Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32019R1239

Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

PE/38/2019/REV/1

UL L 198, 25.7.2019, str. 64–87 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1239/oj

25.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 198/64


UREDBA (EU) 2019/1239 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice morajo na podlagi Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) sprejeti izpolnitev obveznosti poročanja v elektronski obliki za ladje, ki priplujejo v pristanišča Unije ali izplujejo iz njih, ter zagotoviti njihov prenos prek enotnega okenca, da se olajša in pospeši pomorski promet.

(2)

Pomorski promet je hrbtenica trgovine in komunikacij znotraj enotnega trga in zunaj njega. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnih bremen za ladijske družbe bi bilo treba postopke obveščanja za izpolnitev obveznosti poročanja, ki so naložene ladijskim družbam na podlagi pravnih aktov Unije, mednarodnih pravnih aktov in nacionalnega prava držav članic, dodatno poenostaviti in harmonizirati ter bi morali biti tehnološko nevtralni, da bi s tem spodbujali rešitve poročanja, ki so pripravljene na prihodnje tehnologije.

(3)

Tako Evropski parlament kot Svet sta večkrat pozvala k večji interoperabilnosti ter celovitejši, uporabniku prijaznejši komunikaciji in toku informacij, da se izboljša delovanje notranjega trga ter zadosti potrebam državljanov in podjetij.

(4)

Glavni namen te uredbe je določiti harmonizirana pravila za zagotavljanje informacij, ki so potrebne ob postanku v pristanišču, zlasti z zagotovitvijo, da je isti nabor podatkov mogoče sporočiti vsakemu nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor na enak način. Namen te uredbe je tudi poenostavitev prenosa informacij med deklaranti, relevantnimi organi in izvajalci pristaniških storitev v pristanišču postanka in drugimi državami članicami. Uporaba te uredbe ne bi smela spremeniti časovnih okvirov ali vsebine obveznosti poročanja niti ne bi smela vplivati na nadaljnje shranjevanje in obdelavo informacij na ravni Unije ali nacionalni ravni.

(5)

Zdajšnje nacionalno enotno okence za pomorski sektor v vsaki državi članici bi moralo biti ohranjeno kot podlaga za tehnološko nevtralno in interoperabilno evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor. Nacionalno enotno okence za pomorski sektor bi moralo biti vstopna točka za celovito poročanje prevoznikov v pomorskem prometu ter izvajati funkcije zbiranja podatkov deklarantov in distribucije podatkov vsem zadevnim pristojnim organom in izvajalcem pristaniških storitev.

(6)

Da bi povečali učinkovitost nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor in se pripravili na prihodnji razvoj, bi moralo biti v državah članicah mogoče ohraniti veljavno ureditev ali vzpostaviti novo, da bi se lahko nacionalno enotno okence za pomorski sektor uporabljalo za sporočanje podobnih informacij za druge načine prevoza.

(7)

Uporabniški deli vmesnikov teh nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor bi morali biti na strani deklaranta harmonizirani na ravni Unije, da bi se olajšalo poročanje in nadalje zmanjšalo upravno breme. To harmonizacijo bi bilo treba doseči tako, da bi se v vsakem nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor uporabljala programska oprema s skupnim vmesnikom za izmenjavo informacij med sistemi, razvita na ravni Unije. Države članice bi morale biti odgovorne za integracijo in upravljanje tega vmesniškega modula ter redno in pravočasno posodabljanje programske opreme, ko bi Komisija pripravila nove različice. Komisija bi morala razviti ta modul in po potrebi zagotavljati posodobitve, saj se digitalne tehnologije hitro razvijajo in bi zato tehnološke rešitve v luči novega razvoja lahko hitro postale zastarele.

(8)

Druge kanale poročanja, ki jih zagotavljajo države članice in ponudniki storitev, kot so sistemi pristaniških skupnosti, bi lahko ohranili kot neobvezne vstopne točke za poročanje, pri čemer bi ti kanali morali biti sposobni delovati kot ponudniki podatkovnih storitev.

(9)

Da neobalnih držav članic, ki nimajo morskih pristanišč, ne bi nesorazmerno upravno obremenili, bi jih bilo treba izvzeti iz obveznosti, da razvijejo, vzpostavijo, upravljajo in dajejo na voljo nacionalno enotno okence za pomorski sektor. To pomeni, da tem državam članicam, dokler uporabljajo to izvzetje, ne bi bilo treba izpolnjevati obveznosti, povezanih z razvojem, vzpostavitvijo, upravljanjem in dajanjem na voljo nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(10)

Da bi deklarantom omogočili ročno poročanje, bi grafični uporabniški vmesnik s skupnimi funkcionalnostmi, ki bo preprost za uporabo, moral biti del nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor. Države članice bi morale deklarantom ponuditi grafični uporabniški vmesnik za ročno vnašanje podatkov, tudi z možnostjo nalaganja harmoniziranih digitalnih razpredelnic. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skupne funkcionalnosti in usklajevati prizadevanja, da bi zagotovili čim bolj podobno uporabniško izkušnjo z grafičnim uporabniškim vmesnikom.

(11)

Nastajajoče nove digitalne tehnologije prinašajo vedno nove priložnosti za izboljšanje učinkovitosti sektorja pomorskega prometa in zmanjšanje upravnih bremen. Komisija bi morala biti pooblaščena, da z izvedbenimi akti spremeni tehnične specifikacije, standarde in postopke harmoniziranega okolja za poročanje, da bi lahko čim prej izkoristili prednosti teh novih tehnologij. Udeležencem na trgu bi to moralo nuditi prožnost za razvoj novih digitalnih tehnologij, pri pregledu te uredbe pa bi bilo treba upoštevati tudi nove tehnologije.

