejo v predelku za zamrzovanje v 24 urah; ni manjša od 4,5 kg v 24 urah za 100 litrov prostornine predelka za zamrzovanje in znaša najmanj 2,0 kg/24 ur;

    (23)

    „hladilni aparat z neposredno prodajno funkcijo“ pomeni hladilni aparat, ki se uporablja za funkcije prikazovanja in prodaje predmetov strankam pri določenih temperaturah pod temperaturo okolice in ki je dostopen neposredno prek odprtih stranic ali prek enih ali več vrat ali predalov ali obojih, vključno s tistimi s površinami, ki se uporabljajo za shranjevanje predmetov ali pomoč pri podajanju predmetov, ki strankam niso dostopni, ter razen minibarov in aparatov za shranjevanje vina, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (EU) 2019/2024 (10);

    (24)

    „minibar“ pomeni hladilni aparat s skupno prostornino največ 60 litrov, ki je predvsem namenjen za shranjevanje in prodajo živil v hotelskih sobah in podobnih prostorih;

    (25)

    „aparat za shranjevanje vina“ pomeni namenski hladilni aparat za shranjevanje vina, ki natančno uravnava temperaturo za pogoje shranjevanja in ciljno temperaturo predelka za shranjevanje vina, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III, ter je opremljen s protivibracijskimi ukrepi;

    (26)

    „namenski hladilni aparat“ pomeni hladilni aparat z le enim tipom predelka;

    (27)

    „predelek za shranjevanje vina“ pomeni nezamrznjen predelek s ciljno temperaturo 12 °C, notranjim razponom vlažnosti od 50 % do 80 % in pogoji shranjevanja od 5 °C do 20 °C, kot je opredeljeno v tabeli 3 Priloge III;

    (28)

    „premični hladilni aparat“ pomeni hladilni aparat, ki se lahko uporablja, kadar ni dostopa do električnega omrežja in ki kot vir energije za funkcijo hlajenja uporablja električno energijo zelo nizke napetosti (< 120V DC) ali gorivo ali oboje, vključno s hladilnim aparatom, ki lahko poleg električne energije zelo nizke napetosti ali goriva ali obojega deluje z napajanjem iz električnega omrežja. Aparat, dan na trg z usmernikom toka, ni premični hladilni aparat;

    (29)

    „živila“ pomenijo hrano, sestavine, pijače, vključno z vinom, in druge izdelke, ki se uporabljajo predvsem za uživanje in ki zahtevajo ohlajevanje na določene temperature;

    (30)

    „indeks energijske učinkovitosti“ pomeni indeksno število, izraženo v odstotkih, za relativno energijsko učinkovitost hladilnega aparata, kot je določeno v točki 5 Priloge III;

    (31)

    „nizkohrupni hladilni aparat“ pomeni hladilni aparat brez kompresije pare z emisijami akustičnega hrupa v zraku, ki so nižje od 27 A-uteženih decibelov glede na 1 pikovat (dB(A) re 1 pW);

    (32)

    „emisija akustičnega hrupa v zraku“ pomeni nivo zvokovne moči hladilnega aparata, izražene v A-uteženih decibelih glede na 1 pikovat (dB(A) re 1 pW);

    (33)

    „kombinirani aparat“ pomeni hladilni aparat, ki ima več kot en tip predelka, od katerih je najmanj en predelek nezamrznjeni predelek;

    (34)

    „nezamrznjen predelek“ pomeni tip predelka s ciljno temperaturo enako ali višjo od 4 °C; gre za shrambni predelek, predelek za shranjevanje vina, kletni predelek ali predelek za svežo hrano s pogoji shranjevanja in ciljnimi temperaturami, kot so določeni v tabeli 3 Priloge III;

    (35)

    „shrambni predelek“ pomeni nezamrznjen predelek s ciljno temperaturo 17 °C in pogoji shranjevanja od 14 °C do 20 °C, kot so določeni v tabeli 3 Priloge III;

    (36)

    „kletni predelek“ pomeni nezamrznjen predelek s ciljno temperaturo 12 °C in pogoji shranjevanja od 2 °C do 14 °C, kot so določeni v tabeli 3 Priloge III;

    (37)

    „predelek za svežo hrano“ pomeni nezamrznjen predelek s ciljno temperaturo 4 °C in pogoji shranjevanja od 0 °C do 8 °C, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (38)

    „protikondenzacijski grelnik, ki se uravnava iz okolice“ pomeni protikondenzacijski grelnik, pri katerem je zmogljivost ogrevanja odvisna bodisi od temperature ali vlažnosti okolice ali obeh;

    (39)

    „protikondenzacijski grelnik“ pomeni grelnik, ki preprečuje kondenzacijo na hladilnem aparatu;

    (40)

    „pomožna energija“ (Epomožna ) pomeni energijo, izraženo v kWh/a, ki jo uporablja protikondenzacijski grelnik, ki se uravnava iz okolice.

    Za namene prilog so v Prilogi I določene dodatne opredelitve pojmov.

    Člen 3

    Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

    Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II se uporabljajo od datumov, ki so v njej navedeni.

    Člen 4

    Ocena skladnosti

    1.   Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

    2.   Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora tehnična dokumentacija vsebovati izvod informacij o izdelku, zagotovljen v skladu s točko 4 Priloge II, in podrobnosti ter rezultate izračunov iz Priloge III k tej uredbi.

    3.   Kadar so bile informacije iz tehnične dokumentacije za določen model pridobljene:

    (a)

    od modela, ki ima enake tehnične značilnosti, pomembne za tehnične informacije, ki jih je treba navesti, vendar ga proizvaja drug proizvajalec, ali

    (b)

    z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije iz drugega modela istega ali drugega proizvajalca ali obojega;

    tehnična dokumentacija vsebuje podrobnosti o takem izračunu, oceni, ki jo je opravil proizvajalec za preverjanje natančnosti izračuna, in če je primerno, izjavo, da sta modela različnih proizvajalcev enaka.

    Tehnična dokumentacija vključuje seznam vseh enakovrednih modelov, vključno z identifikacijskimi oznakami.

    4.   Tehnična dokumentacija vključuje informacije v zaporedju in kot je določeno v Prilogi VI k Uredbi (EU) 2019/2016. Za namene tržnega nadzora se lahko proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki brez poseganja v točko 2(g) Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES sklicujejo na tehnično dokumentacijo, naloženo v zbirko podatkov o izdelkih, ki vsebuje iste informacije, kot so določene v Uredbi (EU) 2019/2016.

