(1)

„varilna oprema“ pomeni izdelke: ki se uporabljajo za ročno, avtomatsko ali polavtomatsko varjenje, trdo spajkanje, mehko spajkanje ali rezanje (ali za vse našteto) s pomočjo obločnega varjenja in sorodnih postopkov; ki so nepremični ali premični; ki so sestavljeni iz povezanih delov ali sestavnih delov, od katerih se vsaj eden premika, povezanih v celoto, da bi z njimi dosegli spojitev kovin, in sicer s segrevanjem na varilno temperaturo (s pritiskom ali brez njega) ali samo s pritiskom, z uporabo dodajne kovine ali brez nje ter z uporabo zaščitnih plinov ali brez njih, s pomočjo ustreznega orodja in tehnik, tako da nastane proizvod z določeno geometrijo;

(2)

„ročno obločno varjenje“ pomeni postopek obločnega varjenja z oplaščeno elektrodo, pri katerem upravljavec z roko uravnava hitrost varjenja in hitrost podajanja elektrode v električni oblok;

(3)

„obločno varjenje z oplaščeno elektrodo“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z električnim oblokom med oplaščeno kovinsko elektrodo, varjencem in delovno površino. Zaščita se doseže z razkrajanjem plašča elektrode. Pritisk se ne uporablja, dodajno kovino pa daje elektroda;

(4)

„varjenje s samozaščitno stržensko žico“ je postopek varjenja z žico, pri katerem skozi varilno pištolo v var priteka neprekinjena žična elektroda, ne da bi bil potreben zunanji zaščitni plin, ki bi zvarno kopel varoval pred kontaminacijo. Namesto zunanjega zaščitnega plina zmes praška v votli žici reagira z varilnim oblokom, tako da nastane plin, ki varuje zvarno kopel;

(5)

„varjenje s stržensko žico“ pomeni postopek varjenja, pri katerem se uporabljajo cevaste elektrode z dodajno kovino, sestavljene iz kovinskega plašča in stržena iz različnih praškastih materialov, ki na površini zvara ustvarijo debelo plast žlindre. Uporaba zunanjih zaščitnih plinov je lahko potrebna ali ne;

(6)

„obločno varjenje s kovinsko varilno žico, z inertnim plinom (varjenje MIG)“ pomeni postopek varjenja s kovinsko varilno žico s plinom, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med neprekinjeno (taljivo) elektrodo iz dodajne kovine in območjem varjenca. Zaščita se v celoti doseže z inertnim plinom ali zmesjo plinov, ki se dovaja od zunaj;

(7)

„obločno varjenje s kovinsko varilno žico, z aktivnim plinom (varjenje MAG)“ pomeni postopek varjenja s kovinsko varilno žico s plinom, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med neprekinjeno (taljivo) elektrodo iz dodajne kovine in površino varjenca. Zaščita se v celoti doseže z aktivnim plinom ali zmesjo plinov, ki se dovaja od zunaj;

(8)

„varjenje z netaljivo volframovo elektrodo (varjenje TIG)“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med eno samo volframovo (netaljivo) elektrodo in območjem varjenca. Zaščita se doseže s plinom ali zmesjo plinov. Lahko se uporabljata pritisk in dodajna kovina;

(9)

„plazemsko rezanje“ pomeni postopek obločnega rezanja, pri katerem se uporablja zoženi oblok, staljena kovina pa se odstranjuje s curkom ioniziranega plina (plazemskega plina), ki z veliko hitrostjo izhaja iz ustja šobe. Plazemsko rezanje je postopek z enosmernim tokom in negativnim polom na elektrodi;

(10)

„plazemski plin“ (uporablja se tudi izraz „rezalni plin“) pomeni plin, ki se uvaja v gorilnik, da obda elektrodo; v obloku se ionizira, tako da tvori plazmo in iz šobe gorilnika izstopi kot plazemski plin;

(11)

„zaščitni plin“ pomeni plin, ki ne prehaja skozi ustje šobe, temveč okrog šobe, tako da ustvari zaščitno območje okoli električnega obloka;

