Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02017R0625-20220128
Regulation (EU) 2017/625 of the European Parliament and of the Council of 15 March 2017 on official controls and other official activities performed to ensure the application of food and feed law, rules on animal health and welfare, plant health and plant protection products, amending Regulations (EC) No 999/2001, (EC) No 396/2005, (EC) No 1069/2009, (EC) No 1107/2009, (EU) No 1151/2012, (EU) No 652/2014, (EU) 2016/429 and (EU) 2016/2031 of the European Parliament and of the Council, Council Regulations (EC) No 1/2005 and (EC) No 1099/2009 and Council Directives 98/58/EC, 1999/74/EC, 2007/43/EC, 2008/119/EC and 2008/120/EC, and repealing Regulations (EC) No 854/2004 and (EC) No 882/2004 of the European Parliament and of the Council, Council Directives 89/608/EEC, 89/662/EEC, 90/425/EEC, 91/496/EEC, 96/23/EC, 96/93/EC and 97/78/EC and Council Decision 92/438/EEC (Official Controls Regulation) (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Konsolidirano besedilo: Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02017R0625 — SL — 28.01.2022 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 095 7.4.2017, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/478 z dne 14. januarja 2019 |
L 82 |
4 |
25.3.2019 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2127 z dne 10. oktobra 2019 |
L 321 |
111 |
12.12.2019 |
|
UREDBA (EU) 2021/1756 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. oktobra 2021 |
L 357 |
27 |
8.10.2021 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. marca 2017
o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
V tej uredbi so določena pravila o:
izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti s strani pristojnih organov držav članic;
financiranju uradnega nadzora;
upravni pomoči in sodelovanju med državami članicami za pravilno uporabo pravil iz odstavka 2;
nadzoru, ki ga Komisija izvaja v državah članicah in tretjih državah;
sprejetju pogojev, ki se morajo izpolnjevati v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretje države;
vzpostavitvi računalniško podprtega informacijskega sistema za upravljanje informacij in podatkov v zvezi z uradnim nadzorom.
Ta uredba se uporablja za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili, ne glede na to, ali so določena na ravni Unije ali jih določijo države članice za uporabo zakonodaje Unije, na področju:
živil ter varnosti, zanesljivosti in neoporečnosti živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini in varovanje interesov potrošnikov in informacij, ter o proizvodnji in uporabi materialov in snovi, namenjenih za stik z živili;
namernega sproščanja genetsko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje zaradi proizvodnje živil in krme;
krme in varnosti krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe krme, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini ter varovanje zdravja, interesov in obveščenosti potrošnikov;
zahtev glede zdravja živali;
preprečevanja in čim večjega zmanjševanja tveganja za zdravje ljudi in živali, ki jih povzročajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi;
zahtev glede dobrobiti živali;
ukrepov varstva pred škodljivimi organizmi rastlin;
zahtev za dajanje na trg in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter za trajnostno rabo pesticidov, razen glede naprav za nanašanje pesticidov;
ekološke pridelave in označevanja ekoloških proizvodov;
uporabe in označevanja zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.
Ta uredba se ne uporablja za uradni nadzor za preverjanje skladnosti z:
Uredbo (EU) št. 1308/2013; vendar pa se uporablja za preglede na podlagi člena 89 Uredbe (EU) št. 1306/2013, s katerimi se zaznajo morebitne goljufive ali zavajajoče prakse v zvezi s tržnimi standardi iz členov 73 do 91 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ); vendar pa se ta uredba uporablja za uradni nadzor za preverjanje skladnosti s členom 118(1) navedene uredbe.
Člen 2
Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti
V tej uredbi pomeni „uradni nadzor“ dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu s to uredbo, da se preveri:
skladnost izvajalcev dejavnosti s to uredbo in pravili iz člena 1(2), in
da živali ali blago izpolnjujejo zahteve iz pravil iz člena 1(2), tudi za izdajo uradnega spričevala ali uradnega potrdila.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„živilska zakonodaja“ pomeni živilsko zakonodajo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;
„zakonodaja o krmi“ pomeni zakone in druge predpise, ki urejajo krmo na splošno, zlasti pa varnost krme na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije ali uporabe krme;
„pristojni organi“ pomeni:
osrednje organe države članice, odgovorne za organizacijo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2);
vsak drug organ, na katerega se prenese ta odgovornost;
po potrebi ustrezne organe tretje države;
„nadzorni organ za ekološko pridelavo“ pomeni javnoupravno organizacijo države članice za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, na katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( 3 ), in po potrebi vključuje tudi ustrezni organ tretje države ali ustrezni organ, ki deluje v tretji državi;
„pooblaščeno telo“ pomeni ločeno pravno osebo, na katero so pristojni organi prenesli določene naloge uradnega nadzora ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi;
„postopki za preverjanje nadzora“ pomeni ureditve, ki jih vzpostavijo pristojni organi, in ukrepi, ki jih izvajajo, da bi zagotovili doslednost in učinkovitost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
„nadzorni sistem“ pomeni sistem, ki vključuje pristojne organe ter sredstva, strukture, ureditve in postopke, vzpostavljene v državi članici za zagotavljanje, da se uradni nadzor izvaja v skladu s to uredbo in pravili iz členov 18 do 27;
„načrt nadzora“ pomeni opis, ki ga pripravijo pristojni organi in v katerem so informacije o strukturi, organizaciji in delovanju sistema uradnega nadzora ter podrobni načrt uradnega nadzora, ki se bo v nekem obdobju izvajal na posameznih področjih za katera veljajo pravila iz člena 1(2);
„živali“ pomeni živali, kakor so opredeljene v točki (1) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;
„bolezni živali“ pomeni bolezni, kakor so opredeljene v točki (16) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;
„blago“ pomeni vse, za kar se uporablja eno ali več pravil iz člena 1(2), razen živali;
„živila“ pomeni živila, kakor so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;
„krma“ pomeni krmo, kakor je opredeljena v točki (4) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;
„živalski stranski proizvodi“ pomeni živalske stranske proizvode, kakor so opredeljeni v točki (1) člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;
„pridobljeni proizvodi“ pomeni pridobljene proizvode, kakor so opredeljeni v točki (2) člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;
„rastline“ pomeni rastline, kakor so opredeljene v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;
„škodljivi organizmi rastlin“ pomeni škodljive organizme, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) 2016/2031;
„fitofarmacevtska sredstva“ pomeni fitofarmacevtska sredstva, kakor so opredeljena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009;
„proizvodi živalskega izvora“ pomeni proizvode živalskega izvora, kakor so opredeljeni v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
„zarodni material“ pomeni zarodni material, kakor je opredeljen v točki (28) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;
„rastlinski proizvodi“ pomeni rastlinske proizvode, kakor so opredeljeni v točki (2) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;
„drugi predmeti“ pomeni druge predmete, kakor so opredeljeni v točki (5) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;
„nevarnost“ pomeni vsakega povzročitelja ali stanje, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje;
„tveganje“ pomeni funkcijo verjetnosti škodljivega vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje in resnosti tega vpliva, ki izhaja iz nevarnosti;
„uradno potrjevanje“ pomeni postopek, s katerim dajo pristojni organi zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami iz pravil iz člena 1(2);
„uradnik za izdajo spričevala“ pomeni:
vsakega uradnika pristojnih organov, pooblaščenega za podpisovanje uradnih spričeval v imenu pristojnega organa, ali
vsako drugo fizično osebo, ki jo pristojni organi pooblastijo za podpisovanje uradnih spričeval v skladu s pravili iz člena 1(2);
„uradno spričevalo“ pomeni papirni ali elektronski dokument, ki ga podpiše uradnik za izdajo spričeval in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami iz pravil iz člena 1(2);
„uradno potrdilo“ pomeni vsako etiketo, oznako ali drugo obliko potrdila, ki jo izdajo izvajalci dejavnosti, ki so za ta namen pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali sami pristojni organi in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami te uredbe ali pravil iz člena 1(2);
„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero velja ena ali več obveznosti iz pravil iz člena 1(2);
„presoja“ pomeni sistematični in neodvisni pregled, ali so dejavnosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovano ureditvijo ter ali se ta ureditev učinkovito uporablja in je primerna za doseganje ciljev;
„razvrstitev“ pomeni razvrstitev izvajalcev dejavnosti na podlagi ocene njihove skladnosti z merili razvrščanja;
„uradni veterinar“ pomeni veterinarja, zaposlenega pri pristojnem organu ali drugje, ki ga imenuje pristojni organ in je ustrezno usposobljen za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in z ustreznimi pravili iz člena 1(2);
„inšpektor za zdravje rastlin“ pomeni fizično osebo, zaposleno pri pristojnemu organu ali drugje, ki jo imenuje pristojni organ in je ustrezno usposobljena za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in z ustreznimi pravili iz točke (g) člena 1(2);
„snovi s specifičnim tveganjem“ pomeni snov s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljena v točki (g) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 999/2001;
„dolga vožnja“ pomeni dolgo vožnjo, kakor je opredeljena v točki (m) člena 2 Uredbe (ES) št. 1/2005;
„naprave za nanašanje pesticidov“ pomeni naprave za nanašanje pesticidov, kakor so opredeljene v točki (4) člena 3 Direktive 2009/128/ES;
„pošiljka“ pomeni število živali ali količino blaga, ki jo zajema isto uradno spričevalo, uradno potrdilo ali kateri koli drug dokument, ki se prevaža z istim prevoznim sredstvom in izvira iz istega ozemlja ali tretje države ter je – razen blaga, za katerega se uporabljajo pravila iz točke (g) člena 1(2) – iste vrste, istega razreda ali istega opisa;
„mejna kontrolna točka“ pomeni kraj in pripadajoče objekte, ki jih država članica določi za izvajanje uradnega nadzora iz člena 47(1);
„izhodna točka“ pomeni mejno kontrolno točko ali kateri koli drugi kraj, ki ga določi država članica, na katerem živali, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 1/2005, zapustijo carinsko območje Unije;
„vstopanje v Unijo“ ali „vstop v Unijo“ pomeni vnos živali in blaga na eno od ozemelj, ki so navedena v Prilogi I k tej uredbi, s področij izven navedenih ozemelj, razen kar zadeva pravila iz točke (g) člena 1(2), v zvezi s katerimi pomeni vnos blaga na „ozemlje Unije“, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031;
„dokumentacijski pregled“ pomeni pregled uradnih spričeval, uradnih potrdil in drugih dokumentov, vključno s poslovnimi dokumenti, ki morajo spremljati pošiljko v skladu s pravili iz člena 1(2), člena 56(1) ali izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členi 77(3), 126(3), 128(1) in 129(1);
„identifikacijski pregled“ pomeni vizualni inšpekcijski pregled, s katerim se preveri, da se vsebina in označitev pošiljke, vključno z oznakami na živalih, zalivkah in prevoznih sredstvih, ujemajo z informacijami v uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih spremnih dokumentih;
„fizični pregled“ pomeni pregled živali ali blaga in, kakor je ustrezno, embalaže, prevoznih sredstev, označb in temperature, vzorčenje za analizo, preskušanje ali diagnosticiranje ter vsak drug pregled, ki je potreben za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2);
„tranzit“ pomeni premik iz ene tretje države v drugo tretjo državo s prevozom pod carinskim nadzorom prek enega od ozemelj iz Priloge I ali premik z enega od ozemelj iz Priloge I na drugo ozemlje iz Priloge I po prevozu prek ozemlja tretje države, razen kar zadeva pravila iz točke (g) člena 1(2), v zvezi s katerimi pomeni bodisi:
premik iz ene tretje države v drugo tretjo državo, kakor je opredeljena v prvem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031, ki poteka pod carinskim nadzorom čez ozemlje Unije, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) navedene uredbe, bodisi
premik z „ozemlja Unije“ na drugi del „ozemlja Unije“, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031, ki poteka čez ozemlje tretje države, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku člena 1(3) navedene uredbe;
„carinski nadzor“ pomeni ukrepe carinskega nadzora, kakor so opredeljeni v točki (27) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
„carinska kontrola“ pomeni carinski nadzor, kakor je opredeljen v točki (3) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;
„uradno pridržanje“ pomeni postopek, s katerim pristojni organi zagotovijo, da se živali in blago, za katere velja uradni nadzor, ne premikajo ali se vanje ne posega, dokler ni sprejeta odločitev o njihovem namembnem kraju; vključuje skladiščenje pri izvajalcih dejavnosti v skladu z navodili in pod nadzorom pristojnih organov;
„dnevnik vožnje“ pomeni dokument, določen v točkah 1 do 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1/2005;
„uradni pomočnik“ pomeni predstavnika pristojnih organov, usposobljenega v skladu z zahtevami, določenimi na podlagi člena 18 in zadolženega za izvajanje določenih nalog uradnega nadzora ali določenih nalog, povezanih z drugimi uradnimi dejavnostmi;
„meso in užitni deli“ pomeni za namene točke (a) člena 49(2) te uredbe proizvode s tarifnimi številkami 0201 do 0208 poglavja 2 oddelka I dela II Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 6 );
„oznaka zdravstvene ustreznosti“ pomeni oznako, ki se namesti po uradnem nadzoru iz točk (a) in (c) člena 18(2) ter dokazuje, da je meso primerno za prehrano ljudi.
NASLOV II
URADNI NADZOR IN DRUGE URADNE DEJAVNOSTI V DRŽAVAH ČLANICAH
POGLAVJE I
Pristojni organi
Člen 4
Določitev pristojnih organov
Kadar država članica na enem področju prenese pristojnost za organizacijo ali izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na več kot en pristojni organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali kadar pristojnim organom, določenim v skladu z odstavkom 1, navedena določitev omogoča, da prenesejo nekatere odgovornosti za uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti na druge javne organe, država članica:
zagotovi uspešno in učinkovito usklajevanje med vsemi vpletenimi organi ter doslednost in učinkovitost uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na svojem ozemlju in
v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami določi en sam organ, pristojen za usklajevanje sodelovanja in stikov s Komisijo in drugimi državami članicami v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, ki se izvajajo na posameznih področjih, za katere veljajo pravila iz člena 1(2).
Države članice zagotovijo, da se Komisiji sporočijo kontaktni podatki in vsakršne spremembe glede:
pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1;
organov, določenih v skladu s točko (b) odstavka 2;
nadzornih organov za ekološko pridelavo iz odstavka 3;
pooblaščenih teles iz člena 28(1).
Informacije iz prvega pododstavka dajo države članice na voljo tudi javnosti, vključno prek spleta.
Člen 5
Splošne obveznosti glede pristojnih organov in nadzornih organov za ekološko pridelavo
Pristojni organi in nadzorni organi za ekološko pridelavo imajo:
vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje učinkovitosti in ustreznosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje nepristranskosti, kakovosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na vseh ravneh;
vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje, da osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ni v nikakršnem nasprotju interesov;
ustrezne laboratorijske zmogljivosti za analizo, preskušanje in diagnosticiranje ali dostop do teh zmogljivosti;
dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za uspešno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ali dostop do takega osebja;
ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in opremo za zagotovitev, da lahko osebje uspešno in učinkovito izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;
pravna pooblastila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter sprejemanje ukrepov, določenih v tej uredbi in pravilih iz člena 1(2);
vzpostavljene pravne postopke, s katerimi se osebju zagotovi dostop do prostorov in dokumentacije izvajalcev dejavnosti, da lahko ustrezno opravi svoje naloge;
vzpostavljene načrte izrednih ukrepov, ki so jih pripravljeni izvajati v nujnih primerih, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2).
Osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti:
je deležno ustreznega usposabljanja na svojem področju pristojnosti, da lahko strokovno izpolnjuje svoje naloge ter dosledno izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;
spremlja novosti na svojem področju pristojnosti in se po potrebi redno dodatno usposablja in
je deležno usposabljanja glede tem iz poglavja I Priloge II in obveznosti pristojnih organov na podlagi te uredbe, kakor je ustrezno.
Pristojni organi, nadzorni organi za ekološko pridelavo in pooblaščena telesa pripravijo in izvajajo programe usposabljanja, da osebju, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, zagotovijo usposabljanje iz točk (a), (b) in (c).
Člen 6
Presoje pristojnih organov
Člen 7
Pravica do pritožbe
Fizične in pravne osebe imajo v skladu z nacionalnim pravom pravico do pritožbe zoper odločitve, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi z njimi skladno s členom 55, členom 66(3) in (6), členom 67, točko (b) člena 137(3) ter členom 138(1) in (2).
Pravica do pritožbe ne vpliva na obveznost pristojnih organov, da hitro ukrepajo, da v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2) odpravijo ali obvladajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, ali dobrobit živali ali v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.
Člen 8
Obveznosti pristojnih organov glede zaupnosti
V ta namen države članice zagotovijo, da za osebje in druge posameznike, vključene v uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, veljajo ustrezne obveznosti glede zaupnosti.
Razen če obstaja prevladujoči javni interes za razkritje in brez poseganja v primere, v katerih se razkritje zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1, vključujejo informacije, katerih razkritje bi ogrozilo:
namen inšpekcijskih pregledov, preiskav ali presoj;
varstvo poslovnih interesov izvajalca dejavnosti ali katere koli druge fizične ali pravne osebe ali
varstvo sodnih postopkov in pravnega svetovanja.
Obveznosti glede zaupnosti iz tega člena pristojnim organom ne preprečujejo, da objavijo ali dajo javnosti drugače na voljo informacije o rezultatu uradnega nadzora v zvezi s posameznimi izvajalci dejavnosti, če sta – brez poseganja v primere, v katerih se razkritje zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo – izpolnjena naslednja pogoja:
zadevnemu izvajalcu dejavnosti se ob upoštevanju nujnosti razmer omogoči, da pred objavo ali razkritjem poda pripombe k informacijam, ki jih imajo pristojni organi namen objaviti ali drugače dati na voljo javnosti, in
v informacijah, ki se objavijo ali dajo drugače na voljo javnosti, se upoštevajo pripombe zadevnega izvajalca dejavnosti ali pa se te informacije objavijo ali razkrijejo skupaj s takimi pripombami.
POGLAVJE II
Uradni nadzor
Člen 9
Splošna pravila o uradnem nadzoru
Pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad vsemi izvajalci dejavnosti redno, na podlagi tveganja in ustrezno pogosto ob upoštevanju:
znanega tveganja, povezanega z:
živalmi in blagom;
dejavnostmi, ki jih nadzorujejo izvajalci dejavnosti;
krajem dejavnosti ali operacij izvajalcev dejavnosti;
uporabo proizvodov, postopkov, materialov ali snovi, ki lahko vplivajo na varnost, zanesljivost in neoporečnost živil, varnost krme, zdravje ali dobrobit živali oziroma zdravje rastlin ali ki lahko v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev škodljivo vplivajo tudi na okolje;
kakršnih koli informacij, ki kažejo na verjetnost, da bi potrošniki lahko bili zavedeni, zlasti glede vrste, istovetnosti, značilnosti, sestave, količine, trajnosti, države izvora, kraja porekla oziroma postopka proizvodnje ali pridelave živil;
preteklih rezultatov uradnega nadzora, opravljenega nad izvajalci dejavnosti, in njihove skladnosti s pravili iz člena 1(2);
zanesljivosti in rezultatov nadzora za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), ki so ga izvedli izvajalci dejavnosti sami ali ki ga je izvedla tretja oseba na njihovo zahtevo, po potrebi vključno z zasebnimi shemami za zagotavljanje kakovosti, in
kakršnih koli informacij, ki bi lahko nakazovale neskladnost s pravili iz člena 1(2).
Uradni nadzor, ki se opravi pred dajanjem na trg ali premikom nekaterih živali in blaga za izdajo uradnih spričeval ali uradnih potrdil in se zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2) kot pogoj za dajanje na trg ali premik živali ali blaga, se izvaja v skladu s:
pravili iz člena 1(2);
veljavnimi delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členi 18 do 27.
Pristojni organi ob upoštevanju dejstva, da je treba nadzor prilagoditi specifičnim okoliščinam, uradni nadzor izvajajo enako ne glede na to, ali so zadevne živali in blago:
na voljo na trgu Unije in izvirajo iz države članice, v kateri se izvaja uradni nadzor, ali iz druge države članice;
namenjene izvozu iz Unije ali
v procesu vstopa v Unijo.
Člen 10
Izvajalci dejavnosti, postopki in dejavnosti, za katere velja uradni nadzor
V obsegu, potrebnem za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad:
živalmi in blagom v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe;
snovmi, materiali ali drugimi predmeti, ki lahko vplivajo na značilnosti ali zdravje živali in blaga, ter skladnosti z veljavnimi zahtevami v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe;
izvajalci dejavnosti, kar zadeva dejavnosti – vključno z rejo živali –, opremo, prevoznimi sredstvi, prostori in drugimi lokacijami pod njihovim nadzorom ter njihovo okolico, ter s tem povezano dokumentacijo.
Člen 11
Preglednost uradnega nadzora
Zagotovijo tudi redno in pravočasno objavljanje informacij o:
vrsti, številu in rezultatih uradnega nadzora;
vrsti in številu primerov ugotovljenih neskladnosti;
vrsti in številu primerov, v katerih so pristojni organi ukrepali v skladu s členom 138, in
vrsti in številu primerov, v katerih so bile naložene kazni iz člena 139.
Informacije iz točk (a) do (d) drugega pododstavka tega odstavka se po potrebi lahko zagotovijo z objavo letnega poročila iz člena 113(1).
Pristojni organi lahko objavijo ali drugače dajo javnosti na voljo informacije o razvrstitvi posameznih izvajalcev dejavnosti na podlagi rezultatov enega ali več uradnih nadzorov, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
merila razvrščanja so objektivna, pregledna in javno dostopna ter
vzpostavljene so ustrezne ureditve za zagotavljanje pravičnosti, doslednosti in preglednosti postopka razvrstitve.
Člen 12
Dokumentirani nadzorni postopki
Ti postopki zajemajo vsebinska področja za nadzorne postopke iz poglavja II Priloge II in vsebujejo navodila za osebje, ki izvaja uradni nadzor.
Pristojni organi:
sprejmejo popravne ukrepe v vseh primerih, v katerih se s postopki iz odstavka 2 ugotovijo pomanjkljivosti, in
posodobijo dokumentirane postopke iz odstavka 1, kakor je ustrezno.
Člen 13
Zapisniki o uradnem nadzoru
Ti zapisniki vključujejo:
opis namena uradnega nadzora;
uporabljene metode nadzora;
rezultate uradnega nadzora in
po potrebi ukrepe, ki jih pristojni organi zahtevajo od zadevnega izvajalca dejavnosti na podlagi rezultatov uradnega nadzora.
Kadar se za uradni nadzor zahteva stalna ali redna navzočnost osebja ali predstavnikov pristojnih organov v prostorih izvajalca dejavnosti, se zapisniki iz odstavka 1 pripravljajo tako pogosto, da so pristojni organi in izvajalec dejavnosti lahko:
redno obveščeni o stopnji skladnosti in
nemudoma obveščeni o vseh primerih neskladnosti, ugotovljenih pri uradnem nadzoru.
Člen 14
Metode in tehnike uradnega nadzora
Metode in tehnike uradnega nadzora vključujejo, kakor je ustrezno:
pregled nadzora, ki so ga vzpostavili izvajalci dejavnosti, in doseženih rezultatov;
inšpekcijski pregled:
opreme, prevoznih sredstev, prostorov in drugih lokacij pod nadzorom izvajalcev dejavnosti ter njihove okolice;
živali in blaga, vključno s polizdelki, surovin, sestavin, pomožnih sredstev v predelavi in drugih proizvodov, ki se uporabljajo za pripravo in proizvodnjo blaga ali krmljenje ali zdravljenje živali;
proizvodov in postopkov za čiščenje in vzdrževanje;
sledljivosti, označevanja, predstavitve, oglaševanja in zadevne embalaže, vključno z materiali, namenjenimi za stik z živili;
pregled higienskih razmer v prostorih izvajalcev dejavnosti;
oceno postopkov dobre proizvodne prakse, dobre higienske prakse, dobre kmetijske prakse ter postopkov, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);
dokumentacijski pregled, evidence o sledljivosti in druge evidence, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2), po potrebi vključno z dokumenti, priloženimi živilom, krmi in vsaki snovi ali materialu, ki vstopa v obrat ali ga zapušča;
pogovore z izvajalci dejavnosti in njihovim osebjem;
preverjanje meritev, ki jih opravi izvajalec dejavnosti, in drugih rezultatov preskušanj;
vzorčenje, analize, diagnosticiranje in preskušanje;
presoje izvajalcev dejavnosti;
vsako drugo dejavnost, ki je potrebna za odkrivanje primerov neskladnosti.
Člen 15
Obveznosti izvajalcev dejavnosti
Če je to potrebno za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti, izvajalci dejavnosti na zahtevo pristojnih organov omogočijo osebju pristojnih organov dostop do:
opreme, prevoznih sredstev, prostorov in drugih lokacij pod njihovim nadzorom ter njihove okolice;
svojih računalniško podprtih informacijskih sistemov;
živali in blaga pod njihovim nadzorom;
svojih dokumentov in vseh drugih ustreznih informacij.
Za namene člena 10(2) in ob upoštevanju člena 10(3) izvajalci dejavnosti pristojnim organom zagotovijo vsaj naslednje posodobljene podatke:
svoje ime in pravno obliko in
specifične dejavnosti, ki jih izvajajo, vključno z dejavnostmi, ki jih izvajajo s sredstvi komunikacije na daljavo, in lokacije pod njihovim nadzorom.
Člen 16
Dodatne zahteve
Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka upošteva:
znanstveni in tehnološki napredek;
pričakovanja potrošnikov glede sestave živil in spremembe prehranskih vzorcev;
tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin, povezana z živalmi in blagom, in
informacije o morebitnih namernih kršitvah zaradi goljufivih ali zavajajočih praks.
Če to ne preprečuje doseganja ciljev na podlagi pravil iz člena 1(2), Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka upošteva:
potrebo po poenostavitvi uporabe delegiranih in izvedbenih aktov, ob upoštevanju vrste in velikosti malih podjetij;
potrebo po tem, da se omogoči nadaljnja uporaba tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil in proizvodnja tradicionalnih živil, in
potrebe izvajalcev dejavnosti v regijah, za katere veljajo posebne geografske omejitve.
Člen 17
Posebne opredelitve pojmov
Za namene člena 18:
„pod odgovornostjo uradnega veterinarja“ pomeni, da uradni veterinar za izvajanje ukrepa pooblasti uradnega pomočnika;
„pod nadzorom uradnega veterinarja“ pomeni, da uradni pomočnik izvaja ukrep pod odgovornostjo uradnega veterinarja, medtem ko je uradni veterinar v času, potrebnem za izvedbo tega ukrepa, prisoten v obratu, kjer se ukrep izvaja;
„pregled ante mortem“ pomeni preverjanje zahtev glede zdravja ljudi in živali ter dobrobiti živali pred zakolom, kar po potrebi vključuje klinični pregled vsake posamezne živali in preverjanje podatkov o prehranjevalni verigi iz oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;
„pregled post mortem“ pomeni preverjanje v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi glede skladnosti z zahtevami, ki se uporabljajo za:
trupe, kakor so opredeljeni v točki 1.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in užitne dele, kakor so opredeljeni v točki 1.11 navedene priloge, da se določi, ali je meso primerno za prehrano ljudi;
varno odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem ter
zdravje in dobrobit živali.
Člen 18
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi s proizvodnjo proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi
Uradni nadzor iz odstavka 1, ki se izvaja v zvezi s proizvodnjo mesa, vključuje:
pregled ante mortem, ki ga v klavnici izvede uradni veterinar, ki mu lahko v zvezi s predizborom živali pomagajo za to usposobljeni uradni pomočniki;
z odstopanjem od točke (a), kar zadeva perutnino in lagomorfe, pregled ante mortem, ki ga izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – če se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo;
pregled post mortem, ki ga izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – kadar se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo;
ostali uradni nadzor, ki ga v klavnicah, razsekovalnicah in obratih za obdelavo divjadi izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – kadar se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo, da se preveri skladnost z zahtevami, ki veljajo za:
higieno pri proizvodnji mesa;
prisotnost ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini in onesnaževal v proizvodih živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi;
presoje dobrih higienskih praks ter postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP;
laboratorijske preskuse za odkrivanje prisotnosti povzročiteljev zoonoze in bolezni živali ter za preverjanje skladnosti z mikrobiološkimi merili iz točke (b) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ( 9 );
ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in snovmi s specifičnim tveganjem ter njihovo odstranjevanje;
zdravje in dobrobit živali.
Pristojni organ lahko na podlagi analize tveganja osebju klavnice dovoli, da sodeluje pri izvajanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom iz odstavka 2 v obratih za zakol perutnine ali lagomorfov ali da v klavnicah za zakol drugih vrst živali izvaja določene naloge vzorčenja in preskušanja v zvezi s takšnim nadzorom, če osebje izpolnjuje naslednje pogoje:
deluje neodvisno od proizvodnega osebja klavnice;
je ustrezno usposobljeno za izvajanje zadevnih nalog in
zadevne naloge izvaja ob prisotnosti in v skladu z navodili uradnega veterinarja ali uradnega pomočnika.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s posebnimi pravili za izvajanje uradnega nadzora iz odstavkov 2 do 6 tega člena, kar zadeva:
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 pregled ante mortem v določenih klavnicah izvede pod nadzorom ali odgovornostjo uradnega veterinarja, če odstopanja ne vplivajo na uresničevanje ciljev te uredbe;
merila in pogoje za določitev primerov v zvezi s perutnino in lagomorfi, v katerih so zagotovljena zadostna jamstva, da se uradni nadzor izvede pod odgovornostjo uradnega veterinarja, kar zadeva pregled ante mortem iz točke (b) odstavka 2;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 v primeru nujnega zakola pregled ante mortem izvede izven klavnice;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točk (a) in (b) odstavka 2 pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih so zagotovljena zadostna jamstva, da se uradni nadzor izvede pod odgovornostjo uradnega veterinarja, kar zadeva pregled post mortem ter dejavnosti presoje iz točk (c) in (d) odstavka 2;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih mora z odstopanjem od točke (c) odstavka 2 v primeru nujnega zakola pregled post mortem izvesti uradni veterinar;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se z odstopanjem od odstavka 6 pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev ne smejo razvrstiti, v zvezi s:
pektinidami in,
kolikor niso precejevalci: iglokožci in morskimi polži;
posebna odstopanja v zvezi z vrstami Rangifer tarandus, Lagopus in Lagopus mutus, da bi omogočili nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks, pod pogojem, da odstopanja ne vplivajo na uresničitev ciljev te uredbe;
merila in pogoje za določitev primerov, v katerih lahko z odstopanjem od točke (d) odstavka 2 uradni nadzor v razsekovalnicah izvaja osebje, ki ga v ta namen določijo pristojni organi in je ustrezno usposobljeno;
posebne minimalne zahteve za osebje pristojnih organov ter uradne veterinarje in uradne pomočnike, da se zagotovi ustrezno izvajanje njihovih nalog iz tega člena, vključno s posebnimi minimalnimi zahtevami za usposabljanje;
ustrezne minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri izvajanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugih uradnih dejavnosti v skladu z odstavkom 3.