    Člen 5

    Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

    Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz točke 2 člena 3 Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek preverjanja, določen v Prilogi IV.

    Člen 6

    Izogibanje

    Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, ki ga proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik deklarira v tehnični dokumentaciji ali vključi v katero koli priloženo dokumentacijo.

    Poraba energije izdelka in katerega koli deklariranega parametra se po posodobitvi programske ali strojne programske opreme ne poslabša, če se izmeri po enakem preizkusnem standardu, kot je bil uporabljen v preizkusu za izjavo o skladnosti, razen ob izrecni privolitvi končnega uporabnika pred izvedbo posodobitve.

    Člen 7

    Okvirna merila uspešnosti

    Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu v času sprejetja te uredbe, so določena v Prilogi V.

    Člen 8

    Pregled

    Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in predstavi rezultate te ocene Posvetovalnemu odboru vključno z osnutkom predloga revizije, če je ustrezno, najpozneje do 25. decembra 2025.

    Pri pregledu se zlasti ocenijo:

    (a)

    zahteve glede indeksa energijske učinkovitosti za nizkohrupne hladilne aparate in aparate za shranjevanje vina, vključno s tistimi s prozornimi vrati;

    (b)

    ustreznost določitve zahtev glede indeksa energijske učinkovitosti za nizkohrupne kombinirane aparate z zamrznjenimi predelki;

    (c)

    obravnava profesionalnih zamrzovalnih skrinj;

    (d)

    raven dovoljenih odstopanj;

    (e)

    ustreznost obveznega zvokovnega signala za dalj časa odprta vrata;

    (f)

    kompenzacijski faktorji in parametri modeliranja;

    (g)

    ustreznost določitve dodatnih zahtev glede gospodarnega ravnanja z viri za izdelke v skladu z načeli krožnega gospodarstva, tudi o tem, ali bi bilo treba vključiti več rezervnih delov;

    (h)

    ustreznost vključitve drugih pomožnih naprav ali funkcij poleg protikondenzacijskega grelnika, ki se uravnava iz okolice, pri določitvi pomožne energije;

    (i)

    metodologija za upoštevanje samodejnega in pametnega odtaljevanja.

    Člen 9

    Razveljavitev

    Uredba Komisije (ES) št. 643/2009 se razveljavi z učinkom od 1. marca 2021.

    Člen 10

    Začetek veljavnosti in uporaba

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 1. marca 2021. Vendar se člen 6 uporablja od 25. decembra 2019.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 1. oktobra 2019

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER


    (1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

    (2)  Sporočilo Komisije. Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, COM(2016) 773 final z dne 30. novembra 2016.

    (3)  Uredba Komisije (ES) št. 643/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov (UL L 191, 23.7.2009, str. 53).

    (4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1060/2010 z dne 28. septembra 2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih hladilnih aparatov (UL L 314, 30.11.2010, str. 17).

    (5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, COM(2015) 614 final z dne 2. decembra 2015.

    (6)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

    (7)  Uredba Komisije (EU) 2015/1095 z dne 5. maja 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje, omar za hitro hlajenje in zamrzovanje, kondenzacijskih enot in procesnih ohlajevalnikov (UL L 177, 8.7.2015, str. 19).

    (8)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

    (9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2016 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja hladilnih aparatov z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1060/2010 (glej stran 102 tega Uradnega lista).

    (10)  Uredba Komisije (EU) 2019/2024 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 313 tega Uradnega lista).


    PRILOGA I

    Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v prilogah

    Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „prozorna vrata“ pomeni zunanja vrata iz prozornega materiala, ki končnemu uporabniku omogočajo, da skoznje vidi predmete, pri čemer je prozorne najmanj 75 % notranje višine ohišja in 75 % notranje širine ohišja, oboje pa se meri na sprednji strani ohišja;

    (2)

    „hitro zamrzovanje“ pomeni funkcijo, ki jo aktivira končni uporabnik v skladu z navodili proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika in ki zniža temperaturo shranjevanja v predelkih za zamrzovanje, da omogoči hitrejše zamrzovanje nezamrznjenih živil;

    (3)

    „zimska nastavitev“ pomeni nadzorno funkcijo za kombinirani aparat z enim kompresorjem in enim termostatom, ki se v skladu z navodili proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika lahko uporablja pri temperaturi okolice pod +16 °C in jo sestavlja preklopna naprava ali funkcija, ki zagotavlja, da kompresor deluje in ohranja ustrezne temperature shranjevanja v ostalih predelkih, četudi to ne bi bilo potrebno za predelek, kjer se termostat nahaja;

    (4)

    „predelek za ohlajevanje“ pomeni predelek, ki lahko uravnava svojo povprečno temperaturo v določenem razponu brez uporabniških prilagoditev nadzora, s ciljno temperaturo, enako 2 °C, in pogoji shranjevanja od –3 °C do 3 °C, kot je določeno v tabeli 3 Priloge III;

    (5)

    „vakuumska izolacijska plošča“ pomeni izolacijsko ploščo, ki je sestavljena iz trdnega, zelo poroznega materiala v tanki, plinotesni zunanji ovojnici, iz katere so plini evakuirani in ki je zatesnjena, da se prepreči vstop zunanjih plinov v ploščo;

    (6)

    „del z dvema zvezdicama“ pomeni del predelka s tremi ali štirimi zvezdicami, ki nima lastnih vrat za dostop ali pokrova in s ciljno temperaturo in pogoji shranjevanja pri –12 °C;

    (7)

    „tesnilo vrat“ pomeni mehansko tesnilo, ki zapolnjuje prostor med vrati in ohišjem hladilnega aparata za preprečevanje uhajanje iz omare v zunanji zrak;

    (8)

    „rezervni del“ pomeni ločen del, ki lahko nadomesti del z enako ali podobno funkcijo v izdelku;

    (9)

    „poklicni serviser“ pomeni izvajalca ali podjetje, ki zagotavlja storitve popravila in poklicnega vzdrževanja hladilnih aparatov;

    (10)

    „samostoječi aparat“ pomeni hladilni aparat, ki ni vgradni aparat;

    (11)

    „vgradni aparat“ pomeni hladilni aparat, ki je zasnovan, preizkušen in se trži izključno:

    (a)

    za namestitev v ohišju ali ograditev (zgoraj, spodaj in ob straneh) s ploščami in