(12)

Deklarantom bi bilo treba prek lahko dostopnih in uporabniku prijaznih nacionalnih spletišč s skupnimi standardi glede videza in uporabe zagotoviti ustrezno podporo in informacije o postopkih in tehničnih zahtevah v zvezi z uporabo nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(13)

Konvencija o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL) (4) določa, da morajo javni organi v vseh primerih zahtevati sporočanje le bistvenih informacij in poskrbeti, da je postavk čim manj. Vendar se lahko zaradi lokalnih razmer zahtevajo specifične informacije, da se zagotovi varna plovba.

(14)

Za zagotovitev delovanja evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor je treba določiti celoviti nabor podatkov navedenega okolja, ki bi moral zajemati vse elemente informacij, ki bi jih lahko nacionalni organi ali upravljavci pristanišč ob postanku ladje v pristanišču zahtevali za upravne ali operativne namene. Komisija bi morala pri določitvi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor upoštevati relevantno delo, izvedeno na mednarodni ravni. Ker se obseg obveznosti poročanja med državami članicami razlikuje, bi moralo biti nacionalno enotno okence za pomorski sektor v posamezni državi članici zasnovano tako, da lahko sprejme nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor brez sprememb, hkrati pa ne upošteva vseh tistih informacij, ki za zadevno državo članico niso relevantne.

(15)

Država članica bi morala v izjemnih okoliščinah imeti možnost od deklaranta zahtevati dodatne podatkovne elemente. Takšne izjemne okoliščine se lahko na primer pojavijo, kadar je nujno treba zaščititi notranji red in varnost ali odpraviti resno grožnjo za zdravje ljudi ali živali ali grožnjo okolju. Pojem izjemne okoliščine bi bilo treba razlagati ozko.

(16)

Zadevne obveznosti poročanja iz pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov bi morale biti navedene v Prilogi k tej uredbi. Te obveznosti poročanja bi morale biti podlaga za določitev celovitega nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. V Prilogi bi morale biti navedene tudi zadevne kategorije obveznosti poročanja na nacionalni ravni, države članice pa bi morale imeti možnost od Komisije zahtevati spremembo nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi obveznosti poročanja v skladu z nacionalno zakonodajo in zahtevami. Pravni akt Unije, s katerim se na podlagi obveznosti poročanja v skladu z nacionalno zakonodajo in zahtevami spreminja nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, bi se moral izrecno sklicevati na to nacionalno zakonodajo in zahteve.

(17)

Ob vsakem prenosu informacij iz nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor pristojnim organom bi moral biti prenos skladen s skupnimi zahtevami glede podatkov, oblikami zapisa in kodami za obveznosti poročanja ter formalnostmi iz pravnih aktov Unije, navedenih v Prilogi, potekati pa bi moral prek informacijskih sistemov, določenih v njej, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba upoštevati sisteme SafeSeaNet, vzpostavljene na nacionalni ravni in ravni Unije, ki bi morali v skladu z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) še naprej omogočati lažjo izmenjavo in distribucijo informacij, prejetih prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor, med državami članicami.

(19)

Pristanišča niso namembni kraj blaga. Učinkovitost postanka ladje v pristanišču vpliva na celotno logistično verigo, ki je povezana s prevozom blaga in potnikov v pristanišča in iz njih. Nacionalna enotna okenca za pomorski sektor bi morala omogočiti izmenjavo relevantnih informacij, kot je čas prihoda in odhoda, s podobnimi okviri, kot so bili razviti za druge načine prevoza, da bi zagotovili interoperabilnost, večmodalnost in neovirano povezovanje pomorskega prometa s celotno logistično verigo ter da bi olajšali druge načine prevoza.

(20)

Da se izboljša učinkovitost pomorskega prometa in omeji podvajanje informacij, ki se ob postanku ladje v pristanišču predložijo v operativne namene, bi morale biti informacije, ki jih deklarant predloži nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor, na voljo tudi nekaterim drugim subjektom, na primer upravljavcem pristanišč ali terminalov, če je to odobril deklarant in ob upoštevanju potrebe po spoštovanju zaupnosti, poslovno občutljivih informacij in pravnih omejitev. Namen te uredbe je, da se pri izpolnjevanju obveznosti poročanja skladno z načelom „samo enkrat“ izboljša ravnanje s podatki.

(21)

Uredba (EU) št. 952/2013 določa, da se mora za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, vloži vstopna skupna deklaracija, ki se mora carinskim organom predložiti elektronsko. Informacije iz vstopne skupne deklaracije so pomembne za upravljanje varnostnih in finančnih tveganj, zato se trenutno pripravlja poseben elektronski sistem za predložitev in upravljanje vstopnih skupnih deklaracij na carinskem območju Unije. Zato vstopne skupne deklaracije ne bo mogoče predložiti prek harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje. Ker pa se nekateri podatkovni elementi, ki se predložijo z vstopno skupno deklaracijo, zahtevajo tudi za izpolnitev drugih carinskih in pomorskih obveznosti poročanja, ko se ladja ustavi v pristanišču Unije, bi bilo treba omogočiti obdelavo podatkovnih elementov iz vstopne skupne deklaracije tudi v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor. Proučiti bi bilo treba tudi možnost, na podlagi katere bi bilo mogoče relevantne informacije, ki so že bile predložene na podlagi vstopne skupne deklaracije, pridobiti prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(22)

Da se popolnoma harmonizirajo zahteve glede poročanja, bi morali carinski organi, pomorski in drugi relevantni organi sodelovati na nacionalni ravni in tudi na ravni Unije. Nacionalni koordinatorji s posebnimi pristojnostmi bi morali okrepiti učinkovitost tega sodelovanja in nemoteno delovanje nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor.