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz tega člena, kar zadeva:
posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost takšnega uradnega nadzora, ob upoštevanju posebnih nevarnosti in tveganj, povezanih s posameznim proizvodom živalskega izvora in različnimi uporabljenimi postopki obdelave, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljali proizvodi živalskega izvora, potrebna minimalna raven uradnega nadzora;
pogoje za razvrstitev in spremljanje razvrščenih pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev;
primere, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2);
praktične ureditve pregledov ante mortem in post mortem iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, vključno s potrebnimi enotnimi zahtevami, da se zagotovi izpolnjevanje zadostnih jamstev pri izvajanju uradnega nadzora pod odgovornostjo uradnega veterinarja;
tehnične zahteve oznake zdravstvene ustreznosti in praktične ureditve njene namestitve;
posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost tega uradnega nadzora v zvezi s surovim mlekom, mlečnimi izdelki in ribiškimi proizvodi, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljali takšni proizvodi, potrebna minimalna raven uradnega nadzora.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 19
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z ostanki določenih snovi v živilih in krmi
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena in ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo po takšnem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, po potrebi vključno z obsegom vzorcev ter fazo proizvodnje, predelave in distribucije, v kateri morajo biti vzorci odvzeti skladno z metodami za vzorčenje in laboratorijske analize, ki se določijo v skladu s točkama (a) in (b) člena 34(6), ob upoštevanju posebnih nevarnosti in tveganj, povezanih s snovmi iz odstavka 1 tega člena;
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2);
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo, povezano z živalmi in blagom iz tretjih držav, sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 65 do 72.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 in ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo po takšnem uradnem nadzoru, kar zadeva:
enotno najmanjšo pogostost takšnega uradnega nadzora, ob upoštevanju nevarnosti in tveganj, povezanih s snovmi iz odstavka 1;
posebne dodatne ureditve in posebno dodatno vsebino poleg tistih iz člena 110 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta nadzora iz člena 109(1);
posebne praktične ureditve za aktivacijo mehanizma upravne podpore iz členov 102 do 108.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 20
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora nad živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točk (d) in (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora živali, proizvodov živalskega izvora in zarodnega materiala zaradi odzivanja na znane nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali z uradnim nadzorom, s katerim se preverja skladnost z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenimi v skladu s pravili iz točke (d) člena 1(2);
posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali z uradnim nadzorom, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (e) člena 1(2);
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1, kar zadeva:
enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora živali, proizvodov živalskega izvora in zarodnega materiala, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali potrebna minimalna raven uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenimi v skladu s pravili iz točke (d) člena 1(2), in
enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kadar je zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali potrebna minimalna raven uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (e) člena 1(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 21
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z zahtevami glede dobrobiti živali
Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili o zahtevah glede dobrobiti živali med prevozom, zlasti z Uredbo (ES) št. 1/2005, vključuje:
pri dolgih vožnjah med državami članicami in tretjimi državami izvajanje uradnega nadzora pred natovarjanjem za preverjanje primernosti živali za prevoz;
pri dolgih vožnjah domačih enoprstih kopitarjev, razen registriranih enoprstih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev med državami članicami in tretjimi državami pred temi vožnjami:
uradni nadzor dnevnikov vožnje za preverjanje, da je dnevnik vožnje stvaren in da je iz njega razvidna skladnost z Uredbo (ES) št. 1/2005, ter
uradni nadzor za preverjanje, da ima prevoznik, naveden v dnevniku vožnje, veljavno dovoljenje za prevoznike, potrdilo o odobritvi za prevozna sredstva za dolge vožnje ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;
na mejnih kontrolnih točkah iz člena 59(1) in izhodnih točkah:
uradni nadzor primernosti živali, ki se prevažajo, in prevoznih sredstev, da se preveri skladnost s poglavjem II Priloge I k Uredbi (ES) št. 1/2005 in po potrebi s poglavjem VI navedene priloge;
uradni nadzor za preverjanje, da prevozniki ravnajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in imajo veljavna dovoljenja za prevoznike ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe, ter
uradni nadzor za preverjanje, ali so se domači enoprsti kopitarji in domače govedo, ovce, koze in prašiči prevažali na dolgi vožnji oziroma se še bodo.
Pristojni organi živali med prevozom ne pridržijo, razen če je to nujno potrebno zaradi dobrobiti živali oziroma zdravja živali ali ljudi. Če je treba živali med prevozom pridržati za več kot dve uri, pristojni organi zagotovijo, da se živali ustrezno oskrbijo ter po potrebi nahranijo, napojijo, raztovorijo in namestijo.
O neskladnosti s pravili iz odstavka 1 tega člena, se za namene členov 105 in 106 uradno obvestijo tudi:
države članice, ki so prevozniku odobrile dovoljenje;
v primeru ugotovitve neskladnosti s kakršnim koli takšnim pravilom, ki se uporablja za prevozna sredstva, država članica, ki je izdala potrdilo o odobritvi za prevozno sredstvo;
v primeru ugotovitve neskladnosti s kakršnim koli takšnim pravilom, ki se uporablja za voznike, država članica, ki je izdala potrdilo o usposobljenosti voznika.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (f) člena 1(2). V teh delegiranih aktih se upošteva tveganje za dobrobit živali, povezano s kmetijskimi dejavnostmi, prevozom, zakolom in usmrtitvijo živali, ter določijo pravila o:
posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora zaradi odzivanja na tveganje, povezano z različnimi živalskimi vrstami in prevoznimi sredstvi, ter potrebo po preprečevanju neskladnih praks in omejevanju trpljenja živali;
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2);
preverjanju zahtev glede dobrobiti živali na mejnih kontrolnih točkah in izhodnih točkah ter minimalnih zahtevah, ki se uporabljajo za take izhodne točke;
posebnih merilih in pogojih za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108;
primerih in pogojih, v katerih lahko uradni nadzor za preverjanje skladnosti z zahtevami glede dobrobiti živali vključuje uporabo posebnih kazalnikov dobrobiti živali, ki temeljijo na merljivih merilih učinkovitosti, ter oblikovanju takih kazalnikov na podlagi znanstvenih in tehničnih dokazov.
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz točke (f) člena 1(2) o zahtevah glede dobrobiti živali, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:
enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na tveganje, povezano z različnimi živalskimi vrstami in prevoznimi sredstvi, potrebna minimalna raven uradnega nadzora, ter potrebo po preprečevanju neskladnih praks in omejevanju trpljenja živali, in
praktične ureditve glede vodenja pisnih zapisnikov o izvedenem uradnem nadzoru in njihovega obdobja hrambe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 22
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z zdravjem rastlin
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za takšno blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora nad vnosom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporabljajo pravila iz točke (g) člena 1(2), v Unijo in nad njihovim premikanjem v Uniji zaradi odzivanja na znane nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi z nekaterimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti z določenim poreklom ali izvorom in
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz točke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:
enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi z nekaterimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti z določenim poreklom ali izvorom potrebna minimalna raven uradnega nadzora;
enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031, pri čemer se upošteva, ali navedeni izvajalci dejavnosti izvajajo načrt za obvladovanje fitosanitarnih tveganj iz člena 91 navedene uredbe v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki jih proizvajajo;
enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za namestitev oznake iz člena 96(1) Uredbe (EU) 2016/2031 ali za izdajo uradnega potrdila iz točke (a) člena 99(2) navedene uredbe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 23
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenimi živili in krmo
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena in za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se upošteva potreba po zagotavljanju minimalne ravni uradnega nadzora za preprečevanje praks, ki kršijo pravila iz točke (b) člena 1(2), in določijo:
posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja glede:
prisotnosti GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenih živil in krme, ki niso odobreni v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, v agroživilski verigi;
gojenja GSO za proizvodnjo živil in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz točke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter točke (b) člena 5(5) in točke (b) člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003;
primeri, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju minimalne ravni uradnega nadzora za preprečevanje praks, ki kršijo pravila glede enotne najmanjše pogostosti takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja potrebna minimalna raven uradnega nadzora glede:
prisotnosti GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenih živil in krme, ki niso odobreni v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, v agroživilski verigi;
gojenja GSO za proizvodnjo živil in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz točke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter točke (b) člena 5(5) in točke (b) člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 24
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi
Da bi določili pogostost uradnega nadzora na podlagi tveganja iz odstavka 1, pristojni organi upoštevajo tudi:
rezultate zadevnih dejavnosti spremljanja, vključno s tistimi, ki se izvajajo v zvezi z ostanki pesticidov za namene člena 32(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 in člena 8 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );
informacije o neodobrenih fitofarmacevtskih sredstvih, vključno z nezakonito trgovino s fitofarmacevtskimi sredstvi, in rezultate zadevnih kontrol, ki jih izvajajo organi iz člena 8 Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), in
informacije o zastrupitvah, povezanih s fitofarmacevtskimi sredstvi, vključno z informacijami, ki so na voljo v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in informacijami o zagotavljanju nujne zdravstvene pomoči, ki jih dajo na voljo organi iz člena 45(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljala fitofarmacevtska sredstva, glede proizvodnje, dajanja na trg, vstopa v Unijo, označevanja, pakiranja, prevoza, skladiščenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi njihova varna in trajnostna uporaba ter prepreči nezakonita trgovina z njimi, in
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določeno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora proizvodov iz odstavka 1, kar zadeva:
enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljala fitofarmacevtska sredstva, potrebna minimalna raven uradnega nadzora glede proizvodnje, dajanja na trg, vstopa v Unijo, označevanja, pakiranja, prevoza, skladiščenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi njihova varna in trajnostna uporaba ter prepreči nezakonita trgovina z njimi;
zbiranje informacij, spremljanje in poročanje v zvezi s sumom zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi;
zbiranje informacij, spremljanje in poročanje v zvezi z neodobrenimi fitofarmacevtskimi sredstvi, vključno z nezakonito trgovino z njimi.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 25
Posebna pravila za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v zvezi z ekološko pridelavo in označevanjem ekoloških proizvodov
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili iz točke (i) člena 1(2), kar zadeva:
posebne zahteve in dodatno vsebino poleg tistih iz člena 110 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 109(1) ter posebno dodatno vsebino poročila iz člena 113;
posebne pristojnosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije poleg tistih iz člena 98;
praktične ureditve za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108, vključno z izmenjavo informacij o primerih neskladnosti ali verjetne neskladnosti med pristojnimi in pooblaščenimi telesi;
metode, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje ter laboratorijske analize in preskuse, razen kakršnih koli pravil, ki vključujejo določitev pragov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 26
Posebna pravila o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, ki jih pristojni organi izvajajo v zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi
Z odstopanjem od člena 31(3) lahko pristojni organi v zvezi s pravili iz točke (j) člena 1(2), kadar so prenesli pooblastilo za odločanje o odobritvi uporabe registriranega imena proizvoda, prenesejo tudi pooblastilo za uporabo naslednjih ukrepov:
odrejanje sistematičnega ali pogostejšega uradnega nadzora nad nekaterimi dejavnostmi zadevnega izvajalca dejavnosti;
odrejanje, da mora izvajalec dejavnosti pogosteje izvajati notranji nadzor;
odrejanje spremembe oznake zaradi skladnosti s specifikacijami proizvoda in pravili iz točke (j) člena 1(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (j) člena 1(2). V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
zahtevah, metodah in tehnikah iz členov 12 in 14 za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijami proizvodov in zahtevami za označevanje;
določenih metodah in tehnikah iz člena 14 za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju sledljivosti blaga in živali, za katere se uporabljajo pravila iz točke (j) člena 1(2), v vseh fazah proizvodnje, priprave in distribucije ter zagotavljanju skladnosti z navedenimi pravili;
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 138(1) in (2).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2), kar zadeva:
posebne praktične ureditve za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108, vključno z izmenjavo informacij o primerih neskladnosti ali verjetne neskladnosti med pristojnimi in pooblaščenimi telesi, in
določene obveznosti pooblaščenih teles glede poročanja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 27
Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v primerih novo ugotovljenih tveganj v zvezi z živili in krmo
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora nad nekaterimi kategorijami živil ali krme, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (a) do (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. S temi delegiranimi akti se obravnavajo novo ugotovljena tveganja, ki bi jih živila ali krma lahko pomenila za zdravje ljudi ali živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ali vsa taka tveganja, ki izhajajo iz novih tipov proizvodnje ali uporabe živil ali krme, pri čemer teh tveganj ni mogoče učinkovito obravnavati brez takšnih skupnih pravil. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:
enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja, povezane s posamezno kategorijo živil in krme ter različnimi uporabljenimi postopki obdelave, in
primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).
POGLAVJE III
Prenos določenih nalog pristojnih organov
Člen 28
Prenos določenih nalog uradnega nadzora s pristojnih organov
Člen 29
Pogoji za prenos določenih nalog uradnega nadzora na pooblaščena telesa
Določene naloge uradnega nadzora se na pooblaščena telesa iz člena 28(1) prenesejo pisno in v skladu z naslednjimi pogoji:
prenos vsebuje natančen opis nalog uradnega nadzora, ki jih pooblaščeno telo lahko opravlja, in pogojev, v skladu s katerimi lahko opravlja te naloge;
pooblaščeno telo:
ima strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora;
ima zadostno število ustrezno usposobljenih in izkušenih članov osebja;
je nepristransko in ni v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njegovega strokovnega ravnanja, kar zadeva izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora;
dela in je akreditiran v skladu z ustreznimi standardi za zadevne prenesene naloge, vključno s standardom EN ISO/IEC 17020 „Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo“;
ima zadostna pooblastila za izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora; in
vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega usklajevanja med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in pooblaščenim telesom.
Člen 30
Pogoji za prenos določenih nalog uradnega nadzora na fizične osebe
Pristojni organi lahko naloge uradnega nadzora prenesejo na eno ali več fizičnih oseb, kadar to dovoljujejo pravila iz členov 18 do 27. Takšen prenos je v pisni obliki in izpolnjuje naslednje pogoje:
prenos vsebuje natančen opis nalog uradnega nadzora, ki jih fizične osebe lahko opravljajo in pogojev, v skladu s katerimi lahko fizične osebe opravljajo te naloge;
fizične osebe:
imajo strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora;
so ustrezno usposobljene in imajo ustrezne izkušnje;
delujejo nepristransko in niso v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva izvajanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora; in
vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega usklajevanja med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in fizičnimi osebami.