    (b)

    za varno pritrditev na straneh, na zgornjem ali spodnjem delu ohišja ali plošč in

    (c)

    za opremo s celovito tovarniško zaključeno sprednjo stranjo ali sprednjo ploščo, izdelano po meri;

    (12)

    „garancija“ pomeni vsako zavezo trgovca ali proizvajalca ali uvoznika ali pooblaščenega zastopnika, da potrošniku:

    (a)

    povrne plačano ceno ali

    (b)

    na kakršen koli način nadomesti, popravi ali obravnava hladilne aparate, če ne izpolnjujejo specifikacij iz garancijske izjave ali ustreznega oglaševanja;

    (13)

    „klimatski razred“ pomeni razpon temperatur okolice, kot so določene v točki 1(i) Priloge III, v katerem so hladilni aparati namenjeni za uporabo in za katerega so zahtevane temperature shranjevanja iz tabele 3 priloge III dosežene hkrati v vseh predelkih;

    (14)

    „zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni sistematično urejeno zbirko podatkov o izdelkih, ki vključuje javni del, namenjen potrošnikom, z elektronskim dostopom do informacij v zvezi s posameznimi parametri izdelka, spletni portal za dostopnost in del, ki zadeva skladnost, pri čemer so jasno določene zahteve glede dostopnosti in varnosti, kot je določeno v Uredbi (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

    (15)

    „letna poraba energije“ (AE) pomeni povprečno dnevno porabo energije, pomnoženo s 365 (dnevi na leto), izraženo v kilovatnih urah (kWh), kot se izračuna v skladu s točko 3 Priloge III;

    (16)

    „dnevna poraba energije“ (Ednevna ) pomeni električno energijo, ki jo hladilni aparat porabi v 24 urah pri referenčnih pogojih, izraženo v kilovatnih urah na 24 ur (kWh/24 h), kot je izračunana v skladu s točko 3 Priloge III;

    (17)

    „avtomat“ pomeni napravo, ki na zahtevo iz hladilnega aparata dovaja ohlajene ali zmrznjene izdelke, kot so avtomati za ledene kocke ali ohlajeno vodo;

    (18)

    „predelek s spremenljivo temperaturo“ pomeni predelek, namenjen za uporabo kot dva (ali več) alternativna tipa predelka (na primer predelek, ki je lahko predelek za svežo hrano ali predelek za zamrzovanje) in ki ga lahko uporabnik nastavi tako, da stalno ohranja območje delovne temperature, ki se uporablja za vsak deklarirani tip predelka. Predelek, namenjen za uporabo kot enoten tip predelka, ki lahko izpolnjuje tudi pogoje shranjevanja drugih tipov predelka (npr. predelek za ohlajevanje, ki lahko izpolnjuje tudi zahteve predelka brez zvezdic), ni predelek s spremenljivo temperaturo;

    (19)

    „omrežje“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

    (20)

    „zahtevana moč v stacionarnem stanju“ (Pss ) pomeni zahtevano moč v pogojih stacionarnega stanja, izraženo v vatih (W);

    (21)

    „dodatna poraba električne energije za odtaljevanje in obnovitev“ (ΔΕd-f ) pomeni dodatno povprečno porabo energije za operacijo odtaljevanja in obnovitve, izraženo v vatnih urah (Wh);

    (22)

    „samodejno odtaljevanje“ pomeni funkcijo, s katero se predelki odtaljujejo brez posredovanja uporabnika, da se sproži odstranjevanje zaledenitve pri vseh nastavitvah za nadzor temperature ali ponovno vzpostavi normalno delovanje, odstranitev odtaljene vode pa je samodejna;

    (23)

    „interval odtaljevanja“ (td-f ) pomeni reprezentativni povprečni interval, izražen v urah (h), med enim obdobjem aktiviranja grelnika za odtaljevanje in naslednjim obdobjem v dveh zaporednih ciklih odtaljevanja in obnovitve; ali, če ni grelnika za odtaljevanje, med enim obdobjem deaktiviranja kompresorja in naslednjim obdobjem v dveh zaporednih ciklih odtaljevanja in obnovitve;

    (24)

    „obdobje odtaljevanja in obnovitve“ pomeni obdobje od začetka cikla uravnavanja odtaljevanja, dokler se ponovno ne vzpostavijo stabilni pogoji delovanja;

    (25)

    „tip odtaljevanja“ pomeni metodo za odstranjevanje kopičenja zaledenitve na uparjalnikih hladilnega aparata; tj. samodejno ali ročno odtaljevanje;

    (26)

    „ročno odtaljevanje“ pomeni, da ni funkcije samodejnega odtaljevanja;

    (27)

    „faktor napolnjenosti“ (L) pomeni faktor, ki upošteva dodatno hladilno obremenitev zaradi vnašanja toplih živil, ki presega to, kar je z višjo povprečno temperaturo okolice že upoštevano za preizkus, in sicer z vrednostmi, kot so določene v točki 3(a) Priloge III;

    (28)

    „standardna letna poraba energije“ (SAE) pomeni referenčno letno porabo energije hladilnega aparata, izraženo v kilovatnih urah na leto (kWh/a), kot se izračuna v skladu s točko 4 Priloge III;

    (29)

    „kombinirani parameter“ (C) pomeni parameter modeliranja, ki upošteva sinergijski učinek, kadar se v enem aparatu kombinirajo različne vrste predelkov, z vrednostmi, kot so določene v tabeli 4 Priloge III;

    (30)

    „faktor toplotne izgube na vratih“ (D) pomeni kompenzacijski faktor za kombinirane aparate glede na število različnih temperaturnih predelkov ali število zunanjih vrat, kar koli je manjše, in kot je določeno v tabeli 5 Priloge III. Za ta faktor se „predelek“ ne nanaša na podpredelek;

    (31)

    „faktor odtaljevanja“ (Ac ) pomeni kompenzacijski faktor, ki upošteva, ali ima hladilni aparat samodejno ali ročno odtaljevanje, z vrednostmi, kot so določene v tabeli 5 Priloge III;

    (32)

    „faktor vgradnje“ (Bc ) pomeni kompenzacijski faktor, ki upošteva, ali je hladilni aparat vgradni ali samostoječi, z vrednostmi, kot so določene v tabeli 5 Priloge III;

    (33)

    „Mc“ in „Nc“ pomeni parametre modeliranja, ki upoštevajo odvisnost porabe energije glede na prostornino, z vrednostmi, kot so določene v tabeli 4 Priloge III;

    (34)

    „termodinamični parameter“ (rc ) pomeni parameter modeliranja, ki popravi standardno letno porabo energije za temperaturo okolice 24 °C, z vrednostmi, kot so določene v tabeli 4 Priloge III;

    (35)

    „enakovredni model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba zagotoviti, vendar ga je isti dobavitelj, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela;

    (36)

    „identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali istega dobaviteljevega imena;

    (37)

    „hladilnik-zamrzovalnik“ pomeni kombinirani aparat z vsaj enim predelkom za zamrzovanje in najmanj enim predelkom za svežo hrano.