(23)

Zagotoviti je treba skupne podatkovne zbirke, da se omogoči ponovna uporaba informacij, predloženih prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor, in deklarantom olajša predložitev informacij. Vzpostaviti bi se morala ladijska podatkovna zbirka za evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor, ki bi vključevala referenčni seznam podatkov o ladji in oprostitev poročanja, kot so sporočeni zadevnim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor. Da se deklarantom olajša predložitev informacij, bi se morala vzpostaviti skupna podatkovna zbirka o lokacijah, ki bi vsebovala referenčni seznam oznak za lokacijo, vključno s kodo ZN za trgovinske in prometne lokacije (UN/LOCODE), posebne kode sistema SafeSeaNet ter kode pristaniških objektov, kot so registrirane v globalnem integriranem pomorskem informacijskem sistemu (GISIS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Poleg tega bi se morala vzpostaviti skupna podatkovna zbirka Hazmat, ki bi zajemala seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je treba obvestiti nacionalno enotno okence za pomorski sektor v skladu z Direktivo 2002/59/ES, ter IMO FAL 7, pri čemer bi bilo treba upoštevati relevantne podatkovne elemente iz konvencij in kodeksov IMO.

(24)

Pristojni organi bi morali pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe delovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Komisija bi morala pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe delovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(25)

Evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor in nacionalna enotna okenca za pomorski sektor ne bi smela določati drugih podlag za obdelavo osebnih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za njihovo delovanje, ter se ne bi smela uporabljati za dodelitev novih pravic do dostopa do osebnih podatkov.

(26)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo in spremembami nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor ter z opredelitvijo pojmov, kategorij in specifikacij podatkov za podatkovne elemente in glede spreminjanja Priloge, da se vključijo obveznosti poročanja z nacionalne ravni ter upoštevajo vse nove obveznosti poročanja, sprejete s pravnimi akti Unije. Komisija bi morala zagotoviti spoštovanje skupnih zahtev glede podatkov, oblik in kod, določenih v pravnih aktih Unije in mednarodnih pravnih aktih, navedenih v Prilogi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(27)

Komisija bi morala pri pripravi delegiranih aktov zagotoviti pregledno in vnaprejšnje posvetovanje s strokovnjaki držav članic in poslovno skupnostjo.

(28)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(29)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti zlasti izvedbena pooblastila za določitev funkcionalnih in tehničnih specifikacij, mehanizmov nadzora kakovosti ter postopkov za uvedbo, vzdrževanje in uporabo harmoniziranega vmesniškega modula in s tem povezanih harmoniziranih elementov v nacionalnih enotnih okencih za pomorski sektor. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila za določitev tehničnih specifikacij, standardov in postopkov za skupne storitve evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

(30)

Ta uredba bi morala temeljiti na Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo nekatera sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice. V Uredbi (EU) št. 910/2014 so določeni pogoji, na podlagi katerih lahko uporabniki v čezmejnih primerih uporabljajo svoja sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije za dostop do javnih spletnih storitev.

(31)

Komisija bi morala izvesti oceno te uredbe. V ta namen bi bilo treba zbrati informacije za potrebe te ocene in da se omogoči presoja uspešnosti te uredbe glede na njene cilje. Komisija bi morala oceniti tudi dodano vrednost vzpostavitve centraliziranega in harmoniziranega evropskega sistema za poročanje, kot je centralni vmesnik za poročanje.

(32)

Direktivo 2010/65/EU bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

(33)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je bilo izvedeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

S to uredbo se vzpostavlja okvir za tehnološko nevtralno in interoperabilno evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor s harmoniziranimi vmesniki, da se olajša elektronski prenos informacij v zvezi z obveznostmi poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišče Unije, postanejo v njem in iz njega izplujejo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor“ pomeni pravni in tehnični okvir za elektronski prenos informacij v zvezi z obveznostmi poročanja za postanke v pristanišču v Uniji, ki ga sestavljajo mreža nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor s harmoniziranimi vmesniki za poročanje in ki vključuje izmenjavo podatkov prek sistema SafeSeaNet in drugih relevantnih sistemov, pa tudi skupne storitve za upravljanje registra uporabnikov in dostopa, naslavljanje, identifikacijo ladij, lokacijske kode ter informacije o nevarnem in onesnaževalnem blagu in o zdravju;

(2)

„ladja“ pomeni vsako pomorsko plovilo, ki deluje v morskem okolju in za katero velja posebna obveznost poročanja, navedena v Prilogi;

(3)

„nacionalno enotno okence za pomorski sektor“ pomeni tehnično platformo, vzpostavljeno in upravljano na nacionalni ravni, za elektronsko prejemanje, izmenjavo in posredovanje informacij za izpolnjevanje obveznosti poročanja, ki vključuje skupno dogovorjeno upravljanje pravic do dostopa, harmoniziran vmesniški modul za poročanje in grafični uporabniški vmesnik za komunikacijo z deklaranti, poleg tega pa tudi povezave do sistemov in podatkovnih zbirk relevantnih organov na nacionalni ravni in na ravni Unije, ki omogoča, da se deklarantom pošljejo sporočila in potrdila o številnih različnih odločitvah, ki so jih sprejeli sodelujoči relevantni organi, in ki lahko po potrebi omogoča povezavo tudi z drugimi načini poročanja;

(4)

„harmoniziran vmesniški modul za poročanje“ pomeni vmesno komponento nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor, prek katere je mogoča izmenjava informacij med informacijskima sistemoma, ki ju uporabljata deklarant in zadevno nacionalno enotno okence za pomorski sektor;

(5)

„obveznost poročanja“ pomeni informacije, ki se zahtevajo na podlagi pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov, navedenih v Prilogi, ter nacionalne zakonodaje in zahtev, navedenih v Prilogi, ki jih je treba predložiti v zvezi s postankom v pristanišču;