Člen 31
Pogoji za prenos določenih nalog, povezanih z drugimi uradnimi dejavnostmi
Pristojni organi lahko prenesejo določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, na eno ali več pooblaščenih teles, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
tak prenos ni prepovedan v skladu s pravili iz člena 1(2) in
izpolnjeni so pogoji iz člena 29(1), razen tistih, določenih v točki (b)(iv).
Pristojni organi lahko določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, prenesejo na eno ali več fizičnih oseb, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
tak prenos je dovoljen v skladu s pravili iz člena 1(2) in
izpolnjeni so pogoji iz člena 30, ki se uporabljajo smiselno.
Člen 32
Obveznosti pooblaščenih teles in fizičnih oseb
Pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu s členom 28(1) ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, v skladu s členom 31:
pristojnim organom, ki so prenesli naloge, redno in na zahtevo teh organov sporočajo rezultate uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki jih izvajajo;
takoj obvestijo pristojne organe, ki so prenesli naloge, kadar rezultati uradnega nadzora kažejo na neskladnost ali verjetno neskladnost, razen če je določeno drugače v skladu s posebnim dogovorom med pristojnim organom in zadevnim pooblaščenim telesom ali fizično osebo; in
pristojnim organom omogočijo dostop do svojih prostorov in objektov ter z njimi sodelujejo in jim pomagajo.
Člen 33
Obveznosti pristojnih organov, ki prenesejo naloge
Pristojni organi, ki so prenesli določene naloge uradnega nadzora v skladu s členom 28(1) ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, v skladu s členom 31 na pooblaščena telesa ali fizične osebe:
organizirajo presoje ali inšpekcijske preglede takšnih teles ali oseb, kakor je potrebno in brez podvajanja, ob upoštevanju vseh akreditacij iz točke (b)(iv) člena 29;
brez odlašanja v celoti ali delno prekličejo pooblastilo, kadar:
obstajajo dokazi, da takšno pooblaščeno telo ali fizična oseba nanj prenesenih nalog ne opravlja pravilno;
pooblaščeno telo ali fizična oseba ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali
se izkaže, da je neodvisnost ali nepristranskost pooblaščenega telesa ali fizične osebe ogrožena.
Ta točka ne posega v pristojnost pristojnih organov, da pooblastilo prekličejo iz razlogov, ki niso navedeni v tej uredbi.
POGLAVJE IV
Vzorčenje, analize, preskusi in diagnosticiranje
Člen 34
Metode, ki se uporabljajo za vzorčenje, analize, preskuse in diagnosticiranje
Če ni pravil Unije iz odstavka 1, uradni laboratoriji v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za posebne analitske, preskusne ali diagnostične potrebe glede na njihovo ustreznost uporabijo eno od naslednjih metod:
razpoložljive metode, ki so skladne z ustreznimi mednarodno priznanimi pravili ali protokoli, vključno s tistimi, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN), ali
ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo referenčni laboratoriji Evropske unije in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli;
če ni ustreznih pravil ali protokolov iz točke (a), metode, ki so skladne z ustreznimi pravili, določenimi na nacionalni ravni, oziroma – če ni niti takšnih pravil – ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo nacionalni referenčni laboratoriji in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli, ali
ustrezne metode, ki so razvite in validirane s študijami za validacijo metod, ki se izvedejo znotraj enega laboratorija ali med več laboratoriji, v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
metodah, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje ter za laboratorijsko analizo, preskuse in diagnosticiranje;
merilih učinkovitosti, analitskih, preskusnih ali diagnostičnih parametrih, merilni negotovosti in postopkih za validacijo navedenih metod;
razlagi analitskih, preskusnih in diagnostičnih rezultatov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 35
Drugo strokovno mnenje
Pravica do drugega strokovnega mnenja izvajalcu dejavnosti zagotavlja, da lahko zahteva dokumentacijski pregled vzorčenja, analize, preskusa ali diagnosticiranja, ki ga opravi drug priznan in ustrezno kvalificiran izvedenec.
Kadar je to ustrezno, primerno in tehnično izvedljivo ter zlasti ob upoštevanju razširjenosti in razporeditve nevarnosti pri živalih ali blagu, pokvarljivosti vzorcev ali blaga in količine razpoložljivega substrata, pristojni organi:
pri odvzemu vzorca in če tako zahteva izvajalec dejavnosti, zagotovijo, da se odvzame zadostna količina, da se omogoči drugo strokovno mnenje ter pregled iz odstavka 3, če bi bilo to potrebno, ali
kadar ni mogoče odvzeti zadostne količine, kot je navedeno v točki (a), o tem obvestijo izvajalca dejavnosti.
Ta odstavek se ne uporablja pri ugotavljanju navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih za namene preverjanja skladnosti s pravili iz točke (g) člena 1(2).
Člen 36
Vzorčenje živali in blaga, ki se prodajajo prek sredstev za komuniciranje na daljavo
Ko pristojni organi dobijo vzorce, naredijo vse potrebno za zagotovitev, da izvajalci dejavnosti, pri katerih so naročili te vzorce v skladu z odstavkom 1:
vedo, da so bili taki vzorci odvzeti v okviru uradnega nadzora in se po potrebi analizirajo ali preskušajo za namene takega uradnega nadzora, ter
lahko uveljavljajo pravico do drugega strokovnega mnenja iz člena 35(1), kadar se vzorci iz odstavka 1 analizirajo ali preskusijo.
Člen 37
Določitev uradnih laboratorijev
Pristojni organi lahko za uradni laboratorij določijo laboratorij na ozemlju druge države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
vzpostavljene so ustrezne ureditve, v okviru katerih pristojni organi lahko izvajajo presoje in inšpekcijske preglede iz člena 39(1) ali prenesejo izvajanje takih presoj in inšpekcijskih pregledov na pristojne organe države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se nahaja laboratorij, in
ta laboratorij so za uradni laboratorij določili že pristojni organi države članice, na ozemlju katere se nahaja.
Določitev uradnega laboratorija je pisna in vključuje podroben opis:
nalog, ki jih laboratorij izvaja kot uradni laboratorij;
pogojev, v skladu s katerimi izvaja navedene naloge iz točke (a); in
ureditev, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja in sodelovanja med laboratorijem in pristojnimi organi.
Pristojni organi lahko kot uradni laboratorij določijo samo laboratorij, ki:
ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje analiz, preskusov ali diagnosticiranja vzorcev;
ima zadostno število ustrezno usposobljenih, izurjenih in izkušenih članov osebja;
zagotavlja, da se naloge, ki se nanj prenesejo v skladu z odstavkom 1, izvajajo nepristransko in so brez nasprotja interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvaja kot uradni laboratorij;
lahko pravočasno zagotovi rezultate analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi; in
deluje v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 in s katerim ga nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi akreditira.
Obseg akreditacije uradnega laboratorija iz točke (e) odstavka 4:
vključuje tiste laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki jih mora laboratorij uporabljati za analize, preskuse ali diagnosticiranje, kadar deluje kot uradni laboratorij;
lahko zajema eno ali več laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod ali skupin metod;
se lahko določi prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je uradni laboratorij uporabljal, ko je dobil akreditacijo, vključijo prilagojene različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo nacionalni akreditacijski organ opravi pred uporabo navedenih prilagojenih ali novih metod.
Člen 38
Obveznosti uradnih laboratorijev
Člen 39
Presoje uradnih laboratorijev
Pristojni organi takoj prekličejo določitev uradnega laboratorija v celoti ali samo v zvezi z nekaterimi nalogami, kadar uradni laboratorij ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov, da bi izboljšal stanje, ko rezultati presoje iz odstavka 1 pokažejo kar koli od naslednjega:
uradni laboratorij ne izpolnjuje več pogojev iz člena 37(4) in (5);
ne izpolnjuje obveznosti iz člena 38;
ni dovolj uspešen pri medlaboratorijskih primerjalnih preskusih iz člena 38(2).
Člen 40
Odstopanja od pogoja obvezne akreditacije za nekatere uradne laboratorije
Z odstopanjem od točke (e) člena 37(4) lahko pristojni organi ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoj iz navedene točke, kot uradne laboratorije določijo:
laboratorije:
katerih edina dejavnost je odkrivanje trihinele v mesu;
ki za odkrivanje trihinele uporabljajo samo metode iz člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1375 ( 13 );
ki odkrivanje trihinele opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali uradnega laboratorija, določenega v skladu s členom 37(1) ter akreditiranega v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo metod iz točke (ii) te točke, in
ki redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih ali preizkusih strokovne usposobljenosti, ki jih organizirajo nacionalni referenčni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo za odkrivanje trihinele, ter pri navedenih preskusih dosegajo zadovoljive rezultate;
laboratorije, ki izvajajo samo analize, preskuse ali diagnosticiranje v okviru drugih uradnih dejavnosti, pod pogojem, da:
uporabljajo samo laboratorijske analitske, preskusne in diagnostične metode iz člena 34(1) ter točk (a) ali (b) člena 34(2);
opravljajo analize, preskuse ali diagnosticiranje pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnih referenčnih laboratorijev v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo;
redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih ali preizkusih strokovne usposobljenosti, ki jih organizirajo nacionalni referenčni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo, ter pri navedenih preskusih dosegajo zadovoljive rezultate, in
imajo vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotovijo točne in zanesljive rezultate uporabljenih laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod.
Člen 41
Pooblastilo za sprejetje odstopanj od pogoja obvezne akreditacije vseh laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi v skladu s členom 37(1) kot uradne laboratorije določijo laboratorije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (e) člena 37(4) v zvezi z vsemi metodami, ki jih uporabljajo za uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, če taki laboratoriji izpolnjujejo naslednje pogoje:
delujejo in so akreditirani v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo ene ali več metod, podobnih drugim metodam, ki jih uporabljajo, in reprezentativnih zanje, ter
redno in znatno uporabljajo metode, za katere so pridobili akreditacijo iz točke (a) tega člena, razen kar zadeva področje iz točke (g) člena 1(2), če ni validirane metode za odkrivanje določenega škodljivega organizma na rastlinah iz člena 34(1) in (2).
Člen 42
Začasna odstopanja od pogoja obvezne akreditacije uradnih laboratorijev
Z odstopanjem od točke (a) člena 37(5) lahko pristojni organi obstoječi uradni laboratorij začasno določijo kot uradni laboratorij v skladu s členom 37(1) za uporabo laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, za katero ni pridobil akreditacije iz točke (e) člena 37(4):
kadar se uporaba te metode na novo zahteva s pravili Unije;
kadar je zaradi spremembe metode, ki se uporablja, potrebna nova akreditacija ali razširitev obsega akreditacije, ki jo je uradni laboratorij že pridobil, ali
kadar je uporaba metode potrebna zaradi izjemnih razmer ali nastajajočega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.
Za začasno določitev iz odstavka 1 veljajo naslednji pogoji:
uradni laboratorij je že akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo metode, ki je podobna metodi, ki ni vključena v obseg akreditacije;
uradni laboratorij ima vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotavlja točne in zanesljive rezultate pri uporabi metode, ki ni vključena v obseg veljavne akreditacije;
analize, preskusi ali diagnosticiranje po navedeni metodi se opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnega referenčnega laboratorija.
POGLAVJE V
Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo
Člen 43
Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo
Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, se organizira glede na tveganje. V zvezi z živalmi in blagom iz členov 47 in 48 se takšen uradni nadzor izvaja v skladu s členi 47 do 64.
Člen 44
Uradni nadzor živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II
Ustrezna pogostost uradnega nadzora nad živalmi in blagom iz odstavka 1 se določi ob upoštevanju:
tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ki so povezana z različnimi vrstami živali in blaga;
kakršnih koli informacij, ki kažejo na verjetnost, da bi potrošniki lahko bili zavedeni, zlasti glede vrste, istovetnosti, značilnosti, sestave, količine, trajnosti, države izvora, kraja porekla oziroma postopka proizvodnje ali izdelave blaga;
pretekle skladnosti z zahtevami pravil iz člena 1(2), ki se uporabljajo za zadevne živali ali blago:
tretje države in obrata porekla ali mesta pridelave, kakor je ustrezno;
izvoznika;
izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;
že izvedenega nadzora nad zadevnimi živalmi in blagom in
jamstev, ki jih dajo pristojni organi tretje države porekla glede skladnosti živali in blaga z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne tem zahtevam.
Uradni nadzor iz odstavka 1 se izvaja na primernih mestih na carinskem območju Unije, vključno z:
vstopno točko v Unijo;
mejno kontrolno točko;
točko sprostitve v prosti promet v Uniji;
skladišči in prostori izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko;
namembnim krajem.
Ne glede na odstavka 1 in 3 pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah in drugih vstopnih točkah v Unijo izvajajo uradni nadzor nad naslednjim, kadar utemeljeno menijo, da bi njihov vstop v Unijo lahko pomenil tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje:
prevoznimi sredstvi, tudi kadar so prazna, in
embalažo, vključno s paletami.
Člen 45
Vrste uradnega nadzora živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II
Kadar se uradni nadzor izvaja v skladu s členom 44(1):
vedno vključuje dokumentacijski pregled ter
vključuje identifikacijski pregled in fizični pregled glede na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.
Člen 46
Odvzeti vzorci živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II
Kadar se odvzamejo vzorci živali in blaga, pristojni organi brez poseganja v člene 34 do 42:
o tem obvestijo zadevne izvajalce dejavnosti in po potrebi carinske organe ter
odločijo, ali je treba pridržati živali ali blago, dokler niso na voljo rezultati opravljene analize, preskusa ali diagnosticiranja, oziroma ali jih je mogoče izpustiti, pod pogojem, da je zagotovljena sledljivost živali ali blaga.
Komisija z izvedbenimi akti:
vzpostavi potrebne postopke za zagotavljanje sledljivosti živali ali blaga iz točke (b) odstavka 1 in
opredeli dokumente, ki morajo spremljati živali ali blago iz odstavka 1, ko pristojni organi odvzamejo vzorce.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 47
Živali in blago, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah
Pristojni organi za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo izvajajo uradni nadzor nad vsako pošiljko, ki vsebuje naslednje kategorije živali in blaga, ki vstopajo v Unijo:
živali;
proizvodi živalskega izvora, zarodni material, živalski stranski proizvodi, seno in slama ter živila, ki vsebujejo tako proizvode rastlinskega izvora kot predelane proizvode živalskega izvora („sestavljeni proizvodi“);
rastline, rastlinski proizvodi ter drugi predmeti s seznamov, določenih v skladu s členom 72(1) in členom 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;
blago iz nekaterih tretjih držav, za katero je Komisija z izvedbenimi akti iz točke (b) odstavka 2 tega člena odločila, da bi bilo treba nad njim ob vstopu v Unijo začasno povečati uradni nadzor zaradi znanega ali nastajajočega tveganja ali dokazov o mogoči zelo razširjeni resni neskladnosti s pravili iz člena 1(2);
živali in blago, za katere velja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 261 Uredbe (EU) 2016/429 ali členi 28(1), 30(1), 40(3), 41(3), 49(1), 53(3) in 54(3) Uredbe (EU) 2016/2031, in v skladu s katerim je treba ob vstopu v Unijo izvajati uradni nadzor nad pošiljkami takih živali ali blaga, opredeljenih z oznakami kombinirane nomenklature;
živali in blago, za vstop katerih v Unijo so določeni pogoji ali ukrepi z akti, sprejetimi v skladu s členom 126 oziroma 128 ali pravili iz člena 1(2), v skladu s katerimi je treba skladnost z navedenimi pogoji ali ukrepi ugotoviti ob vstopu živali ali blaga v Unijo.