    (1)  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).


    PRILOGA II

    Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

    1.   Zahteve glede energijske učinkovitosti:

    (a)

    Od 1. marca 2021 indeks energijske učinkovitosti (EEI) hladilnih aparatov ne presega vrednosti iz tabele 1.

    Tabela 1

    Maksimalni EEI za hladilne aparate, izražen v %

     

    EEI

    Namenski nizkohrupni hladilni aparati s predelki za svežo hrano

    375

    Nizkohrupni hladilni aparati s prozornimi vrati

    380

    Drugi nizkohrupni hladilni aparati razen nizkohrupnih kombiniranih aparatov z zamrznjenim predelkom

    300

    Aparati za shranjevanje vina s prozornimi vrati

    190

    Drugi aparati za shranjevanje vina

    155

    Vsi drugi nizkohrupni hladilni aparati razen nizkohrupnih kombiniranih aparatov z zamrznjenim predelkom

    125

    (b)

    Od 1. marca 2024 EEI hladilnih aparatov ne presega vrednosti iz tabele 2.

    Tabela 2

    Maksimalni EEI za hladilne aparate, izražen v %

     

    EEI

    Namenski nizkohrupni hladilni aparati s predelki za svežo hrano

    312

    Nizkohrupni hladilni aparati s prozornimi vrati

    300

    Drugi nizkohrupni hladilni aparati razen nizkohrupnih kombiniranih aparatov z zamrznjenim predelkom

    250

    Aparati za shranjevanje vina s prozornimi vrati

    172

    Drugi aparati za shranjevanje vina

    140

    Vsi drugi nizkohrupni hladilni aparati razen nizkohrupnih kombiniranih aparatov z zamrznjenim predelkom

    100

    2.   Zahteve glede funkcionalnosti:

    Od 1. marca 2021 hladilni aparati izpolnjujejo naslednje zahteve:

    (a)

    funkcija hitrega zamrzovanja ali katera koli podobna funkcija, dosežena s spremembo nastavitev temperature v predelkih za zamrzovanje, se mora po tem, ko jo končni uporabnik aktivira po navodilih proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika v največ 72 urah samodejno vrniti na prejšnje normalne pogoje shranjevanja;

    (b)

    Zimska nastavitev se samodejno aktivira ali deaktivira glede na potrebo po ohranjanju zamrznjenega predelka pri pravilni temperaturi.

    (c)

    Vsak predelek se označi z ustreznim identifikacijskim simbolom. Za zamrznjene predelke je to število zvezdic predelka. Za predelke za ohlajevanje in nezamrznjene predelke je to oznaka, ki jo izbere proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik za vrsto hrane, ki bi jo bilo treba hraniti v predelku.

    (d)

    Če hladilni aparat vsebuje vakuumske izolacijske plošče, se aparat na jasno viden in berljiv način označi s črkami „VIP“.

    (e)

    Za podpredelke ali predele z dvema zvezdicama:

    podpredelek ali predel z dvema zvezdicama je od prostornine s tremi ali štirimi zvezdicami ločen s pregrado, posodo ali podobnim predmetom,

    prostornina podpredelka ali predela z dvema zvezdicama ne presega 20 % skupne prostornine predelka.

    (f)

    Za predelke s štirimi zvezdicami je specifična zmogljivost zamrzovanja takšna, da je čas zamrzovanja za znižanje temperature pri majhni napolnjenosti (3,5 kg/100 l) s +25 na – 18 °C pri temperaturi okolice 25 °C, krajši ali enak 18,5 uram.

    Zahteve iz točk 2(a) in (b) se do 1. marca 2024 ne uporabljajo za kombinirane aparate z enim elektromehanskim termostatom in enim kompresorjem, ki niso opremljeni z elektronsko nadzorno ploščo.

    3.   Zahteve glede učinkovite rabe virov:

    od 1. marca 2021 hladilni aparati izpolnjujejo naslednje zahteve:

    (a)

    Razpoložljivost rezervnih delov:

    (1)

    proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki za hladilne aparate poklicnim serviserjem dajo na voljo najmanj naslednje rezervne dele: termostate, temperaturna tipala, plošče tiskanega vezja in svetlobne vire za obdobje najmanj sedem let po tem, ko je bila dana na trg zadnja enota modela;

    (2)

    proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki za hladilne aparate poklicnim serviserjem in končnim uporabnikom dajo na voljo najmanj naslednje rezervne dele: kljuke in tečaje vrat, pladnje in košare za najmanj sedem let po tem, ko je bila dana na trg zadnja enota modela, tesnila vrat pa za najmanj deset let po tem;

    (3)

    proizvajalci zagotovijo, da se te rezervne dele lahko odstrani z uporabo orodja iz proste prodaje in brez trajne škode na aparatu;

    (4)

    seznam rezervnih delov, ki ga zadeva točka 1, in postopek za njihovo naročanje sta javno dostopna na prosto dostopnem spletnem mestu proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika, najpozneje dve leti po tem, ko je bila prva enota modela dana na trg in do konca minimalnega obdobja razpoložljivosti teh rezervnih delov;

    (5)

    seznam rezervnih delov, ki ga zadeva točka 2, in postopek za njihovo naročanje ter navodila za popravilo so javno dostopni na prosto dostopnem spletnem mestu proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika, ko se prva enota modela da na trg in do konca minimalnega obdobja razpoložljivosti teh rezervnih delov.