(6)

„postanek v pristanišču“ pomeni prihod ladje v pomorsko pristanišče v državi članici, postanek v njem in odhod ladje iz pristanišča;

(7)

„podatkovni element“ pomeni najmanjšo enoto informacije, ki je enolično opredeljena in ima posebne tehnične značilnosti, kot so oblika zapisa, dolžina in vrsta znakov;

(8)

„nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor“ pomeni popoln seznam podatkovnih elementov, ki izhajajo iz obveznosti poročanja;

(9)

„grafični uporabniški vmesnik“ pomeni spletni vmesnik za dvosmerni spletni prenos podatkov od uporabnika v sistem, tj. v nacionalno enotno okence za pomorski sektor, ki deklarantom omogoča ročni vnos podatkov, med drugim z uporabo harmoniziranih digitalnih razpredelnic in funkcij, s katerimi je podatkovne elemente za poročanje mogoče izvleči iz teh razpredelnic, ter ima skupne funkcionalnosti in lastnosti, ki vsem deklarantom zagotavljajo enako izkušnjo glede navigacije in nalaganja podatkov;

(10)

„skupna storitev naslavljanja“ pomeni dodatno prostovoljno storitev za deklarante, s katero se sproži neposredna povezava med sistemom deklaranta in sistemom harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje zadevnega nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor;

(11)

„deklarant“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero veljajo obveznosti poročanja, ali vsako ustrezno pooblaščeno fizično ali pravno osebo, ki deluje v imenu te osebe v mejah ustreznih obveznosti poročanja;

(12)

„carinski organi“ pomeni organe, kot so opredeljeni v točki 1 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(13)

„ponudnik podatkovnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deklarantu zagotavlja storitve informacijske in komunikacijske tehnologije v zvezi z obveznostmi poročanja;

(14)

„elektronski prenos informacij“ pomeni postopek prenosa digitalno kodiranih podatkov z uporabo prilagodljivega strukturiranega formata, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo podatkov;

(15)

„izvajalec pristaniških storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja eno ali več kategorij pristaniških storitev, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

POGLAVJE II

NABOR PODATKOV EVROPSKEGA OKOLJA ENOTNEGA OKENCA ZA POMORSKI SEKTOR

Člen 3

Določitev nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija določi in spreminja nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi odstavka 3 tega člena.

2.   Države članice do 15. februarja 2020 uradno obvestijo Komisijo o obveznostih poročanja, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje in zahtev, ter o podatkovnih elementih, ki se vključijo v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Te podatkovne elemente natančno opredelijo.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge k tej uredbi zaradi vnosa, črtanja ali prilagoditve sklicevanja na nacionalno zakonodajo ali zahteve, na pravne akte Unije ali na mednarodne pravne akte zaradi določitve in spreminjanja nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

Prvi takšen delegirani akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Kot je določeno v členu 4, lahko država članica od Komisije zahteva vnos podatkovnih elementov v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor ali spremembo podatkovnih elementov v tem naboru v skladu z obveznostjo poročanja na podlagi nacionalne zakonodaje in zahtev. Komisija pri ocenjevanju, ali naj podatkovne elemente vključi v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, upošteva varnostne razloge in načela iz konvencije FAL, zlasti načelo, da se zahteva samo sporočanje bistvenih informacij ter poskrbi, da je postavk čim manj.

Komisija v treh mesecih po vložitvi zahtevka odloči o vnosu podatkovnih elementov v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Komisija svojo odločitev utemelji.

Delegirani akt, s katerim se v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor vnese podatkovni element ali se podatkovni element v zadevnem naboru podatkov spremeni, vsebuje izrecen sklic na nacionalno zakonodajo in zahteve iz tretjega pododstavka.

V primeru, da se Komisija odloči, da ne bo vnesla zahtevanega podatkovnega elementa, to zavrnitev ustrezno utemelji in se pri tem sklicuje na varnost plovbe in načela konvencije FAL.

Člen 4

Spremembe nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Kadar namerava država članica spremeniti obveznost poročanja na podlagi nacionalne zakonodaje in v zahtevah, ki bi zajemala predložitev informacij, ki niso informacije zajete v naboru podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, o tem takoj uradno obvesti Komisijo. V tem uradnem obvestilu natančno opredeli informacije, ki niso zajete v naboru podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, in navede predvideno obdobje uporabe zadevne obveznosti poročanja.

2.   Država članica ne uvede novih obveznosti poročanja, dokler tega po postopku iz člena 3 ne odobri Komisija ter dokler ustrezne informacije niso vključene v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in uporabljene v harmoniziranih vmesnikih za poročanje.

3.   Komisija oceni, ali je treba nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor spremeniti v skladu s členom 3(3). Razen v ustrezno utemeljenih primerih, se spremembe v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor uvedejo samo enkrat letno.

4.   Država članica lahko v izjemnih okoliščinah brez odobritve Komisije za obdobje, ki je krajše od treh mesecev, od deklarantov zahteva predložitev dodatnih podatkovnih elementov. Država članica o teh elementih brez odlašanja uradno obvesti Komisijo. Komisija lahko državi članici dovoli, da podaljša obdobje, v katerem zahteva dodatne podatkovne elemente, za dve nadaljnji obdobji treh mesecev, če izjemne okoliščine še vedno obstajajo.