(12)

„obločno varjenje pod praškom“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem se uporablja oblok s tokom več kot 600 amperov med golo kovinsko elektrodo ali elektrodami in zvarno kopeljo. Oblok in staljeno kovino ščiti plast zrnatega varilnega praška na varjencu. Pritisk se ne uporablja, v postopku se uporablja dodajna kovina iz elektrode, včasih pa tudi iz dopolnilnega vira, kot so varilna palica, varilni prašek ali kovinski granulat;

(13)

„obločno varjenje s krajšimi obremenitvami“ pomeni obločno varjenje in sorodne postopke, ki niso namenjeni za uporabo v industriji in poklicno uporabo in:

(14)

„uporovno varjenje“ pomeni termoelektrični postopek, pri katerem toplota nastaja na stiku delov, ki se spajajo, tako, da skozi dele spustimo električni tok za točno določen čas in pod nadzorovanim pritiskom. Potrošni material, kot so varilne palice ali zaščitni plini, ni potreben;

(15)

„varjenje čepov“ pomeni postopek varjenja, pri katerem se kovinski čep ali kakšen podoben del (ročno, avtomatsko ali polavtomatsko) spoji z varjencem s pomočjo električnega obloka, ki ju segreje;

(16)

„enakovreden model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba zagotoviti, vendar ga je isti proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela;

(17)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke, istega imena proizvajalca, pooblaščenega zastopnika ali uvoznika.

(a)

strožjih meja za učinkovitost vira napajanja in porabo električne energije v nedejavnem stanju;

(b)

emisij v zrak, povezanih z uporabo varilne opreme;

(c)

dodatnih zahtev glede učinkovite rabe virov za izdelke v skladu s cilji krožnega gospodarstva;

(d)

izdelkov, pri katerih se uporabljajo postopki obločnega varjenja pod praškom, obločnega varjenja s krajšimi obremenitvami, uporovnega varjenja in varjenja čepov.

(1)

„izkoristek vira napajanja“ pomeni razmerje, izraženo v odstotkih, med izhodno močjo v standardiziranih pogojih in pri standardiziranih obremenilnih napetostih za varjenje ter največjo porabo električne energije vira napajanja;

(2)

„stanje nedejavnosti“ pomeni obratovalno stanje, v katerem je naprava vklopljena, varilni tokokrog pa ni oskrbovan z energijo;

(3)

„poraba moči v stanju nedejavnosti“ pomeni zahtevano moč v wattih v stanju nedejavnosti;

(4)

„vir napajanja“ pomeni napravo, ki za namene napajanja izdelka varilne opreme uporablja izmenični tok za dovajanje v enega ali več izhodov za izmenični tok ali pretvarja vhodni izmenični tok za dovajanje v enega ali več izhodov za enosmerni tok;

(5)

„krmilna plošča“ pomeni splošni krmilni vmesnik med uporabnikom in varilno opremo, ki vsebuje krmilne elemente in indikatorje;

(6)

„ohišje opreme“ pomeni zaščitno ohišje izdelka, ki izdelek ščiti pred okoljem, tudi vlago okolice in morebitnimi udarci;

(7)

„baterija“ pomeni napravo v skladu s členom 3 Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), tudi v smislu „baterijskega sklopa“ ali „industrijske baterije ali akumulatorja“ iz istega člena;

(8)

„varilni gorilnik“ pomeni napravo, ki elektrodi dovaja tok za varjenje, kar lahko vključuje prenos električnega toka do morebitne taljive elektrode, če se uporablja, in ki dovaja tudi morebitni zaščitni plin v območje električnega obloka;

(9)

„cev za dovod plina“ pomeni dovodno cev, ki je posebej zasnovana za dovod gorivnih plinov (kot je acetilen), stisnjenega zraka in zaščitnih plinov za uporabo pri varjenju; navadno jo sestavljata cev in zaščitni plašč, pogosto je posebej namenjena za določeno vrsto plina, včasih pa tudi za določene obratovalne pogoje;

(10)