    (b)

    Dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju:

    Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik po dveh letih, odkar je bila na trg dana prva enota modela ali enakovrednega modela, in do konca obdobja iz točke (a) zagotovita poklicnim serviserjem dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju pod naslednjimi pogoji:

    (1)

    na spletnem mestu proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika se navede, kako se poklicni serviserji registrirajo za dostop do informacij; da se taki prošnji ugodi, lahko proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki od poklicnega serviserja zahtevajo dokazila o tem, da:

    (i)

    je poklicni serviser tehnično usposobljen za popravilo hladilnih aparatov in upošteva predpise, ki se uporabljajo za serviserje električne opreme v državah članicah, kjer deluje. Kot dokazilo o skladnosti s to točko se prizna napotilo na uradni sistem registracije poklicnih serviserjev, če v zadevni državi članici tak sistem obstaja;

    (ii)

    ima poklicni serviser sklenjeno zavarovanje za kritje odgovornosti, ki izvira iz opravljanja dejavnosti, ne glede na to, ali to zahteva država članica;

    (2)

    proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki sprejmejo ali zavrnejo registracijo v 5 delovnih dneh od datuma zahtevka poklicnega serviserja;

    (3)

    proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki lahko zaračunajo razumna in sorazmerna nadomestila za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju ali za prejemanje rednih posodobitev. Nadomestilo je razumno, če ne odvrača od dostopa zaradi neupoštevanja obsega, v katerem poklicni serviser informacije uporablja;

    Po registraciji ima poklicni serviser dostop do zahtevanih informacij o popravilu in vzdrževanju v enem delovnem dnevu po tem, ko jih je zahteval. Dostopne informacije o popravilu in vzdrževanju vključujejo:

    nedvoumno identifikacijo aparata,

    shemo sestave ali eksplozijski pogled,

    seznam potrebne opreme za popravila in preizkušanje,

    informacije o sestavnih delih in diagnostiki (npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti za meritve),

    diagrame ožičenja in povezav,

    diagnostične kode okvar in napak (če je primerno, vključno s kodami, ki jih uporablja samo proizvajalec) in

    podatkovne izpise sporočenih primerov okvar, shranjene v hladilnem aparatu (če obstajajo).

    (c)

    Maksimalni čas dostave rezervnih delov:

    (1)

    v obdobju iz točke 3(a)(1) in točke 3(a)(2) proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik zagotovi dobavo rezervnih delov za hladilne aparate v 15 delovnih dneh po prejemu naročila;

    (2)

    v primeru rezervnih delov, ki so na voljo le za poklicne serviserje, se ta razpoložljivost lahko omeji na poklicne serviserje, registrirane v skladu s točko (b).

    (d)

    Zahteve za razstavljanje za predelavo materialov in recikliranje ob preprečevanju onesnaževanja:

    (1)

    proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki zagotovijo, da so hladilni aparati zasnovani tako, da se materiali in sestavni deli iz Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU lahko odstranijo z uporabo orodja, ki je na voljo v prosti prodaji;

    (2)

    proizvajalci, uvozniki in pooblaščeni zastopniki izpolnjujejo obveznosti iz točke 1 člena 15 Direktive 2012/19/EU.

    4.   Zahteve glede informacij:

    od 1. marca 2021 priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopno spletno mesto proizvajalcev, uvoznikov ali pooblaščenih zastopnikov vključujejo naslednje informacije:

    (a)

    kombinacijo predalov, košar in polic, s katero se zagotovi najučinkovitejša raba energije hladilnega aparata;

    (b)

    jasne smernice o tem, kje in kako shranjevati živila v hladilnem aparatu za čim daljše najboljše ohranjanje, da se preprečijo živilski odpadki;

    (c)

    priporočeno nastavitev temperatur v vsakem predelku za optimalno ohranjanje hrane. Te nastavitve ne smejo biti v nasprotju s pogoji shranjevanja iz tabele 3 Priloge III;

    (d)

    oceno učinka nastavitev temperature na živilske odpadke;

    (e)

    opis učinkov posebnih načinov in funkcij, zlasti, kako in kako dolgo vplivajo na temperature v vsakem posameznem predelku;

    (f)

    za aparate za shranjevanje vina: „ta aparat se uporablja izključno za shranjevanje vina.“ To se ne uporablja za hladilne aparate, ki niso posebej zasnovani za shranjevanje vina, vendar se lahko uporabljajo za ta namen, niti za hladilne aparate, ki imajo predelek za shranjevanje vina skupaj z drugimi vrstami predelkov;

    (g)

    navodila za pravilno namestitev in vzdrževanje hladilnega aparata za končnega uporabnika, vključno s čiščenjem;

    (h)

    za prostostoječi aparat: „ta hladilni aparat ni namenjen za uporabo kot vgradni aparat“;

    (i)

    za aparate brez predelka s štirimi zvezdicami: „ta hladilni aparat ni primeren za zamrzovanje živil.“;

    (j)

    dostop do strokovnega popravila, kot so spletna mesta, naslovi, kontaktni podatki;

    (k)

    ustrezne informacije za naročanje rezervnih delov, neposredno ali prek drugih kanalov, ki jih zagotovi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik;

    (l)

    minimalno obdobje, v katerem so na voljo rezervni deli, ki so potrebni za popravilo aparata;

    (m)

    minimalno trajanje garancije za hladilni aparat, ki jo nudi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik;

    (n)

    za hladilne aparate v klimatskem razredu:

    razširjeni zmerni: „ta hladilni aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice od 10 °C do 32 °C“;

    zmerni: „ta hladilni aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice od 16 °C do 32 °C“;

    subtropski „ta hladilni aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice od 16 °C do 38 °C“;

    tropski „ta hladilni aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice od 16 °C do 43 °C“;

    (o)

    informacije o tem, kako najti informacije o modelu v zbirki podatkov o izdelkih, kot jo določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2016, s spletno povezavo na informacije o modelu, kot so shranjene v zbirki podatkov o izdelkih ali povezavo na zbirko podatkov o izdelkih in informacijo, kako najti identifikacijsko oznako modela na izdelku.