Država članica lahko najpozneje en mesec pred koncem zadnjega trimesečnega obdobja iz prvega pododstavka od Komisije zahteva, da dodatni podatkovni elementi postanejo del nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor v skladu s členom 3(3).Država članica lahko do odločitve Komisije od deklarantov še naprej zahteva dodatne podatkovne elemente, v primeru pozitivne odločitve Komisije pa vse do začetka izvajanja spremenjenega nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

POGLAVJE III

ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ

Člen 5

Nacionalno enotno okence za pomorski sektor

1.   Vsaka država članica vzpostavi nacionalno enotno okence za pomorski sektor, prek katerega se vse informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti poročanja, v skladu s to uredbo in brez poseganja v člena 7 in 11 predložijo le enkrat, in sicer z naborom podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in v skladu z njim ter z uporabo harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje in grafičnega uporabniškega vmesnika, kot sta določena v členu 6, ter, kadar je ustrezno, drugih načinov poročanja, določenih v členu 7, da se te informacije dajo na voljo zadevnim organom držav članic v obsegu, ki je potreben, da se tem organom omogoči opravljanje njihovih nalog.

Države članice so odgovorne za delovanje svojih nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor.

Države članice lahko z eno ali več drugimi državami članicami skupaj vzpostavijo enotno okence za pomorski sektor. Te države članice določijo to enotno okence za pomorski sektor za svoje nacionalno enotno okence za pomorski sektor in so še naprej odgovorne za njegovo delovanje v skladu s to uredbo.

2.   Države članice, ki nimajo morskih pristanišč, so izvzete iz obveznosti, da razvijejo, vzpostavijo, upravljajo in dajejo na voljo nacionalno enotno okence za pomorski sektor iz odstavka 1.

3.   Države članice zagotovijo:

(a)

skladnost nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor s harmoniziranim vmesniškim modulom za poročanje ter usklajenost grafičnega uporabniškega vmesnika svojega nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor s skupnimi funkcionalnostmi v skladu s členom 6(2);

(b)

pravočasno integracijo harmoniziranih vmesnikov za poročanje v skladu z datumi izvedbe, določenimi v izvedbenem aktu iz člena 6, in vseh naknadnih posodobitev v skladu z datumi, dogovorjenimi v večletnem načrtu izvajanja;

(c)

povezavo z zadevnimi sistemi pristojnih organov, da se prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor omogoči prenos podatkov, ki jih je treba sporočiti tem organom, in prenos podatkov v te sisteme v skladu s pravnimi akti Unije ter nacionalno zakonodajo in zahtevami, ter skladno s tehničnimi specifikacijami teh sistemov;

(d)

službo za pomoč uporabnikom v prvih 12 mesecih od 15. avgusta 2025 in podporno spletišče za svoje nacionalno enotno okence za pomorski sektor, na katerem bodo jasna navodila v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice, po potrebi pa tudi v jeziku, ki se mednarodno uporablja;

(e)

ustrezno in potrebno usposabljanje osebja, ki je neposredno udeleženo pri delovanju nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

4.   Države članice zagotovijo, da zahtevane informacije dosežejo organe, pristojne za uporabo zadevne zakonodaje, in da so omejene na potrebe vsakega od teh organov. Pri tem države članice zagotovijo skladnost s pravnimi zahtevami, povezanimi s prenosom informacij, ki so določene v pravnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ter po potrebi uporabijo tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. Države članice prav tako zagotovijo interoperabilnost z informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo ti organi.

5.   Nacionalno enotno okence za pomorski sektor deklarantom tehnično omogoča, da izvajalcem pristaniških storitev v namembnem pristanišču ločeno dajejo na voljo podskupine podatkovnih elementov, predhodno opredeljene na nacionalni ravni.

6.   Kadar država članica za izpolnitev obveznosti poročanja ne zahteva vseh elementov iz nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, nacionalno enotno okence za pomorski sektor sprejema predložitve, omejene na podatkovne elemente, ki jih zahteva ta država članica. Nacionalno enotno okence za pomorski sektor sprejema tudi predložitve deklarantov, ki vključujejo dodatne elemente iz nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, vendar mu teh dodatnih elementov ni treba obdelovati in shranjevati.

7.   Države članice hranijo informacije, predložene svojim zadevnim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor, samo dokler je to potrebno, da se zagotovi izpolnitev zahtev iz te uredbe ter da se zagotovi skladnost s pravnimi akti Unije ter mednarodnimi in nacionalnimi pravnimi akti, navedenimi v Prilogi. Država članica po tem obdobju take informacije takoj izbriše.

8.   Države članice javno objavijo predvidene in dejanske razpoložljive čase prihodov in odhodov ladij v elektronski obliki, harmonizirani na ravni Unije, ki jih pridobijo iz podatkov, ki jih nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor predložijo deklaranti. Ta obveznost se ne uporablja za ladje, ki prevažajo občutljivi tovor, kadar bi objava teh informacij v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor lahko ogrozila varnost.

9.   Nacionalna enotna okenca za pomorski sektor imajo enoten spletni naslov.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi harmonizirano strukturo podpornega spletišča iz točke (d) odstavka 3, tehnične specifikacije za dajanje na voljo časov prihodov in odhodov iz odstavka 8 ter enotno obliko za spletne naslove iz odstavka 9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 6

Harmonizirani vmesniki za poročanje

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme izvedbene akte, s katerimi določi funkcionalne in tehnične specifikacije za harmoniziran vmesniški modul za poročanje za nacionalna enotna okenca za pomorski sektor. Namen funkcionalnih in tehničnih specifikacij je olajšati interoperabilnost z različnimi tehnologijami in sistemi uporabnikov za poročanje.

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

2.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami do 15. avgusta 2022 razvije in potem posodablja harmoniziran vmesniški modul za poročanje za nacionalna enotna okenca za pomorski sektor v skladu s specifikacijami iz odstavkov 1 in 5 tega člena.