Komisija z izvedbenimi akti:
določi sezname, na katerih so z ustreznimi oznakami kombinirane nomenklature podrobno opredeljene vse živali in blago iz točk (a) in (b) odstavka 1, in
določi seznam, na katerem je z oznakami kombinirane nomenklature navedeno blago, ki spada v kategorijo iz točke (d) odstavka 1, in ga po potrebi posodablja v zvezi s tveganji iz navedene točke.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 48
Živali in blago, izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se naslednje kategorije živali in blaga izvzamejo iz člena 47 in kdaj je takšno izvzetje upravičeno:
blago, ki se pošilja kot tržni vzorec ali razstavni predmeti in ni namenjeno dajanju na trg;
živali in blago za znanstvene namene;
blago na prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu, ki se ne raztovori in je namenjeno oskrbi posadke in potnikov;
blago, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo osebno porabo ali uporabo;
blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg;
hišne živali, kakor so opredeljene v točki 11 člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;
posebno obdelano blago, ki ne presega količin, ki jih je treba določiti v teh delegiranih aktih;
kategorije živali ali blaga, ki predstavljajo nizko tveganje ali ne predstavljajo nobenega specifičnega tveganja, nad katerimi zato ni treba izvajati nadzora na mejnih kontrolnih točkah.
Člen 49
Uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah
Fizične preglede izvaja, kadar ti pregledi zadevajo:
živali, razen vodnih živali, ali meso in užitne klavnične proizvode, uradni veterinar, ki mu lahko pomaga osebje, usposobljeno v skladu z zahtevami, določenimi v skladu z odstavkom 5, na veterinarskem področju in ga za ta namen določijo pristojni organi;
vodne živali, proizvode živalskega izvora, razen tistih iz točke (a) tega odstavka, zarodni material ali živalske stranske proizvode, uradni veterinar ali osebje, usposobljeno v skladu z zahtevami, določenimi v skladu z odstavkom 5, ki ga za ta namen določijo pristojni organi;
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, inšpektor za zdravje rastlin.
Člen 50
Spričevala in dokumenti, ki spremljajo pošiljke in deljene pošiljke
Člen 51
Posebna pravila za uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo:
v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo nadaljnji prevoz pošiljke, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), v končni namembni kraj, preden so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se taki pregledi zahtevajo;
roke in ureditve glede izvajanja dokumentacijskih pregledov in po potrebi identifikacijskih pregledov ter fizičnih pregledov kategorij živali in blaga, za katere velja uradni nadzor iz člena 47(1), ki vstopajo v Unijo s pomorskim ali zračnim prevozom iz tretje države, kadar se te živali ali blago premikajo s plovil ali zrakoplovov in se v okviru priprav na nadaljnje potovanje pod carinskim nadzorom prevažajo na druga plovila ali zrakoplove v istem pristanišču ali na istem letališču (v nadaljnjem besedilu: pretovorjene pošiljke);
v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pretovorjenih pošiljk in živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo prevoz na istem prevoznem sredstvu, izvedeta na mejni kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka prvega prispetja v Unijo;
v katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko odobri tranzit pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), ter izvede uradni nadzor takih pošiljk, ki ga je treba izvesti na mejnih kontrolnih točkah, vključno s primeri in pogoji za skladiščenje blaga v posebej odobrenih carinskih skladiščih ali v prostih conah;
v katerih primerih in pod katerimi pogoji se uporabljajo odstopanja od pravil o identifikacijskih pregledih in fizičnih pregledih, kar zadeva pretovorjene pošiljke in tranzit pošiljk blaga iz točke (c) člena 47(1).
Člen 52
Podrobnosti dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov
Komisija za zagotovitev enotnega izvajanja členov 49, 50 in 51 z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi pregledi, identifikacijskimi pregledi in fizičnimi pregledi iz navedenih členov in po teh pregledih, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedenega uradnega nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 53
Uradni nadzor, ki se ne izvaja na mejnih kontrolnih točkah
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji:
lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), pristojni organi opravijo na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke, pod pogojem, da te kontrolne točke izpolnjujejo zahteve iz člena 64(3) in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 64(4);
se lahko fizični pregled pošiljk, v zvezi s katerimi je bil opravljen dokumentacijski pregled in identifikacijski pregled na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo, izvede na drugi mejni kontrolni točki v drugi državi članici;
se lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pošiljk, v zvezi s katerimi je bil opravljen dokumentacijski pregled na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo, izvede na drugi mejni kontrolni točki v drugi državi članici;
lahko carinski organi ali drugi javni organi opravljajo posamezne naloge nadzora, če te naloge že tako in tako ne spadajo pod pristojnost navedenih organov, in sicer glede:
pošiljk iz člena 65(2);
osebne prtljage potnikov;
blaga, naročenega v okviru prodaje prek pogodb, sklenjenih na daljavo, tudi prek telefona ali spleta;
hišnih živali, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5 Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 );
se lahko dokumentacijski pregledi za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz točke (c) člena 47(1) izvajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke.
Člen 54
Pogostost dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za enotno uporabo ustrezne pogostosti iz odstavka 2. S temi pravili se zagotovi, da so navedene pogostosti višje od nič, in določijo:
merila in postopki za določitev in spremembo pogostosti izvajanja identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), ter prilagoditev teh pregledov stopnji tveganja, povezani s temi kategorijami, ob upoštevanju:
informacij, ki jih Komisija zbira v skladu s členom 125(1);
rezultatov nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 120(1);
poročil o pretekli skladnosti izvajalcev dejavnosti s pravili iz člena 1(2);
podatkov in informacij, zbranih s sistemom upravljanja informacij za uradni nadzor iz člena 131;
razpoložljivih znanstvenih ocen ter
vseh drugih informacij o tveganju, povezanem s temi kategorijami živali in blaga;
pogoji, v skladu s katerimi lahko država članica poveča pogostost identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov, določeno v skladu s točko (a), da se upoštevajo lokalni dejavniki tveganja;
postopki za zagotovitev, da so identifikacijski pregledi in fizični pregledi, določeni v skladu s točko (a), dovolj pogosti, da se uporabljajo pravočasno in enotno.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:
pogostosti identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov za kategorije blaga iz točke (d) člena 47(1) ter
pogostosti identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov za kategorije živali in blaga iz točk (e) in (f) člena 47(1), če to ni določeno že v aktih iz navedenih točk.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 55
Odločitve o pošiljkah
Odločitve o pošiljkah sprejme:
uradni veterinar, kadar pošiljke zadevajo živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material ali živalske stranske proizvode, ali
inšpektor za zdravje rastlin, kadar pošiljke zadevajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.
Člen 56
Uporaba skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri izvajalcu dejavnosti in pristojnih organih
Skupni zdravstveni vstopni dokument uporabljajo:
izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), da pristojne organe mejne kontrolne točke vnaprej uradno obvestijo o prispetju teh pošiljk, in
pristojni organi mejne kontrolne točke, da:
evidentirajo rezultate izvedenega uradnega nadzora in vse odločitve, sprejete na podlagi tega, vključno z odločitvijo o zavrnitvi pošiljke;
prek integriranega računalniško podprtega sistema sporočajo informacije iz točke (i).
Pristojni organi mejne kontrolne točke dopolnijo skupni zdravstveni vstopni dokument, takoj ko:
se v celoti izvede uradni nadzor, ki se zahteva v skladu s členom 49(1);
so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se zahtevajo taki pregledi, in
se sprejme odločitev o pošiljki v skladu s členom 55 in vpiše v skupni zdravstveni vstopni dokument.
Člen 57
Uporaba skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri carinskih organih
Carinski organi:
ne dovolijo predložitve pošiljke v drugačen carinski postopek od tistega, ki ga navedejo pristojni organi mejne kontrolne točke, in
brez poseganja v izvzetja iz člena 48 ter pravila iz členov 53 in 54, dovolijo sprostitev pošiljke v prosti promet samo ob predložitvi pravilno dopolnjenega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, ki potrjuje, da je pošiljka skladna z veljavnimi pravili iz člena 1(2).
Člen 58
Oblika, roki in posebna pravila za uporabo skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:
obliki skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta ter navodila za njegovo predložitev in uporabo, pri čemer se upoštevajo ustrezni mednarodni standardi, in
minimalnih rokih za predhodno uradno obvestilo o pošiljkah, ki ga predložijo izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, v skladu s točko (a) člena 56(3), da se pristojnim organom mejne kontrolne točke omogoči pravočasno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 59
Določitev mejnih kontrolnih točk
Komisija v treh mesecih od prejetja uradnega obvestila iz odstavka 2 obvesti državo članico:
ali je določitev predlagane mejne kontrolne točke odvisna od uspešnega rezultata nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 116 za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami iz člena 64, in
o datumu takega nadzora, ki je največ šest mesecev po uradnem obvestilu.
Člen 60
Seznami mejnih kontrolnih točk
Vsaka država članica na spletu objavi in posodablja sezname mejnih kontrolnih točk na svojem ozemlju, ki vsebujejo naslednje informacije o vsaki mejni kontrolni točki:
kontaktne podatke;
delovni čas;
natančen naslov in informacijo, ali je to pristaniška, letališka, železniška ali cestna vstopna točka, in
kategorije živali in blaga iz člena 47(1), vključene v obseg določitve mejne kontrolne točke.
Člen 61
Preklic odobritev in ponovna določitev obstoječih subjektov mejnega nadzora
Člen 62
Preklic določitve mejnih kontrolnih točk
Kadar mejne kontrolne točke ne izpolnjujejo več zahtev iz člena 64, države članice:
prekličejo določitev iz člena 59(1) v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami živali in blaga, za katere so bile mejne kontrolne točke določene, in
umaknejo te mejne kontrolne točke s seznamov iz člena 60(1) v zvezi s tistimi kategorijami živali in blaga, za katere se prekliče določitev.
Člen 63
Začasni preklic določitve mejnih kontrolnih točk
Države članice odpravijo začasni preklic iz odstavka 1, takoj ko:
se pristojni organi prepričajo, da tveganja iz odstavka 1 ni več, in
sporočijo Komisiji in drugim državam članicam informacije, na podlagi katerih se začasni preklic odpravi.
Člen 64
Minimalne zahteve za mejne kontrolne točke
Mejne kontrolne točke imajo:
dovolj ustrezno usposobljenega osebja;
primerne prostore ali druge objekte glede na vrsto in količino obravnavanih kategorij živali in blaga;
opremo in prostore ali druge objekte, ki omogočajo izvajanje uradnega nadzora nad vsako kategorijo živali in blaga, za katero je mejna kontrolna točka določena;
vzpostavljene ureditve, ki, kakor je ustrezno, zagotavljajo dostop do druge opreme, prostorov in storitev, potrebnih za izvajanje ukrepov, sprejetih na podlagi členov 65, 66 in 67 v primeru suma na neskladnost, neskladnih pošiljk ali pošiljk, ki pomenijo tveganje;
načrt izrednih ukrepov, s katerim se zagotovita nemoteno izvajanje uradnega nadzora in učinkovito izvajanje ukrepov, sprejetih na podlagi členov 65, 66 in 67 v primeru nepredvidljivih in nepričakovanih okoliščin ali dogodkov;
tehnologijo in opremo, ki sta potrebni za učinkovito delovanje integriranega računalniško podprtega sistema in, kakor je ustrezno, drugih računalniško podprtih sistemov upravljanja informacij, potrebnih za obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij;
dostop do storitev uradnih laboratorijev, ki lahko zagotovijo analitske, preskusne in diagnostične rezultate v ustreznih rokih in so opremljeni s potrebnimi orodji informacijske tehnologije, da lahko zagotavljajo vnos rezultatov opravljenih analiz, preskusov ali diagnosticiranja v integrirani računalniško podprt sistem, kakor je ustrezno;
ustrezne ureditve za pravilno obravnavo različnih kategorij živali in blaga ter preprečevanje tveganj, ki bi jih lahko povzročila navzkrižna kontaminacija in
ureditve za skladnost z zadevnimi standardi biološke zaščite, da se prepreči širjenje bolezni v Unijo.
Člen 65
Sum na neskladnost in okrepitev uradnega nadzora
Po potrebi se te pošiljke izolirajo ali pošljejo v karanteno, živali pa se nastanijo, hranijo, oskrbujejo z vodo in po potrebi zdravijo, dokler niso na voljo rezultati uradnega nadzora.
Člen 66
Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo
Pristojni organi vsako tako pošiljko izolirajo ali pošljejo v karanteno, kakor je ustrezno, živali iz te pošiljke pa se nastanijo, oskrbujejo ali zdravijo v ustreznih razmerah, do sprejetja nadaljnje odločitve. Pristojni organi po možnosti upoštevajo tudi interes glede zagotavljanja posebne pozornosti v zvezi z nekaterimi vrstami blaga.
Pristojni organ v zvezi s pošiljko iz odstavka 1 brez odlašanja odredi, naj izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko:
pošiljko uniči;
pošiljko znova odpremi iz Unije v skladu s členom 72(1) in (2) ali
pošiljko da v posebno obdelavo v skladu s členom 71(1) in (2) ali sprejme kateri koli drug ukrep, potreben za zagotovitev skladnosti s pravili iz člena 1(2), ter jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena.
Vsak ukrep iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se izvede v skladu s pravili iz člena 1(2), pri čemer se pri pošiljkah živih živali upoštevajo zlasti pravila, v skladu s katerimi naj bi živalim prihranili vsakršno bolečino, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.
Kadar pošiljko sestavljajo rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, se točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka uporabljajo za pošiljko ali za njene partije.
Pristojni organ zadevnega izvajalca dejavnosti zasliši, preden ga pozove k ukrepanju v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka, razen če je potrebno takojšnje ukrepanje, da bi se odzvali na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.
Kadar pristojni organ izvajalcu dejavnosti odredi, naj sprejme enega ali več ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) prvega pododstavka odstavka 3, lahko ta pristojni organ izjemoma dovoli, da se ukrep sprejme le v zvezi z delom pošiljke, če delno uničenje, ponovna odprema, posebna obravnava ali drug ukrep:
zagotavlja skladnost;
ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ter
ne moti dejavnosti uradnega nadzora.
Pristojni organi o vsaki odločitvi o zavrnitvi vstopa pošiljke iz odstavka 1 tega člena ter vsaki odredbi, izdani v skladu z odstavkoma 3 in 6 tega člena ter s členom 67, takoj uradno obvestijo:
Komisijo;
pristojne organe drugih držav članic;
carinske organe;
pristojne organe tretje države porekla in
izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko.