    PRILOGA III

    Merilne metode in izračuni

    Za namene skladnosti in njenega preverjanja z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo z uporabo harmoniziranih standardov ali drugih zanesljivih, natančnih in ponovljivih metod, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode in so v skladu s spodaj navedenimi določbami. Sklicne številke teh harmoniziranih standardov so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije:

    1.   Splošni pogoji za preizkušanje:

    (a)

    pri hladilnih aparatih s protikondenzacijskimi grelniki, ki jih lahko končni uporabnik vklopi in izklopi, se protikondenzacijski grelniki vklopijo in, če so nastavljivi, nastavijo na maksimalno gretje ter vključijo v letno porabo energije (AE) kot dnevna poraba energije (Ednevna );

    (b)

    pri hladilnih aparatih s protikondenzacijskimi grelniki, ki se uravnavajo glede na okolico, se slednji med meritvijo porabe energije, kadar je mogoče, izklopijo ali drugače onemogočijo;

    (c)

    pri hladilnih aparatih z avtomati, ki jih lahko vklopi in izklopi končni uporabnik, se avtomati med preizkusom porabe energije vklopijo, vendar ne delujejo;

    (d)

    za meritev porabe energije predelki s spremenljivo temperaturo delujejo pri najnižji temperaturi, ki jo končni uporabnik lahko določi za stalno ohranjanje razpona temperature, kot je določen v tabeli 3, tipa predelka, ki ima najnižjo temperaturo;

    (e)

    pri hladilnih aparatih, ki se lahko priključijo na omrežje, se aktivira komunikacijski modul, vendar med preizkusom porabe energije ni potreben poseben tip komunikacije ali izmenjave podatkov ali obojega. Med preizkusom porabe energije mora biti zagotovljeno, da je enota priključena na omrežje;

    (f)

    za učinkovitost predelkov za ohlajevanje:

    (1)

    za predelek s spremenljivo temperaturo, določen kot predelek za svežo hrano in/ali ohlajevanje, se indeks energijske učinkovitosti (EEI) določi za vsak temperaturni pogoj in se uporabi najvišja vrednost;

    (2)

    predelek za ohlajevanje je zmožen uravnavati svojo povprečno temperaturo v določenem območju brez uporabniških prilagoditev uravnavanja, kar se lahko preveri med preizkusi porabe energije pri temperaturi okolice 16 °C in 32 °C;

    (g)

    za predelke s prilagodljivo prostornino, kadar lahko končni uporabnik prostornini dveh predelkov medsebojno prilagodi, se poraba energije in prostornina preizkusi tako, da je prostornina predelka z višjo ciljno temperaturo nastavljena na najnižjo vrednost;

    (h)

    specifična zmogljivost zamrzovanja se izračuna kot 12-kratnik teže majhne napolnjenosti, ki se deli s časom zamrzovanja, da se temperatura pri majhni napolnjenosti zniža s +25 na – 18 °C pri temperaturi okolice 25 °C, ter je izražena v kg/12 ur in zaokrožena na eno decimalno mesto; teža majhne napolnjenosti je 3,5 kg na 100 litrov prostornine zamrznjenih predelkov in znaša najmanj 2,0 kg;

    (i)

    za določitev klimatskih razredov se uporabi kratica za razpon temperature okolice, in sicer SN, N, ST ali T:

    (1)

    razširjeni zmerni (SN) ima razpon temperature od 10 °C do 32 °C;

    (2)

    zmerni (N) ima razpon temperature od 16 °C do 32 °C;

    (3)

    subtropski (ST) ima razpon temperature od 16 °C do 38 °C in

    (4)

    tropski (T) ima razpon temperature od 16 °C do 43 °C.

    2.   Pogoji shranjevanja in ciljne temperature za posamezen tip predelka:

    Tabela 3 prikazuje pogoje shranjevanja in ciljno temperaturo za posamezen tip predelka.

    3.   Določitev AE:

    (a)

    za vse hladilne aparate, razen za nizkohrupne hladilne aparate:

    Poraba električne energije se določi s preizkusom pri temperaturi okolice od 16 °C do 32 °C.

    Za določitev porabe energije je povprečna temperatura zraka v vsakem predelku enaka ali nižja od ciljnih temperatur, določenih v tabeli 3 za vsak tip predelka, ki ga navede proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik. Vrednosti, ki so višje ali nižje od ciljnih temperatur, se lahko uporabijo za oceno porabe energije pri ciljni temperaturi za vsak ustrezen predelek z interpolacijo, kot je ustrezno.

    Glavne sestavine porabe energije, ki se določijo, so:

    niz vrednosti zahtevane moči v stacionarnem stanju (Pss ), izražene v W in zaokrožene na eno decimalno mesto, vsaka izmed njih pri določenih temperaturah okolice in nizu temperatur predelkov, ki niso nujno ciljne temperature,

    reprezentativna dodatna poraba energije za odtaljevanje in obnovitev (ΔΕd-f ), izražena v Wh in zaokrožena na eno decimalno mesto, za izdelke z enim ali več sistemi odtaljevanja (vsak z lastnim nadzornim ciklom odtaljevanja), izmerjena pri temperaturi okolice 16 °C (ΔΕd-f16 ) in 32 °C (ΔΕd-f32 ),

    interval odtaljevanja (td-f ), izražen v urah in zaokrožen na tri decimalna mesta, za izdelke z enim ali več sistemi odtaljevanja (vsak z lastnim krmilnim ciklom odtaljevanja), izmerjen pri temperaturi okolice 16 °C (td-f16 ) in 32 °C (td-f32 ). td-f se določi za vsak sistem na podlagi določenih pogojev,

    za vsak izvedeni preizkus se Pss in ΔΕd-f seštejeta, da se pridobi dnevna poraba energije pri določeni temperaturi okolice ET = 0,001 × 24 × (Pss + ΔΕd-f / td-f ), izraženo v kWh/24 h, za uporabljene nastavitve,

    Epomožna , izražena v kWh/a in zaokrožena na tri decimalna mesta. Epomožna je omejena na protikondenzacijski grelnik, ki se uravnava glede na okolico in se določi na podlagi porabe električne energije grelnika pri več pogojih glede temperature in vlažnosti okolice, in je pomnožena z verjetnostjo, da se ti pogoji glede temperature okolice in vlažnosti pojavijo ter sešteta; ta rezultat se nato pomnoži s faktorjem izgube, ki upošteva uhajanje toplote v predelek in njegovo poznejšo odstranitev s strani hladilnega sistema.

    Tabela 3

    Pogoji shranjevanja in ciljna temperatura za posamezen tip predelka

    Skupina

    Tip predelka

    Opomba

    Pogoji shranjevanja

    Tc

    Tmin

    Tmaks

    Ime

    Ime

    št.