3.   Komisija državam članicam zagotovi harmonizirani vmesniški modul za poročanje in sporoči vse ustrezne informacije, potrebne za njegovo integracijo v njihovo nacionalno enotno okence za pomorski sektor.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi skupne funkcionalnosti grafičnega uporabniškega vmesnika in predlog za harmonizirane digitalne razpredelnice iz člena 2(9).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni tehnične specifikacije, standarde in postopke, da zagotovi pripravljenost harmoniziranih vmesnikov za poročanje na prihodnje tehnologije.

6.   Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Člen 7

Drugi načini poročanja

1.   Države članice deklarantom dovolijo, da prek ponudnikov podatkovnih storitev, ki izpolnjujejo zahteve glede harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje, prostovoljno zagotavljajo informacije nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

2.   Države članice lahko deklarantom dovolijo, da zagotavljajo informacij prek drugih kanalov poročanja, pod pogojem, da so ti kanali prostovoljni za deklarante. V takih primerih države članice zagotovijo, da ti drugi kanali dajo na voljo zadevne informacije nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

3.   Države članice lahko uporabljajo alternativne načine zagotavljanja informacij v primeru začasnega nedelovanja katerega od elektronskih sistemov iz členov 5 in 6 ter členov 12 do 17.

Člen 8

Načelo „samo enkrat“

1.   Brez poseganja v člen 11(1), razen če pravo Unije ne določa drugače, države članice zagotovijo, da se od deklaranta zahteva predložitev informacij na podlagi te uredbe samo enkrat pri postanku v pristanišču ter da se zadevni podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor dajo na voljo in ponovno uporabijo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2.   Komisija zagotovi, da se informacije o identifikaciji ladje, podatki o ladji in oprostitve, ki se predložijo prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor, zapišejo v ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor iz člena 14 in se dajo na voljo pri naknadnih postankih v pristanišču v Uniji.

3.   Države članice zagotovijo, da se podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, ki se predložijo ob odhodu iz pristanišča v Uniji, dajo deklarantu na voljo ob prihodu v naslednje pristanišče v Uniji za izpolnitev obveznosti poročanja, pod pogojem, da se ladja med potovanjem ni ustavila v pristanišču zunaj Unije. Ta odstavek se ne uporablja za informacije, prejete na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, razen če je možnost, da se te informacije dajo na voljo za takšen namen, določena v navedeni uredbi.

4.   Vsi ustrezni podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, prejeti v skladu s to uredbo, se dajo na voljo drugim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor prek sistema SafeSeaNet.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi seznam relevantnih podatkovnih elementov iz odstavkov 3 in 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Člen 9

Odgovornost za sporočene informacije

Deklarant je odgovoren za zagotovitev, da so podatkovni elementi predloženi v skladu z veljavnimi pravnimi in tehničnimi zahtevami. Deklarant ostane odgovoren za podatke in vsako posodobitev informacij, ki so bile spremenjene po njegovi predložitvi nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

Člen 10

Varstvo podatkov in zaupnost

1.   Pristojni organi osebne podatke v okviru te uredbe obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

2.   Komisija osebne podatke v okviru te uredbe obdeluje v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

3.   Države članice in Komisija v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaupnosti poslovnih in drugih občutljivih informacij, izmenjanih na podlagi te uredbe.

Člen 11

Dodatne določbe za carino

1.   Ta uredba ne preprečuje izmenjave informacij med carinskimi organi držav članic ali med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Relevantne informacije iz vstopne skupne deklaracije iz člena 127 Uredbe (EU) št. 952/2013, se – kadar je to v skladu s carinsko zakonodajo Unije – dajo na voljo nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor za referenco in se, kadar je to ustrezno, ponovno uporabijo za druge obveznosti poročanja, navedene v Prilogi.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi seznam relevantnih informacij iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

POGLAVJE IV

SKUPNE STORITVE

Člen 12

Sistem za register uporabnikov in upravljanje dostopa v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija za primere, kadar je potrebna avtentikacija, vzpostavi sistem za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa ter zagotovi, da je ta sistem na voljo deklarantom in ponudnikom podatkovnih storitev, ki uporabljajo nacionalno enotno okence za pomorski sektor, ter organom, ki imajo dostop do tega okenca. Sistem za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa omogoča enotno registracijo uporabnika z uporabo obstoječega registra Unije s prepoznavanjem na ravni Unije, združenim upravljanjem uporabnikov in spremljanjem uporabnikov na ravni Unije.

2.   Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, odgovoren za identifikacijo in registracijo novih uporabnikov ter spreminjanje in izbris obstoječih računov prek sistema iz odstavka 1.

3.   Deklarant ali ponudnik podatkovnih storitev, registriran v sistemu za register uporabnikov in upravljanje dostopa v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor, se za namene dostopa do nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor v različnih državah članicah šteje za registriranega v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor v vseh državah članicah in deluje v okviru pravic do dostopa, ki jih vsaka država članica odobri v skladu s svojimi nacionalnimi pravili.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev sistema za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa iz odstavka 1, vključno s funkcionalnostmi iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 13

Skupna storitev naslavljanja

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikuje dodatno prostovoljno skupno storitev naslavljanja, pod pogojem, da je bil harmonizirani vmesniški modul za poročanje v celoti izveden v skladu s členom 6.

2.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme izvedbene akte, v katerih določi funkcionalne in tehnične specifikacije, mehanizme za nadzor kakovosti in postopke za uvedbo, vzdrževanje in uporabo skupne storitve naslavljanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2024.

Člen 14

Ladijska podatkovna zbirka evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija v skladu s členom 8(2) vzpostavi ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, ki vsebuje seznam informacij o identifikaciji ladje in podatkov o ladji ter zapise o oprostitvah poročanja z ladij.

2.   Države članice zagotovijo predložitev podatkov iz odstavka 1 v ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi podatkov, ki jih nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor predložijo deklaranti.