Navedeno uradno obvestilo se pošlje prek računalniško podprtega sistema za upravljanje informacij.
Za take pošiljke se uporabljajo odstavki 1, 3 in 5 tega člena.
Člen 67
Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav in pomenijo tveganje
Kadar uradni nadzor pokaže, da pošiljka živali ali blaga pomeni tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, se taka pošiljka izolira ali pošlje v karanteno, živali iz nje pa se nastanijo, oskrbujejo ali zdravijo v ustreznih razmerah, do sprejetja nadaljnje odločitve.
Pristojni organi zadevno pošiljko uradno pridržijo in odredijo brez odlašanja, naj izvajalec dejavnosti, odgovoren za to pošiljko:
uniči pošiljko v skladu s pravili iz člena 1(2), pri čemer sprejme vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja, kar zadeva žive živali pa tudi zlasti v skladu s pravili glede prihranitve vsakršne bolečine, vznemirjenja ali trpljenja, ki se jim je mogoče izogniti, ali
da pošiljko v posebno obdelavo v skladu s členom 71(1) in (2).
Ukrepi iz tega člena se izvajajo na stroške izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko.
Člen 68
Nadaljnje ukrepanje po odločitvah, sprejetih v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav
Pristojni organi:
razveljavijo uradna spričevala in – kakor je ustrezno – druge zadevne dokumente, ki spremljajo pošiljke, v zvezi s katerimi se izvajajo ukrepi v skladu s členom 66(3) in (6) ter členom 67, in
sodelujejo v skladu s členi 102 do 108 za sprejetje morebitnih dodatnih ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev, da v Unijo ni mogoče znova vnesti pošiljk, katerih vstop je bil zavrnjen v skladu s členom 66(1).
Po potrebi izvajanje teh ukrepov nadzirajo pristojni organi druge države članice.
Člen 69
Neizvedba ukrepov, ki jih pristojni organi odredijo izvajalcu dejavnosti
Če zadevni izvajalec dejavnosti po izteku roka iz odstavka 1 ne ukrepa, pristojni organi odredijo:
uničenje pošiljke ali kateri koli drug ustrezen ukrep;
v primerih iz člena 67 uničenje pošiljke v ustreznih prostorih čim bližje mejni kontrolni točki ter sprejetje vseh ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja.
Člen 70
Skladnost uporabe členov 66, 67 in 68
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila, s katerimi se na vseh mejnih kontrolnih točkah iz člena 59(1) in kontrolnih točkah iz točke (a) člena 53(1) zagotovi skladnost odločitev, ukrepov in odredb, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s členi 66, 67 in 68, ki jih morajo pristojni organi upoštevati v primeru splošne ali ponavljajoče se neskladnosti ali tveganja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 71
Posebna obdelava pošiljk
Posebna obdelava pošiljk iz točke (c) člena 66(3) in točke (b) člena 67 lahko, kakor je ustrezno, vključuje:
obdelavo ali predelavo, po potrebi vključno z dekontaminacijo, pri čemer je razredčitev izključena, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami tretje države ponovne odpreme, ali
vse druge načine obdelave, primerne za varno prehrano živali ali ljudi ali za druge namene kot za prehrano živali ali ljudi.
Posebna obdelava iz odstavka 1:
se opravi učinkovito in zagotavlja, da se odpravijo vsa tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;
se dokumentira in izvaja pod nadzorom pristojnih organov ali po potrebi in ob medsebojnem dogovoru pod nadzorom pristojnih organov druge države članice in
izpolnjuje zahteve, določene v pravilih iz člena 1(2).
Če ni pravil, sprejetih z delegiranimi akti, se taka posebna obdelava izvaja v skladu z nacionalnim pravom.
Člen 72
Ponovna odprema pošiljk
Pristojni organi omogočijo ponovno odpremo pošiljk, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
namembni kraj je dogovorjen z izvajalcem dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;
izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, je pisno obvestil pristojne organe države članice, da so bili pristojni organi tretje države porekla ali namembne tretje države, če sta različni, obveščeni o razlogih in okoliščinah zavrnitve vstopa zadevne pošiljke živali ali blaga v Unijo;
kadar namembna tretja država ni tretja država porekla, je izvajalec dejavnosti pridobil odobritev pristojnih organov te namembne tretje države, ti pristojni organi pa so obvestili pristojne organe države članice, da so pripravljeni sprejeti pošiljko, ter
če so v pošiljkah živali, je ponovna odprema skladna z zahtevami glede dobrobiti živali.
Člen 73
Odobritev predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države
V odobritvi iz odstavka 1 so opredeljeni:
največja pogostost uradnega nadzora, ki ga morajo pristojni organi držav članic izvajati ob vstopu pošiljk v Unijo, kadar ni utemeljenega suma na neskladnost s pravili iz člena 1(2) ali na goljufive in zavajajoče prakse;
uradna spričevala, ki morajo spremljati pošiljke ob vstopu v Unijo;
vzorec spričeval iz točke (b);
pristojni organi tretje države, ki so odgovorni za izvajanje predizvoznega nadzora, in
po potrebi vsa pooblaščena telesa, na katere lahko navedeni pristojni organi prenesejo nekatere naloge. Tak prenos se lahko odobri le, če izpolnjuje merila iz členov 28 do 33 ali enakovredne pogoje.
Odobritev iz odstavka 1 tega člena se lahko tretji državi podeli le, če razpoložljivi dokazi in, po potrebi, nadzor Komisije, opravljen v skladu s členom 120, pokažejo, da sistem uradnega nadzora v tej tretji državi lahko zagotavlja, da:
pošiljke živali ali blaga, ki se izvozijo v Unijo, izpolnjujejo zahteve pravil iz člena 1(2) ali enakovredne zahteve in
je nadzor, ki se izvede v tretji državi pred odpremo v Unijo, dovolj učinkovit, da nadomesti ali zmanjša pogostost dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov, določenih v pravilih iz člena 1(2).
Pristojni organi ali pooblaščena telesa, opredeljena v odobritvi:
so odgovorni za stike z Unijo in
zagotovijo, da uradna spričevala iz točke (b) odstavka 2 spremljajo vsako nadzorovano pošiljko.
Člen 74
Neskladnost z odobritvijo in preklic odobritve predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države
Kadar se pri uradnem nadzoru pošiljk s kategorijami živali in blaga, v zvezi s katerimi je odobren posebni predizvozni nadzor v skladu s členom 73(1), ugotovijo resne in ponavljajoče se neskladnosti s pravili iz člena 1(2), države članice takoj:
uradno obvestijo Komisijo in druge države članice ter zadevne izvajalce dejavnosti prek integriranega računalniško podprtega sistema, poleg tega pa zaprosijo za upravno pomoč v skladu s postopki iz členov 102 do 108 in
uvedejo uradni nadzor nad povečanim številom pošiljk iz zadevne tretje države, in kadar je to potrebno za pravilen analitičen pregled stanja, hranijo ustrezno število vzorcev v ustreznih pogojih za skladiščenje.
Člen 75
Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav
Za ta namen pristojni organi, carinski organi in drugi organi:
zagotovijo vzajemni dostop do informacij, ki so potrebne za organizacijo in opravljanje njihovih dejavnosti v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, in
zagotovijo pravočasno izmenjavo takih informacij, tudi elektronsko.
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotni ureditvi sodelovanja, ki ga morajo vzpostaviti pristojni organi, carinski organi in drugi organi iz odstavka 1, da zagotovijo:
pristojnim organom dostop do informacij, ki jih potrebujejo za takojšnjo in popolno identifikacijo pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo in nad katerimi se v skladu s členom 47(1) izvaja uradni nadzor na mejni kontrolni točki;
vzajemno posodabljanje informacij, ki jih pristojni organi, carinski organi in drugi organi zbirajo o pošiljkah živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, z izmenjavo informacij ali usklajevanjem zadevnih naborov podatkov in
hitro sporočanje odločitev, ki jih taki organi sprejmejo na podlagi informacij iz točk (a) in (b).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 76
Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, za katere ne velja posebni nadzor na mejah
Kadar pristojni organi menijo, da obstaja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje:
od carinskih organov zahtevajo, naj ne sprostijo pošiljke v prosti promet ter naj na trgovinskem računu, ki spremlja pošiljko, in vseh drugih ustreznih spremnih dokumentih ali enakovrednih dokumentih v elektronski obliki navedejo naslednjo izjavo:
„Proizvod predstavlja tveganje – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “;
brez soglasja pristojnih organov ni dovoljen noben drug carinski postopek in
se uporabljajo člen 66(1), (3), (5) in (6), členi 67, 68 in 69, člen 71(1) in (2) ter člen 72(1) in (2).
Člen 77
Pravila za posebni uradni nadzor in ukrepanje po izvedbi takega nadzora
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili za izvajanje posebnega uradnega nadzora in o ukrepih v primerih neskladnosti zaradi upoštevanja posebnosti naslednjih kategorij živali in blaga ali ureditev za njihov prevoza ali sredstev, s katerimi se prevažajo:
pošiljk svežih ribiških proizvodov, ki jih neposredno iztovori ribiško plovilo pod zastavo tretje države v pristaniščih, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 ( 16 );
pošiljk neodrte dlakaste divjadi;
pošiljk kategorij blaga iz točke (b) člena 47(1), ki se skladiščijo v posebej odobrenih carinskih skladiščih ali v prostih conah ali ne in se dostavijo na plovila, ki zapuščajo Unijo, ter so namenjene oskrbi ladje ali oskrbi posadke in potnikov;
lesene embalaže;
krme, ki se prevaža z živalmi za njihovo prehrano;
živali in blaga, ki se naročijo v okviru prodaje prek pogodb, sklenjenih na daljavo, in dostavijo iz tretje države na naslov v Uniji, ter potrebnih zahtev glede uradnega obveščanja, da se omogoči ustrezno izvajanje uradnega nadzora;
rastlinskih proizvodov, ki bi lahko zaradi svojega nadaljnjega namembnega kraja povzročili tveganje širjenja kužnih ali nalezljivih bolezni živali;
pošiljk s kategorijami živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop;
blaga v razsutem stanju, ki vstopa v Unijo iz tretje države, ne glede na to, ali v celoti izvira iz te tretje države;
pošiljk blaga iz člena 47(1), ki prihajajo z ozemlja Hrvaške in so v tranzitu prek ozemlja Bosne in Hercegovine pri Neumu („neumski koridor“) pred ponovnim vstopom na ozemlje Hrvaške na vstopnih točkah Klek ali Zaton Doli;
živali in blaga, izvzetih iz člena 47 v skladu s členom 48.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
vzorcih uradnih spričeval in pravila za izdajo takih spričeval in
obliki dokumentov, ki morajo spremljati kategorije živali ali blaga iz odstavka 1.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
POGLAVJE VI
Financiranje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti
Člen 78
Splošna pravila
Člen 79
Obvezne pristojbine ali dajatve
Pristojni organi pobirajo pristojbine ali dajatve za uradni nadzor, izveden v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II Priloge IV in nad živalmi in blagom iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), na mejnih kontrolnih točkah ali kontrolnih točkah iz točke (a) člena 53(1), in sicer:
na ravni stroškov, izračunanih v skladu s členom 82(1), ali
v zneskih iz Priloge IV.
Pristojni organi pobirajo pristojbine ali dajatve za povrnitev stroškov, ki jih imajo v zvezi z:
uradnim nadzorom, izvedenim nad živalmi in blagom iz točk (d), (e) in (f) člena 47(1);
uradnim nadzorom, izvedenim na zahtevo izvajalca dejavnosti, da se pridobi odobritev iz člena 10 Uredbe (ES) št. 183/2005;
uradnim nadzorom, ki sprva ni bil načrtovan in ki:
je postal potreben po ugotovitvi neskladnosti pri istem izvajalcu dejavnosti med izvajanjem uradnega nadzora v skladu s to uredbo ter
se izvede za oceno obsega in učinka neskladnosti ali za preverjanje, če je neskladnost odpravljena.
Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko države članice v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II Priloge IV na objektivni in nediskriminatorni podlagi zmanjšajo znesek pristojbin ali dajatev, pri čemer upoštevajo:
interese izvajalcev dejavnosti z nizko zmogljivostjo;
tradicionalne metode, ki se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in razdeljevanje;
potrebe izvajalcev dejavnosti v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami in
poročila o pretekli skladnosti izvajalca dejavnosti z zadevnimi pravili iz člena 1(2), ugotovljeni z uradnim nadzorom.
Člen 80
Druge pristojbine in dajatve
Države članice lahko poleg pristojbin in dajatev iz člena 79 pobirajo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, razen če je to prepovedano z zakonodajnimi določbami, ki se uporabljajo za področja, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2).
Člen 81
Stroški
Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s točko (a) člena 79(1) in s členom 79(2), se določijo na podlagi naslednjih stroškov, kolikor ti izhajajo iz zadevnega uradnega nadzora:
plač osebja, vključno s podpornim in upravnim osebjem, ki sodeluje pri izvajanju uradnega nadzora, stroški njihovega socialnega in pokojninskega zavarovanja ter zavarovanja;
stroškov objektov in opreme, vključno s stroški vzdrževanja in zavarovanja ter drugimi povezanimi stroški;
stroškov potrošnega materiala in orodij;
stroškov storitev, ki jih pooblaščena telesa zaračunavajo pristojnim organom za uradni nadzor, za katerega so pooblaščeni;
stroškov usposabljanja osebja iz točke (a), razen usposabljanja, potrebnega za pridobitev ustreznih kvalifikacij za zaposlitev pri pristojnih organih;
potnih stroškov osebja iz točke (a) in s tem povezanih dnevnic;
stroškov vzorčenja ter laboratorijske analize, preskušanja in diagnosticiranja, ki jih za te naloge zaračunavajo uradni laboratoriji.
Člen 82
Izračun pristojbin ali dajatev
Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s točko (a) člena 79(1) in s členom 79(2), se določijo v skladu z eno od naslednjih metod izračuna ali s kombinacijo teh metod:
pavšalno na podlagi celotnih stroškov uradnega nadzora, ki jih imajo pristojni organi v nekem obdobju, in uporabljajo za vse izvajalce dejavnosti ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju izvede uradni nadzor nad vsakim izvajalcem dejavnosti, ki se mu zaračuna pristojbina; pri določitvi ravni pristojbin, ki se bodo zaračunale za vsak sektor, dejavnost in kategorijo izvajalcev dejavnosti, pristojni organi upoštevajo učinek, ki ga imajo vrsta in obseg zadevne dejavnosti ter zadevni dejavniki tveganja na razporeditev celotnih stroškov tega uradnega nadzora, ali
na podlagi izračuna dejanskih stroškov vsakega posameznega uradnega nadzora in uporabljajo za izvajalce dejavnosti, nad katerimi se izvede tak uradni nadzor.