    °C

    °C

    °C

    Nezamrznjeni predelki

    Shrambni

     (1)

    +14

    +20

    +17

    Shranjevanje vina

     (2)  (6)

    +5

    +20

    +12

    Kletni

     (1)

    +2

    +14

    +12

    Sveža hrana

     (1)

    0

    +8

    +4

    Predelek za ohlajevanje

    Ohlajevanje

     (3)

    -3

    +3

    +2

    Zamrznjeni predelki

    Brez zvezdic/aparat za led

     (4)

    n.u.

    0

    0

    Ena zvezdica

     (4)

    n.u.

    -6

    -6

    Dve zvezdici

     (4)  (5)

    n.u.

    -12

    -12

    Tri zvezdice

     (4)  (5)

    n.u.

    -18

    -18

    Zamrzovalnik (s štirimi zvezdicami)

     (4)  (5)

    n.u.

    -18

    -18

    n.u. = se ne uporablja

    Vsak od teh parametrov se določi z ločenim preizkusom ali nizom preizkusov. Za podatke o meritvah se izračuna povprečje v preizkusnem obdobju, začeto po tem, ko je aparat določen čas deloval. Za boljšo učinkovitost in točnost preizkusa preizkusno obdobje ne sme biti fiksno; biti mora tako, da je aparat med tem preizkusnim obdobjem v stacionarnem stanju. To se potrdi s pregledom vseh podatkov iz tega obdobja preizkusa glede na niz meril glede stabilnosti in ali bi bilo mogoče v tem stacionarnem stanju zbrati dovolj podatkov.

    AE, izražen v kWh/a in zaokrožen na dve decimalni mesti, se izračuna na naslednji način:

    AE = 365 × Ednevna / L + Epomožna

    v skladu z enačbo je:

    faktor napolnjenosti L = 0,9 za hladilne aparate z le zamrznjenimi predelki in L = 1,0 za vse ostale aparate, ter

    pri čemer je Ednevna , izražen v kWh/24 h in zaokrožen na tri decimalna mesta, izračunan na podlagi ET pri temperaturi okolice 16 °C (E16 ) in pri temperaturi okolice 32 °C (E32 ), kot sledi:

    Ednevna = 0,5 × (E16 + E32 )

    pri čemer sta E16 in E32 pridobljena z interpolacijo preizkusa porabe energije pri ciljnih temperaturah iz tabele 3.

    (b)

    Za nizkohrupne hladilne aparate:

    Poraba energije se določi v skladu s točko 3(a), vendar pri temperaturi okolice 25 °C namesto pri 16 °C in 32 °C.

    Ednevna , izražen v kWh/24 h in zaokrožen na tri decimalna mesta za izračun AE je tako naslednji:

    Ednevna = E25

    pri čemer je E25 ET pri temperaturi okolice 25 °C in se izračuna z interpolacijo preizkusov porabe energije pri ciljnih temperaturah iz tabele 3.

    4.   Določitev standardne letne porabe energije (SAE):

    (a)

    Za vse hladilne aparate:

    SAE, izražen v kWh/a in zaokrožen na dve decimalni mesti, se izračuna na naslednji način:

    Formula

    pri čemer je:

    c indeksna številka za tip predelka v razponu od 1 do n, n pa skupno število tipov predelkov,

    Vc , izražen v dm3 ali litrih in zaokrožen na prvo decimalno mesto, prostornina predelka,

    V, izražen v dm3 ali litrih in zaokrožen na najbližje celo število, skupna prostornina, pri čemer je Formula,

    rc, Nc, Mc in C so parametri modeliranja, ki so specifični za vsak predelek z vrednostmi, kot so določene v tabeli 4 in

    Ac , Bc in D so kompenzacijski faktorji z vrednostmi, kot so določene v tabeli 5.

    Pri izvajanju zgornjih izračunov za predelke s spremenljivo temperaturo se izbere tip predelka z najnižjo ciljno temperaturo, za katero je deklariran kot primeren.

    (b)

    Parametri modeliranja za posamezen tip predelka za izračun SAE:

    Parametri modeliranja so določeni v tabeli 4.

    Tabela 4

    Vrednosti parametrov modeliranja po tipih predelka

    Tip predelka

    rc  (1)

    Nc

    Mc

    C

    Shrambni

    0,35

    75

    0,12

    med 1,15 in 1,56 za kombinirani aparati s predelki s tremi ali štirimi zvezdicami (2), 1,15 za druge kombinirane aparate, 1,00 za druge hladilne aparate

    Shranjevanje vina

    0,60

    Kletni

    0,60

    Sveža hrana

    1,00

    Ohlajevanje

    1,10

    138

    0,12

    Brez zvezdic/aparat za led

    1,20

    138

    0,15

    Ena zvezdica

    1,50

    Dve zvezdici

    1,80

    Tri zvezdice

    2,10

    Zamrzovalnik (s štirimi zvezdicami)

    2,10

    (c)

    Kompenzacijski faktorji za posamezen tip predelka v izračunu SAE:

    Kompenzacijski faktorji so navedeni v tabeli 5.

    Tabela 5

    Vrednosti kompenzacijskih faktorjev po tipih predelka

    Tip predelka

    Ac

    Bc

    D

     

    Ročno odtaljevanje

    Samodejno odtaljevanje

    Samostoječi aparat:

    Vgradni aparat:

    ≤ 2 (3)

    3 (3)

    4 (3)

    > 4 (3)

    Shrambni

    1,00

    1,00

    1,02

    1,00

    1,02

    1,035

    1,05

    Shranjevanje vina

    Kletni

    Sveža hrana

    Ohlajevanje

    1,03

    Brez zvezdic/aparat za led

    1,00

    1,10

    1,05

    Ena zvezdica

    Dve zvezdici

    Tri zvezdice

    Zamrzovalnik (s štirimi zvezdicami)

    5.   Določitev EEI:

    EEI, izražen v % in zaokrožen na prvo decimalno mesto, se izračuna kot:

    EEI = AE / SAE.


    (1)   Tmin in Tmaks sta povprečni vrednosti, izmerjeni v preizkusnem obdobju (povprečje za čas in niz tipal).

    (2)  Povprečna sprememba temperature v preizkusnem obdobju za vsako tipalo ne presega ± 0,5 K. Med obdobjem odtaljevanja in obnovitve se povprečje vseh tipal ne sme dvigniti za več kot 1,5 K nad povprečno vrednost predelka.

    (3)   Tmin in Tmaks sta trenutni vrednosti med preizkusnim obdobjem.

    (4)   Tmaks je maksimalna vrednost, izmerjena v preizkusnem obdobju (časovni maksimum za niz tipal).