„regulator dovoda plina“ pomeni napravo za zniževanje visokega tlaka dobavljenih stisnjenih plinov na nižji tlak, ki ga je mogoče varno uporabljati v varilni opremi; pogosto je opremljen z merilnim ventilom ali merilnikom pretoka za merjenje in/ali uravnavanje pretoka plina;

(11)

„pogon varilne žice“ pomeni napravo za dovajanje varilne žice ali dodajnega materiala; deluje lahko po načelu potiskanja, vlečenja ali kombinacije obojega;

(12)

„ventilator“ pomeni rotacijski stroj z lopaticami za ohranjanje neprekinjenega pretoka plina, navadno zraka, ki teče skozenj; opravlja nalogo npr. notranjega hladilnega sistema za vir napajanja;

(13)

„električni kabel“ pomeni kabel za dovod električne energije, ki izpolnjuje zahteve mednarodno priznanih standardov za varilne kable glede zmogljivosti in varnostnih zahtev;

(14)

„poklicni serviser“ pomeni izvajalca ali podjetje, ki opravlja storitve popravila in poklicnega vzdrževanja varilne opreme;

(15)

„rezervni del“ pomeni ločen del, ki lahko nadomesti del z enako ali podobno funkcijo v varilni opremi.

(a)

Razpoložljivost nadomestnih delov

(b)

Dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju

Najmanj dve leti po tem, ko je bila na trg dana prva enota zadevnega modela, ter do konca obdobja iz točke a(1) proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik poklicnim serviserjem zagotavlja dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju pod naslednjimi pogoji:

(c)

Najdaljši rok za dobavo rezervnih delov

V obdobju iz točke a(1) proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik zagotovi dobavo rezervnih delov varilne opreme za poklicne serviserje v 15 delovnih dneh od prejema naročila.

Ta razpoložljivost je lahko omejena na poklicne serviserje, registrirane v skladu s točko (b).

(d)

Informacije na prikazovalniku varilne opreme

Če ima varilna oprema prikazovalnik, je na njem jasno prikazana poraba varilne žice ali dodajnega materiala v gramih na minuto ali enakovrednih standardiziranih merskih enotah.

(e)

Zahteve za razstavljanje za predelavo materialov in recikliranje ob preprečevanju onesnaževanja

Proizvajalci zagotovijo, da je varilna oprema zasnovana tako, da se materiali in sestavni deli iz Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU lahko odstranijo z uporabo orodja, ki je na voljo v prosti prodaji.

Proizvajalci izpolnjujejo obveznosti iz točke 1 člena 15 Direktive 2012/19/EU.

(a)

tip proizvoda;

(b)

ime proizvajalca, registrirano trgovsko ime in registriran trgovski naslov, na katerem ga je možno kontaktirati;

(c)

identifikacijska oznaka modela izdelka;

(d)

izkoristek vira napajanja (v %);

(e)

poraba energije v nedejavnem stanju (v wattih);

(f)

seznam enakovrednih modelov;

(g)

informacije, pomembne za recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(h)

seznam morebitnih kritičnih surovin, ki so prisotne v okvirnih količinah nad 1 gram na ravni sestavnega dela, in navedba sestavnih delov, v katerih so te kritične surovine prisotne;

(i)

okvirna uporaba zaščitnega plina za reprezentativne varilne načrte in programe varjenja;

(j)

okvirna poraba varilne žice ali dodajnega materiala za reprezentativne varilne načrte in programe varjenja.

(a)

leto izdelave.

1.

Organi držav članic preverijo eno enoto modela.

2.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.

Če rezultati iz točke 2(a), (b), (c) ali (d) niso doseženi, se šteje, da zadevni model in drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

4.

Če rezultat iz točke 2(e) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preizkus. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom.

5.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici 2.

6.

Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

7.

Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točko 3 ali 6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

Organi držav članic za zahteve iz te priloge uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, določena v preglednici 2, in samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Za parametre iz tabele 2 se ne uporabljajo druga dovoljena odstopanja, na primer tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.

Tabela 2:

dovoljena odstopanja pri preverjanjih