Člen 83
Pobiranje in uporaba pristojbin ali dajatev
Člen 84
Plačilo pristojbin ali dajatev
Člen 85
Preglednost
Države članice zagotovijo visoko raven preglednosti, kar zadeva:
pristojbine ali dajatve iz točke (a) člena 79(1), člena 79(2) in člena 80, zlasti za:
metodo in podatke, uporabljene za določitev teh pristojbin ali dajatev;
znesek pristojbin ali dajatev, ki se uporabi za vsako kategorijo izvajalcev dejavnosti in vsako kategorijo uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;
razčlenitev stroškov iz člena 81;
identiteto organov ali subjektov, odgovornih za pobiranje pristojbin ali dajatev.
POGLAVJE VII
Uradno potrjevanje
Člen 86
Splošne zahteve v zvezi z uradnim potrjevanjem
Na podlagi uradnega potrjevanja se izdajo:
uradna spričevala ali
uradna potrdila v primerih, določenih v pravilih iz člena 1(2).
Člen 87
Uradna spričevala
Členi 88, 89 in 90 se uporabljajo:
kadar se v skladu s pravili iz člena 1(2) zahteva izdaja uradnega spričevala in
za uradna spričevala, ki so potrebna za izvoz pošiljk živali in blaga v tretje države ali ki jih pristojni organ namembne države članice zahteva od pristojnega organa države članice odpreme v zvezi s pošiljkami živali in blaga, ki naj bi se izvozile v tretje države.
Člen 88
Podpis in izdaja uradnih spričeval
Pristojni organi določijo uradnike za izdajo spričeval, ki so pooblaščeni za podpisovanje uradnih spričeval, in glede teh uradnikov zagotovijo, da:
so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja v zvezi s predmetom potrjevanja, in
so bili deležni ustreznega usposabljanja v zvezi s pravili, skladnost s katerimi potrjuje uradno spričevalo, in o tehnični oceni skladnosti s temi pravili ter o ustreznih pravilih iz te uredbe.
Uradna spričevala podpiše uradnik za izdajo spričeval, izdajo pa se na podlagi:
neposredne seznanjenosti uradnika za izdajo spričeval z najnovejšimi dejstvi in podatki, pomembnimi za potrjevanje in pridobljenimi:
med uradnim nadzorom ali
s pridobitvijo drugega uradnega spričevala, ki so ga izdali pristojni organi;
dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in jih je ugotovila druga oseba, ki je pooblaščena za ta namen in deluje pod nadzorom pristojnih organov, pod pogojem, da lahko uradnik za izdajo spričeval preveri točnost takih dejstev in podatkov;
dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in so pridobljeni iz sistemov notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti ter dopolnjeni in potrjeni z rezultati rednega uradnega nadzora, kadar se uradnik za izdajo spričeval tako prepriča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo uradnega spričevala.
Člen 89
Jamstva o zanesljivosti uradnih spričeval
Uradna spričevala:
imajo edinstveno kodno oznako;
nimajo podpisa uradnika za izdajo spričeval, če so prazna ali nepopolna;
so sestavljena v enem ali več uradnih jezikih institucij Unije, ki jih razume uradnik za izdajo spričeval, po potrebi pa tudi v enem od uradnih jezikov namembne države članice;
so verodostojna in točna;
omogočajo identifikacijo osebe, ki jih je podpisala, in ugotovitev datuma izdaje in
omogočajo enostavno preverjanje povezave med spričevalom, organom, ki ga je izdal, in pošiljko, partijo ali posamezno živaljo ali blagom, na katerega se spričevalo nanaša.
Člen 90
Izvedbena pooblastila za uradna spričevala
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za enotno uporabo členov 88 in 89 glede:
vzorcev uradnih spričeval in pravil za izdajo takih spričeval, če zahteve niso določene v pravilih iz člena 1(2);
mehanizmov in tehnične ureditve, s katerimi se zagotovi izdaja točnih in zanesljivih uradnih spričeval ter prepreči tveganje goljufije;
ustreznih postopkov za preklic uradnih spričeval in izdajo nadomestnih spričeval;
pravil za izdajo overjenih kopij uradnih spričeval;
oblike dokumentov, ki morajo spremljati živali in blago po opravljenem uradnem nadzoru;
pravil za izdajanje elektronskih spričeval in uporabo elektronskih podpisov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 91
Uradna potrdila
Uradna potrdila:
so verodostojna in točna;
so sestavljena v enem ali več uradnih jezikih institucij Unije, po potrebi pa tudi v enem od uradnih jezikov namembne države članice, in
kadar se nanašajo na pošiljko ali partijo, omogočajo preverjanje povezave med uradnim potrdilom in zadevno pošiljko ali partijo.
Pristojni organi zagotovijo, da osebje, ki z uradnim nadzorom nadzoruje izdajo uradnih potrdil, ali kadar pristojni organi sami izdajajo uradna potrdila, osebje, ki sodeluje pri izdaji teh uradnih potrdil:
je nepristransko, ni v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja v zvezi s predmetom uradnih potrdil, in
je bilo ustrezno usposobljeno v zvezi s:
pravili, skladnost s katerimi potrjujejo uradna potrdila, in tehnično oceno skladnosti s temi pravili;
ustreznimi pravili iz te uredbe.
Pristojni organi redno izvajajo uradni nadzor za preverjanje, da:
izvajalci dejavnosti, ki izdajajo potrdila, izpolnjujejo pogoje, določene v pravilih iz člena 1(2), in
se potrdila izdajajo na podlagi ustreznih, pravilnih in preverljivih dejstev in podatkov.
NASLOV III
REFERENČNI LABORATORIJI IN REFERENČNI CENTRI
Člen 92
Odločitev o ustanovitvi referenčnega laboratorija Evropske unije
Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), se ustanovi referenčni laboratorij Evropske unije, kadar je učinkovitost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti odvisna tudi od kakovosti, enotnosti in zanesljivosti:
analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s členom 37(1), in
rezultatov analiz, preskusov in diagnosticiranja, ki jih opravijo navedeni uradni laboratoriji.
Člen 93
Določitev referenčnih laboratorijev Evropske unije
Določitve iz odstavka 1 se:
opravijo z javnim razpisom in
časovno omejijo in veljajo najmanj za obdobje pet let ali se redno pregledujejo.
Referenčni laboratoriji Evropske unije:
delujejo v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025, v skladu s katerim jih nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi akreditira. Obseg te akreditacije:
vključuje vse laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki jih mora laboratorij uporabljati, kadar deluje kot referenčni laboratorij Evropske unije;
lahko zajema eno ali več laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod ali skupin metod;
se lahko določi prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je referenčni laboratorij Evropske unije uporabljal, ko je pridobil akreditacijo, vključijo prilagojene različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo pred uporabo teh prilagojenih ali novih metod opravi nacionalni akreditacijski organ države članice, v kateri se nahaja referenčni laboratorij Evropske unije;
so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot referenčni laboratoriji Evropske unije;
imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje za analitske, preskusne in diagnostične tehnike, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje ali pa jim je to osebje na voljo prek pogodb, kakor je ustrezno;
imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;
zagotavljajo, da njihovo osebje in vso pogodbeno zaposleno osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;
so opremljeni za opravljanje nalog v izrednih razmerah ali imajo dostop do zadevne opreme in
kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu z zadevnimi standardi biološke zaščite.
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena so laboratoriji iz prvega odstavka člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in prvega odstavka člena 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003 referenčni laboratoriji Evropske unije, ki so odgovorni za in izvajajo naloge iz člena 94 te uredbe na področjih, ki zadevajo:
GSO ter gensko spremenjena živila in krmo in
krmne dodatke.
Člen 94
Odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Evropske unije
Referenčni laboratoriji Evropske unije, določeni v skladu s členom 93(1), so odgovorni za naslednje naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih laboratorijev, ki so bili oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:
zagotavljanje podrobnosti in smernic o laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metodah, vključno z referenčnimi metodami, nacionalnim referenčnim laboratorijem;
zagotavljanje referenčnih materialov nacionalnim referenčnim laboratorijem;
usklajevanje uporabe metod iz točke (a) v nacionalnih referenčnih laboratorijih in po potrebi tudi v drugih uradnih laboratorijih, zlasti z organiziranjem rednega medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti in zagotavljanjem ustreznega spremljanja takega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli, kadar so na voljo, ter obveščanje Komisije in držav članic o rezultatih in spremljanju medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti;
usklajevanje praktičnih ureditev, ki so potrebne za uporabo novih laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, in obveščanje nacionalnih referenčnih laboratorijev o napredku na tem področju;
izvajanje programov usposabljanja za osebje iz nacionalnih referenčnih laboratorijev in po potrebi iz drugih uradnih laboratorijev ter za strokovnjake iz tretjih držav;
zagotavljanje znanstvene in tehnične pomoči Komisiji v okviru svojih nalog;
zagotavljanje informacij nacionalnim referenčnim laboratorijem o zadevnih raziskovalnih dejavnostih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;
sodelovanje v okviru svojih nalog z laboratoriji v tretjih državah, Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) ter Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC);
dejavno pomoč pri diagnosticiranju izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz, bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, v državah članicah s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in taksonomskimi ali epizootskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov;
usklajevanje ali izvajanje preskusov za preverjanje kakovosti reagentov in partij reagentov, ki se uporabljajo za diagnosticiranje bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz ali bolezni živali, in škodljivih organizmov rastlin;
kadar je to ustrezno za njihovo področje pristojnosti, vzpostavitev in vzdrževanje:
referenčnih zbirk škodljivih organizmov rastlin in/ali referenčnih sevov patogenov;
referenčnih zbirk materialov, namenjenih za stik z živili, ki se uporabljajo za umerjanje analitske opreme, in zagotavljanje vzorcev teh materialov nacionalnim referenčnim laboratorijem;
posodobljenih seznamov razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter proizvajalcev in dobaviteljev takih snovi in reagentov ter
kadar je to ustrezno za njihovo področje pristojnosti, sodelovanje med seboj in s Komisijo, kakor je ustrezno, da bi razvili analitske, preskusne ali diagnostične metode visokih standardov.
Kar zadeva točko (i) točke (k), lahko referenčni laboratorij Evropske unije te referenčne zbirke in referenčne seve vzpostavi in vzdržuje prek pogodbenega oddajanja v zunanje podizvajanje drugim uradnim laboratorijem in znanstvenim organizacijam.
Člen 95
Določitev referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali
Določitve iz odstavka 1 se:
opravijo z javnim razpisom in
časovno omejijo ali se redno pregledujejo.
Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali:
pri opravljanju svojih nalog referenčnih centrov Evropske unije delujejo nepristransko;
imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področju odnosov med ljudmi in živalmi ter vedenja, fiziologije, genetike, zdravja in prehrane živali, povezanih z dobrobitjo živali, in vidikov dobrobiti živali, povezanih z uporabo živali v komercialne in znanstvene namene;
imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področjih iz točke (b) ter glede etičnih vprašanj, povezanih z živalmi, in podporno osebje, kakor je ustrezno;
imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih in
zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (b) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, vključno s študijami in ukrepi drugih referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali.
Člen 96
Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali
Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali, so odgovorni za naslednje podporne naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih centrov, ki so oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:
zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja v okviru svojih nalog, tudi ustreznim nacionalnim podpornim mrežam in organom na področju, ki ga urejajo pravila iz točke (f) člena 1(2), po potrebi v obliki usklajene pomoči;
zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja za razvoj in uporabo kazalnikov dobrobiti živali iz točke (e) člena 21(8);
razvoj ali usklajevanje razvoja metod za ocenjevanje stopnje dobrobiti živali in metod za njegovo izboljšanje;
opravljanje znanstvenih in tehničnih študij o dobrobiti živali, ki se uporabljajo v komercialne ali znanstvene namene;
izvajanje programov usposabljanja za osebje nacionalnih znanstvenih podpornih mrež ali organov iz točke (a), za osebje pristojnih organov in za strokovnjake iz tretjih držav in
razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij ter sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami Unije na področjih, ki spadajo med njihove naloge.
Člen 97
Določitev referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige
Določitve iz odstavka 1 se:
opravijo z javnim razpisom in
časovno omejijo ali se redno pregledujejo.
Referenčni centri Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige:
pri opravljanju svojih nalog referenčnih centrov Evropske unije delujejo nepristransko;
imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), in glede forenzične znanosti, ki se uporablja na teh področjih, zato lahko opravljajo ali usklajujejo raziskave na najvišji ravni glede pristnosti in zanesljivosti blaga ter razvijajo, uporabljajo in validirajo metode za odkrivanje kršitev pravil iz člena 1(2), ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks;
imajo ustrezno kvalificirano osebje, zadostno usposobljeno na področjih iz točke (b), in ustrezno podporno osebje;
imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih in
zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (b) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni.
Člen 98
Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige
Referenčni centri Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige so odgovorni za naslednje podporne naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih centrov, ki so oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:
zagotavljanje specializiranih znanj glede pristnosti in zanesljivosti agroživilske verige ter metod za odkrivanje kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks, v povezavi s forenzično znanostjo, ki se uporablja v sektorjih, ki jih ti predpisi urejajo;
zagotavljanje posebnih analiz za opredelitev segmentov agroživilske verige, ki so potencialno predmet kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks, ter pomoč pri razvoju posebnih tehnik in protokolov uradnega nadzora;
po potrebi opravljanje nalog iz točk (a) do (h) člena 94(2) te uredbe, pri čemer je treba preprečiti podvajanje nalog referenčnih laboratorijev Evropske unije, določenih v skladu s členom 93 te uredbe;
po potrebi vzpostavljanje in vzdrževanje zbirk ali podatkovnih zbirk odobrenih referenčnih materialov, ki se uporabljajo za ugotavljanje kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, izhajajočih iz goljufivih ali zavajajočih praks in
razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij na področjih, ki spadajo med njihove naloge.
Člen 99
Obveznosti Komisije
Komisija objavi in po potrebi posodablja seznam:
referenčnih laboratorijev Evropske unije iz člena 93;
referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali iz člena 95;
referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige iz člena 97.
Če Komisija pri nadzoru iz odstavka 3 tega člena ugotovi neskladje z zahtevami iz člena 93(3), člena 94, člena 95(3) in člena 97(3), po prejetju pripomb referenčnega laboratorija Evropske unije ali referenčnega centra Evropske unije:
z izvedbenim aktom prekliče določitev zadevnega laboratorija ali centra ali
sprejme druge ustrezne ukrepe.
Člen 100
Določitev nacionalnih referenčnih laboratorijev
Države članice lahko nacionalni referenčni laboratorij določijo tudi v primerih, ko ni ustreznega referenčnega laboratorija Evropske unije.
Država članica lahko določi laboratorij na ozemlju druge države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
Laboratorij se lahko določi kot nacionalni referenčni laboratorij za več kot eno državo članico.
Z odstopanjem od točke (e) člena 37(4) lahko pristojni organi za področja, za katere veljajo pravila iz točke (g) člena 1(2) uradne laboratorije, ki jih kot takšne določijo pristojni organi na podlagi odstopanja, sprejetega v skladu s členom 41, določijo za nacionalne referenčne laboratorije ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje iz točke (e) člena 37(4).