3.   Komisija zagotovi, da so za lažje poročanje z ladij podatki iz ladijske podatkovne zbirke na razpolago nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje, posodabljanje in zagotavljanje informacij o identifikaciji ladje, podatkov o ladji in zapisov o oprostitvah poročanja z ladij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 15

Skupna podatkovna zbirka o lokacijah

1.   Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko o lokacijah z referenčnim seznamom lokacijskih kod (14) in kod pristaniških objektov, kot so registrirane v podatkovni zbirki IMO GISIS.

2.   Komisija zagotovi, da je za lažje poročanje z ladij podatkovna zbirka o lokacijah na razpolago nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

3.   Države članice na nacionalni ravni prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor zagotovijo razpoložljivost informacij iz podatkovne zbirke o lokaciji.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke o lokacijah iz odstavka 1 zaradi zbiranja, shranjevanja, posodabljanja in zagotavljanja lokacijskih kod in kod pristaniških objektov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 16

Skupna podatkovna zbirka Hazmat

1.   Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko Hazmat, ki zajema seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je potrebno obveščanje v skladu z Direktivo 2002/59/ES in IMO FAL 7, pri čemer se upoštevajo zadevni podatkovni elementi iz konvencij in kodeksov IMO.

2.   Komisija zagotovi, da je za lažje poročanje z ladij skupna podatkovna zbirka Hazmat na voljo nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

3.   Podatkovna zbirka se poveže z ustreznimi vnosi v podatkovni zbirki MAR-CIS, ki jo je razvila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) v zvezi z informacijami o nevarnostih in tveganjih, povezanih z nevarnim in onesnaževalnim blagom.

4.   Podatkovna zbirka se med postopkom poročanja prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor uporablja na nacionalni ravni in ravni Unije kot orodje za sklicevanje in preverjanje.

5.   Države članice na nacionalni ravni prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor zagotovijo razpoložljivost informacij iz skupne podatkovne zbirke Hazmat.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke Hazmat iz odstavka 1 zaradi zbiranja, shranjevanja in zagotavljanja informacij v zvezi z zbirko Hazmat. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 17

Skupna podatkovna zbirka ladijskih sanitarnih podatkov

1.   Komisija da na voljo skupno podatkovno zbirko ladijskih sanitarnih podatkov, ki omogoča sprejemanje in shranjevanje podatkov v zvezi s pomorskimi zdravstvenimi izjavami na podlagi člena 37 Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005). Osebni podatki v zvezi z bolniki na krovu ladij se ne shranjujejo v tej podatkovni zbirki.

Pristojni zdravstveni organi držav članic imajo dostop do podatkovne zbirke za namene prejemanja in izmenjave podatkov.

2.   Države članice, ki uporabljajo podatkovno zbirko ladijskih sanitarnih podatkov, Komisiji priglasijo svoje nacionalne organe, odgovorne za upravljanje uporabnikov v zvezi s to podatkovno zbirko, vključno z registracijo novih uporabnikov ter spreminjanjem in zapiranjem računov.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

POGLAVJE V

USKLAJEVANJE DEJAVNOSTI EVROPSKEGA OKOLJA ENOTNEGA OKENCA ZA POMORSKI SEKTOR

Člen 18

Nacionalni koordinatorji

Vsaka država članica določi nacionalni pristojni organ, da na podlagi jasnega pravnega mandata deluje kot nacionalni koordinator evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Nacionalni koordinator:

(a)

deluje kot nacionalna kontaktna točka za uporabnike in Komisijo pri vseh vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe;

(b)

usklajuje način, na katerega pristojni nacionalni organi v državi članici uporabljajo to uredbo, in sodelovanje med temi organi;

(c)

usklajuje dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti razširjanje podatkov in povezavo z ustreznimi sistemi pristojnih organov, kot je navedeno v točki (c) člena 5(3).

Člen 19

Večletni načrt izvajanja

Komisija za olajšanje pravočasnega izvajanja te uredbe in za določitev mehanizmov nadzora kakovosti ter postopkov za uvedbo, vzdrževanje in posodabljanje harmoniziranega vmesniškega modula in s tem povezanih harmoniziranih elementov v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi ustreznih posvetovanj s strokovnjaki držav članic sprejme večletni načrt izvajanja, ki se letno revidira in ki določa:

(a)

načrt za razvoj in posodobitev harmoniziranih vmesnikov za poročanje in s tem povezanih harmoniziranih elementov v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor, v naslednjih 18 mesecih;

(b)

načrt razvoja skupne storitve naslavljanja do 15. avgusta 2024;

(c)

okvirne datume za posvetovanje z zadevnimi deležniki;

(d)

okvirne roke za države članice za nadaljnjo integracijo harmoniziranih vmesnikov za poročanje v nacionalna enotna okenca za pomorski sektor;

(e)

okvirne roke za Komisijo za razvoj skupne storitve naslavljanja po izvedbi harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje;

(f)

preskusna obdobja za države članice in deklarante, v katerih lahko preskusijo svojo povezavo z vsemi novimi različicami harmoniziranih vmesnikov za poročanje;

(g)

preskusna obdobja za skupno storitev obravnave;

(h)

okvirne roke za države članice in deklarante za postopno opustitev starejših različic harmoniziranih vmesnikov za poročanje.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Stroški

Splošni proračun Evropske unije krije stroške:

(a)

razvoja in vzdrževanja orodij IKT s strani Komisije in Evropske agencije za pomorsko varnost, ki podpirajo izvajanje te uredbe na ravni Unije;

(b)

promocije evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na ravni Unije, vključno med zadevnimi deležniki, in na ravni relevantnih mednarodnih organizacij.