    (5)  Če je predelek tipa s samodejnim odtaljevanjem, se temperatura (opredeljena kot maksimum vseh tipal) med obdobjem odtaljevanja in obnovitve ne sme zvišati za več kot 3,0 K.

    (6)   Tmin in Tmaks sta povprečni izmerjeni vrednosti v preizkusnem obdobju (časovno povprečje za vsako tipalo) in določata maksimalni dovoljeni razpon temperature v delovanju.

    (1)  rc = (Ta – Tc) / 20; kjer je Ta = 24 °C, Tc pa ima vrednosti, kot so določene v tabeli 3.

    (2)  C za kombinirane aparate s predelki s tremi ali štirimi zvezdicami se določi na naslednji način:

    kjer je frzf prostornina predelka s tremi ali štirimi zvezdicami Vzamrzovalnik kot delež V s frzf = Vzamrzovalnik / V:

    če je frzf ≤ 0,3, potem je C = 1,3 + 0,87 × frzf;

    sicer, če je 0,3 < frzf < 0,7, potem je C = 1,87 – 1,0275 × frzf;

    sicer je C =1,15.

    (3)  število zunanjih vrat ali predelkov, karkoli je nižje.


    PRILOGA IV

    Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

    Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, določena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlaganju teh vrednosti z namenom doseganja skladnosti ali sporočanja boljše učinkovitosti na kakršen koli način.

    Ko je model zasnovan tako, da lahko zazna preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzove s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, določen v tej uredbi ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo, se model in vsi enakovredni modeli štejejo za neskladne.

    Pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe organi držav članic v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES uporabijo naslednji postopek za zahteve iz Priloge II:

    1.

    Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

    2.

    Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

    (a)

    vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), če je primerno pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, za proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika niso ugodnejše od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu s točko 2(g) in

    (b)

    deklarirane vrednosti izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in zahtevane informacije o izdelku, ki jih objavi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik, ne vsebujejo vrednosti, ki so zanj ugodnejše od deklariranih vrednosti in

    (c)

    kadar organi države članice preverijo enoto modela, preverijo, ali je proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik vzpostavil sistem, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka člena 6 in

    (d)

    kadar organi držav članic preverijo enoto modela, izpolnjuje funkcionalne zahteve iz točke 2(a) do (f) Priloge II in zahteve glede učinkovite rabe virov iz točke 3 Priloge II ter

    (e)

    so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, izmerjene med preizkusom, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preizkusijo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, določenimi v tabeli 6.

    3.

    Če rezultati iz točk 2(a), (b), (c) ali (d) niso doseženi, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

    4.

    Če rezultat iz točke 2(e) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preizkus. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom.

    5.

    Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, določenimi v tabeli 6.

    6.

    Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

    7.

    Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 ali 6.

    Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

    Organi držav članic uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tabeli 6, in za zahteve iz te priloge samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Za parametre iz tabele 6 se ne uporabljajo nobena druga dovoljena odstopanja, npr. tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.

    Tabela 6

    Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

    Parametri

    Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

    Skupna prostornina in prostornina predelka

    Ugotovljena vrednost (1) ni več kot 3 % ali 1 liter (upošteva se višja vrednost) nižja od deklarirane vrednosti.

    Zamrzovalna zmogljivost

    Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 10 % nižja od deklarirane vrednosti.

    E16, E32

    Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 10 % višja od deklarirane vrednosti.

    Epomožna

    Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 10 % višja od deklarirane vrednosti.

    Letna poraba energije

    Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 10 % višja od deklarirane vrednosti.

    Notranja vlažnost aparatov za shranjevanje vina (%)

    Ugotovljena vrednost (1) ne odstopa od mejnih vrednosti predpisanega razpona za več kot 10 %.

    Emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku

    Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 2 dB(A) re 1 pW višja od deklarirane vrednosti.


    (1)  Če so preizkušene tri dodatne enote, kakor je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično povprečje ugotovljenih vrednosti za te tri dodatne enote.


    PRILOGA V

    Merila uspešnosti

    Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za gospodinjske hladilne aparate na voljo na trgu v smislu njihovega indeksa energijske učinkovitosti (EEI) in emisij akustičnega hrupa v zraku, opredeljena na naslednji način.

    Spodnje številke so bile pridobljene z uporabo poenostavljene pretvorbe iz vrednosti indeksa energijske učinkovitosti v skladu z Uredbo (ES) št. 643/2009. Številke v oklepajih navajajo vrednost EEI, kot je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 643/2009.

    Hladilni aparati:

    Namenski hladilni aparati za svežo hrano („hladilniki“):

    Veliki:

    EEI = 57 % [18 %],

    V = 309 litrov,

    AE = 70 kWh/a

    Namizni

    EEI = 63 % [22 %],

    V = 150 litrov,

    AE = 71 kWh/a

    Aparati za shranjevanje vina:

    Izolirana zunanja vrata:

    EEI = 113 % [33 %],

    V = 499 litrov,

    AE = 111 kWh/a

    Prozorna vrata:

    EEI = 140 % [42 %],

    V = 435 litrov,

    AE = 133 kWh/a

    Hladilnik-zamrzovalnik

    EEI = 59 % [18 %],

    V = 343 l (223/27/93 litrov za svežo hrano/ohlajevanje/zamrzovalnik),

    AE = 146 kWh/a

    Zamrzovalnik:

    Pokončni majhni:

    EEI = 52 % [20 %],

    V = 103 litrov,

    AE = 95 kWh/a

    Pokončni srednji:

    EEI = 63 % [22 %],

    V = 206 litrov,

    AE = 137 kWh/a

    Skrinja:

    EEI = 55 % [22 %],

    V = 230 litrov,

    AE = 116 kWh/a

    Najmanjši poročani hrup (za vse modele): 34–35 dB(A) re 1 pW

    Nizkohrupni hladilni aparat (namenski kletni ali shrambni hladilni aparat):

    Izolirana zunanja vrata:

    EEI = 233 % [73 %],

    V = 30 litrov,

    AE = 182 kWh/a

    Prozorna vrata:

    EEI = 330 % [102 %],

    V = 40 litrov,

    AE = 255 kWh/a

    Za nizkohrupne aparate se poroča, da imajo po zdajšnjih preizkusnih standardih emisijo akustičnega hrupa v zraku nižjo od 15 dB(A) re 1 pW.


    Na vrh