Člen 21

Sodelovanje z drugimi sistemi ali službami za spodbujanje trgovine in prevoza

Če so bili z drugimi pravnimi akti Unije vzpostavljeni drugi sistemi ali službe za spodbujanje trgovine in prevoza, Komisija usklajuje dejavnosti, povezane s temi sistemi ali službami, da se dosežejo sinergije in preprečijo podvajanja.

Člen 22

Pregled in poročanje

Države članice spremljajo uporabo evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in o ugotovitvah poročajo Komisiji. Poročilo vključuje naslednje kazalnike:

(a)

uporabo harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje;

(b)

uporabo grafičnega uporabniškega vmesnika;

(c)

uporabo drugih načinov poročanja, kot je navedeno v členu 7.

Države članice z uporabo predloge, ki jo pripravi Komisija, navedeno poročilo letno predložijo Komisiji.

Komisija do 15. avgusta 2027 pregleda uporabo te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi zbranih statističnih in drugih podatkov. Poročilo o oceni po potrebi zajema oceno novih tehnologij, zaradi katerih bi se lahko harmonizirani vmesniškega modul za poročanje spremenil ali zamenjal.

Člen 23

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor za spodbujanje digitalnega prevoza in trgovine. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 25

Razveljavitev Direktive 2010/65/EU

Direktiva 2010/65/EU se razveljavi s 15. avgustom 2025.

Sklicevanje na Direktivo 2010/65/EU se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 26

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 15. avgusta 2025.

3.   Funkcionalnosti iz člena 11(2) in funkcionalnosti, ki se nanašajo na carinske obveznosti poročanja iz točke 7 dela A Priloge, začnejo učinkovati, ko bodo začeli delovati elektronski sistemi iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, ki so potrebni za uporabo teh obveznosti poročanja, v skladu z delovnim programom Komisije, določenim na podlagi členov 280 in 281 Uredbe (EU) št. 952/2013. Komisija datum, na katerega so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, objavi v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)   UL C 62, 15.2.2019, str. 265.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. junija 2019.

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L 283, 29.10.2010, str. 1).

(4)  Konvencija Mednarodne pomorske organizacije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL), sprejeta 9. aprila 1965 in spremenjena 8. aprila 2016, standard 1.1.

(5)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(6)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(7)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(9)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(12)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13)  Uredba (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L 57, 3.3.2017, str. 1).

(14)   „Kodeks Združenih narodov za trgovinske in prometne lokacije“.


PRILOGA

OBVEZNOSTI POROČANJA

A.   Obveznosti poročanja, ki izhajajo iz pravnih aktov Unije

Ta kategorija obveznosti poročanja zajema informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z naslednjimi določbami:

1.

Sporočanje za ladje, ki vplujejo v pristanišča držav članic in izplujejo iz njih

Člen 4 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

2.

Mejna kontrola oseb

Člen 8 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

3.

Obveščanje o nevarnem ali onesnaževalnem blagu, ki se prevaža na ladji

Člen 13 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

4.

Obveščanje o odpadkih in ostankih

Člen 6 Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).

5.

Sporočanje informacij o zaščiti

Člen 6 Uredbe (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L 129, 29.4.2004, str. 6).

Obrazec iz Dodatka k tej prilogi se uporablja za opredeljevanje podatkovnih elementov, zahtevanih na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 725/2004.

6.

Podatki o osebah na ladji

Člen 4(2) in člen 5(2) Direktive Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35).

7.

Carinske formalnosti

(a)

Formalnosti ob prihodu:

obvestilo o prihodu (člen 133 Uredbe (EU) št. 952/2013),

predložitev blaga carini (člen 139 Uredbe (EU) št. 952/2013),

deklaracija za začasno hrambo blaga (člen 145 Uredbe (EU) št. 952/2013),

carinski status blaga (členi 153 do 155 Uredbe (EU) št. 952/2013),

elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013).

(b)

Formalnosti ob odhodu:

carinski status blaga (členi 153 do 155 Uredbe (EU) št. 952/2013),

elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013),

sporočilo ob izstopu (člen 267 Uredbe (EU) št. 952/2013),

izstopna skupna deklaracija (člena 271 in 272 Uredbe (EU) št. 952/2013),

obvestilo o ponovnem izvozu (člena 274 in 275 Uredbe (EU) št. 952/2013).

8.

Varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

Člen 7 Direktive 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi harmoniziranih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L 13, 16.1.2002, str. 9).

9.

Pomorska inšpekcija države pristanišča

Člen 9 in člen 24(2) Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

10.

Statistika pomorskega prometa

Člen 3 Direktive 2009/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statističnih poročilih glede prevoza blaga in potnikov po morju (UL L 141, 6.6.2009, str. 29).

B.   Dokumenti FAL in obveznosti poročanja, ki izhajajo iz mednarodnih pravnih instrumentov

Ta kategorija obveznosti poročanja vključuje informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s konvencijo FAL in drugimi ustreznimi mednarodnimi pravnimi instrumenti.

1.

FAL 1: splošna izjava

2.

FAL 2: izjava o tovoru

3.

FAL 3: izjava o ladijskih zalogah

4.

FAL 4: izjava o osebnih predmetih članov posadke

5.

FAL 5: seznam članov posadke

6.

FAL 6: seznam potnikov

7.

FAL 7: nevarno blago

8.

Pomorska zdravstvena izjava

C.   Obveznosti poročanja, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje in zahtev

DODATEK

OBRAZEC ZA INFORMACIJE O ZAŠČITI PRED PRIHODOM LADJE ZA VSE LADJE PRED VSTOPOM V PRISTANIŠČA DRŽAV ČLANIC EU

(Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (konvencija SOLAS), pravilo 9 poglavja XI-2, in člen 6(3) Uredbe (ES) št. 725/2004)

Image 1
Besedilo slike
Image 2
Besedilo slike
Image 3
Besedilo slike

Na vrh