Nacionalni referenčni laboratoriji:
so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot nacionalni referenčni laboratoriji;
imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje za analitske, preskusne in diagnostične metode, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje, ali jim je to osebje na voljo prek pogodb, kakor je ustrezno;
imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;
zagotavljajo, da njihovo osebje in vso pogodbeno zaposleno osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;
so opremljeni za opravljanje nalog v izrednih razmerah ali imajo dostop do za to potrebne opreme in
kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu z zadevnimi standardi biološke zaščite.
Države članice:
sporočijo Komisiji, ustreznemu referenčnemu laboratoriju Evropske unije in drugim državam članicam ime in naslov vseh nacionalnih referenčnih laboratorijev;
dajo informacije iz točke (a) na voljo javnosti in
po potrebi posodabljajo informacije iz točke (a).
Člen 101
Odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev
Nacionalni referenčni laboratoriji na svojem področju pristojnosti:
sodelujejo z referenčnimi laboratoriji Evropske unije ter pri programih usposabljanja in medlaboratorijskih primerjalnih preskusih, ki jih organizirajo ti laboratoriji;
usklajujejo dejavnosti uradnih laboratorijev, določenih v skladu s členom 37(1), za usklajevanje in izboljševanje laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod ter njihove uporabe;
po potrebi organizirajo medlaboratorijske primerjalne preskuse ali preskuse strokovne usposobljenosti med uradnimi laboratoriji, zagotovijo ustrezno spremljanje po takih preskusih ter pristojne organe obvestijo o rezultatih takih preskusov in nadaljnjem spremljanju;
zagotavljajo razširjanje informacij, ki jih dobijo od referenčnega laboratorija Evropske unije, pristojnim organom in uradnim laboratorijem;
v okviru svojih nalog zagotavljajo pristojnim organom znanstveno in tehnično pomoč za izvajanje večletnih nacionalnih načrtov nadzora iz člena 109 in usklajenih programov nadzora, sprejetih v skladu s členom 112;
kadar je to ustrezno, validirajo reagente in partije reagentov, vzpostavljajo in vzdržujejo posodobljene sezname razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter njihovih proizvajalcev in dobaviteljev;
po potrebi izvajajo programe usposabljanja za osebje uradnih laboratorijev, določenih na podlagi člena 37(1), in
dejavno pomagajo državi članici, ki jih je določila, pri diagnosticiranju izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz, bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin in v primeru neskladnosti pošiljk, in sicer s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in epizootskimi ali taksonomskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov.
NASLOV IV
UPRAVNA POMOČ IN SODELOVANJE
Člen 102
Splošna pravila
Ta naslov ne posega v nacionalno pravo:
ki se uporablja v zvezi z dostopom do dokumentov in informacij, ki so predmet sodnih preiskav in sodnih postopkov, vključno s kazenskimi preiskavami, ali so z njimi povezani, in
ki je namenjeno zaščiti poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.
Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se drugim organom pregona, javnim tožilcem in sodnim organom olajša posredovanje informacij o morebitni neskladnosti s pravili iz člena 1(2), ki je pomembna za uporabo tega naslova in ki bi lahko pomenila:
tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali
morebitno kršitev pravil iz člena 1(2) zaradi goljufivih ali zavajajočih praks.
Komisija za racionalizacijo in poenostavitev izmenjave sporočil z izvedbenimi akti določi standardno obliko za:
prošnje za pomoč iz člena 104(1) in
sporočanje splošnih in ponavljajočih se uradnih obvestil in odgovorov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 103
Organi za zvezo
Člen 104
Pomoč na podlagi prošnje
Kadar pristojni organi v državi članici menijo, da za izvajanje uradnega nadzora ali učinkovito spremljanje po takem nadzoru na svojem ozemlju potrebujejo podatke ali informacije pristojnih organov druge države članice, pošljejo utemeljeno prošnjo za upravno pomoč pristojnim organom zadevne države članice. Zaprošeni pristojni organi:
brez odlašanja potrdijo prejem prošnje;
če tako navede pristojni organ prosilec, v desetih delovnih dneh od prejema prošnje sporočijo, koliko časa bodo predvidoma potrebovali, da se na prošnjo ustrezno odzovejo, in
opravijo potreben uradni nadzor ali preiskave, da se pristojnim organom prosilcem brez odlašanja zagotovijo vse informacije in dokumenti, ki jih ti potrebujejo za sprejemanje informiranih odločitev in preverjanje skladnosti s pravili Unije v okviru svoje pristojnosti.
V takih primerih:
je osebje pristojnih organov prosilcev vedno sposobno predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidna njihova istovetnost in uradni položaj;
izvajalec dejavnosti osebju pristojnih organov prosilcev prek posrednika in izključno zaradi upravne preiskave, ki se izvaja, omogoči dostop do istih prostorov in dokumentov, kot ga ima osebje zaprošenih pristojnih organov, in
osebje pristojnih organov prosilcev ne izvaja na lastno pobudo pooblastil za preiskave, prenesenih na uradnike zaprošenih pristojnih organov.
Člen 105
Pomoč brez prošnje v primeru neskladnosti
Pristojni organi, uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1:
brez odlašanja potrdijo prejem uradnega obvestila;
če tako navede pristojni organ, ki je poslal uradno obvestilo, v desetih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila sporočijo:
katere preiskave nameravajo izvesti ali
razloge, zaradi katerih menijo, da preiskava ni potrebna, in
kadar menijo, da so preiskave iz točke (b) potrebne, zadevo raziščejo in pristojne organe, ki so poslali uradno obvestilo, brez odlašanja obvestijo o rezultatih in po potrebi o katerih koli sprejetih ukrepih.
Člen 106
Pomoč v primeru neskladnosti, ki pomeni tveganje ali ponavljajočo se ali morebitno resno kršitev
Uradno obveščeni pristojni organi brez odlašanja:
potrdijo prejem uradnega obvestila;
če tako navede pristojni organ, ki je poslal uradno obvestilo, sporočijo, katere preiskave nameravajo izvesti, in
raziščejo zadevo, sprejmejo vse potrebne ukrepe in uradno obvestijo pristojne organe, ki so poslali uradno obvestilo, o vrsti opravljenih preiskav in uradnega nadzora, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.
Če pristojni organi, ki so poslali uradno obvestilo, utemeljeno menijo, da preiskave, ki so jih opravili uradno obveščeni pristojni organi, ali ukrepi, ki so jih slednji sprejeli, niso ustrezni za odpravo ugotovljene neskladnosti, zaprosijo uradno obveščene pristojne organe, naj dopolnijo opravljeni uradni nadzor ali sprejete ukrepe. V takih primerih si pristojni organi iz obeh držav članic:
prizadevajo za dogovor glede pristopa z namenom ustrezne odprave neskladnosti, vključno s skupnim izvajanjem uradnega nadzora in preiskav v skladu s členom 104(3), in
brez odlašanja obvestijo Komisijo, kadar se ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih.
Člen 107
Pomoč na podlagi informacij, ki jih predložijo tretje države
Kadar pristojni organi od tretje države prejmejo informacije, ki nakazujejo na neskladnost s pravili iz člena 1(2) ali na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, brez odlašanja:
uradno obvestijo pristojne organe drugih zadevnih držav članic o takih informacijah in
sporočijo take informacije Komisiji, kadar so pomembne ali bi lahko bile pomembne na ravni Unije.
Informacije, ki se pridobijo pri uradnem nadzoru in preiskavah, opravljenih v skladu s to uredbo, se lahko sporočijo tretji državi iz odstavka 1, pod pogojem, da:
pristojni organi, ki so zagotovili te informacije, soglašajo s takim sporočanjem;
se je tretja država zavezala, da bo zagotovila potrebno pomoč pri zbiranju dokazov o praksah, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili Unije ali pomenijo tveganje za ljudi, živali, rastline ali okolje, in
se upoštevajo ustrezna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.
Člen 108
Usklajena pomoč in spremljanje izvajanja s strani Komisije
Kadar se pristojni organi v zadevnih državah članicah ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih za odpravo neskladnosti s pravili iz člena 1(2), Komisija brez odlašanja uskladi ukrepe in dejavnosti, ki jih pristojni organi izvajajo v skladu s tem naslovom, kadar informacije, ki jih ima na voljo Komisija:
kažejo na dejavnosti, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2) in imajo ali bi lahko imele posledice v več kot eni državi članici, ali
kažejo na to, da bi lahko enake ali podobne dejavnosti, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2), potekale v več kot eni državi članici.
V primerih iz odstavka 1 lahko Komisija:
v sodelovanju z zadevno državo članico pošlje inšpekcijsko skupino, da opravi uradni nadzor na kraju samem;
z izvedbenimi akti zahteva, da pristojni organi v državi članici odpreme in po potrebi v zadevnih drugih državah članicah ustrezno okrepijo uradni nadzor ter ji poročajo o ukrepih, ki jih sprejmejo;
sprejme druge ustrezne ukrepe v skladu s pravili iz člena 1(2).
NASLOV V
NAČRTOVANJE IN POROČANJE
Člen 109
Večletni nacionalni načrti nadzora in enotni organ za te načrte
Države članice imenujejo en sam organ zadolžen za:
usklajevanje priprave večletnega nacionalnega načrta nadzora med vsemi pristojnimi organi, odgovornimi za uradni nadzor;
zagotavljanje, da je večletni nacionalni načrt nadzora usklajen;
zbiranje informacij o izvajanju večletnega nacionalnega načrta nadzora v zvezi s predložitvijo letnih poročil iz člena 113 in v zvezi s potrebnim pregledom in posodobitvijo načrta v skladu s členom 111(2).
Člen 110
Vsebina večletnih nacionalnih načrtov nadzora
Večletni nacionalni načrti nadzora vsebujejo splošne informacije o strukturi in organizaciji sistemov uradnega nadzora v zadevni državi članici na vsakem zajetem področju ter vsaj informacije o:
strateških ciljih večletnega nacionalnega načrta nadzora ter načinih, kako se ti cilji upoštevajo pri prednostnem razvrščanju uradnega nadzora in dodeljevanju sredstev;
kategorizaciji tveganj v zvezi z uradnim nadzorom;
imenovanju pristojnih organov in njihovih nalog na osrednji, regionalni in lokalni ravni ter o sredstvih, ki so tem organom na voljo;
prenosu nalog na pooblaščena telesa, po potrebi;
splošni organizaciji in upravljanju uradnega nadzora na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posameznih obratih;
nadzornih sistemih, ki se uporabljajo za različne sektorje, in usklajevanju med različnimi službami pristojnih organov, odgovornih za uradni nadzor v teh sektorjih;
vzpostavljenih postopkih in ureditvah, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti pristojnih organov iz člena 5(1);
usposabljanju osebja pristojnih organov;
dokumentiranih postopkih iz člena 12(1);
splošni organizaciji in izvajanju načrtov izrednih ukrepov v skladu s pravili iz člena 1(2) in
splošni organizaciji sodelovanja in medsebojne pomoči med pristojnimi organi držav članic.
Člen 111
Priprava, posodabljanje in pregled večletnih načrtov nadzora
Večletni nacionalni načrt nadzora se zaradi prilagoditve spremembam pravil iz člena 1(2) redno posodablja in pregleduje, da se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki:
pojav novih bolezni, škodljivih organizmov rastlin ali drugih tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;
znatne spremembe strukture, upravljanja ali delovanja pristojnih organov v državi članici;
rezultati uradnega nadzora držav članic;
rezultati nadzora Komisije, opravljenega v državi članici v skladu s členom 116(1);
znanstvene ugotovitve in
rezultati uradnega nadzora, ki ga v državi članici opravijo pristojni organi tretje države.
Člen 112
Usklajeni programi nadzora ter zbiranje informacij in podatkov
Za ciljno usmerjeno oceno stanja uporabe pravil iz člena 1(2) na ravni Unije ali ugotavljanje razširjenosti nekaterih nevarnosti v Uniji lahko Komisija sprejme izvedbene akte o:
izvajanju časovno omejenih usklajenih programov nadzora na enem od področij, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2);
priložnostnem organiziranju zbiranja podatkov in informacij v zvezi z uporabo posameznega sklopa pravil iz člena 1(2) ali razširjenostjo nekaterih nevarnosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 113
Letna poročila držav članic
Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo, v katerem navede:
vsakršne spremembe svojega večletnega nacionalnega načrta nadzora zaradi upoštevanja dejavnikov iz člena 111(2);
rezultate uradnega nadzora, opravljenega v preteklem letu v skladu z večletnim nacionalnim načrtom nadzora;
vrsto in število primerov neskladnosti s pravili iz člena 1(2), ki so jih v preteklem letu na posameznih področjih ugotovili pristojni organi;
sprejete ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja večletnega nacionalnega načrta nadzora, vključno z izvršilnimi ukrepi in rezultati takih ukrepov, in
povezavo do spletne strani pristojnega organa z javnimi informacijami o pristojbinah ali dajatvah iz člena 85(2).
Kadar je to mogoče, se v teh izvedbenih aktih določi možnost uporabe standardnih vzorčnih obrazcev, ki jih Komisija sprejme za predložitev drugih poročil o uradnem nadzoru, ki jih morajo pristojni organi predložiti Komisiji v skladu s pravili iz člena 1(2). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 114
Letna poročila Komisije
Komisija do 31. januarja vsako leto da javnosti na voljo letno poročilo o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah, pri čemer upošteva:
letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 113, in
rezultate nadzora Komisije, opravljenega v skladu s členom 116(1).
Člen 115
Načrti izrednih ukrepov za živila in krmo
V načrtih izrednih ukrepov za živila in krmo iz odstavka 1 so podrobno opredeljeni:
pristojni organi, ki bodo sodelovali;
pristojnosti in odgovornosti organov iz točke (a) ter
poti in postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in drugimi zadevnimi stranmi, kakor je ustrezno.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s:
pravili za izdelavo načrtov izrednih ukrepov iz odstavka 1 tega člena, kolikor je to potrebno za zagotovitev dosledne in učinkovite uporabe splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, in
vlogo deležnikov pri izdelavi in izvajanju navedenih načrtov izrednih ukrepov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
NASLOV VI
DEJAVNOSTI UNIJE
POGLAVJE I
Nadzor s strani Komisije
Člen 116
Nadzor, ki ga Komisija izvaja v državah članicah
Strokovnjaki Komisije v vsaki državi članici izvajajo nadzor, vključno s presojami, za:
preverjanje uporabe pravil iz člena 1(2) in pravil, določenih v tej uredbi;
preverjanje delovanja nacionalnih sistemov nadzora na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe, in pristojnih organov, ki te sisteme upravljajo;
preiskovanje in zbiranje informacij v zvezi z:
uradnim nadzorom in praksami izvrševanja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe;
pomembnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi ali izvrševanju pravil iz člena 1(2);
izjemnimi razmerami, nastajajočimi težavami ali novim razvojem dogodkov v državah članicah na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe.
Člen 117
Poročila Komisije o nadzoru v državah članicah
Komisija:
pripravi osnutek poročila o ugotovitvah in priporočilih za odpravo pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili njeni strokovnjaki v okviru nadzora, opravljenega v skladu s členom 116(1);
pošlje državi članici, v kateri je bil opravljen zadevni nadzor, kopijo osnutka poročila iz točke (a), da lahko slednja poda svoje pripombe;
upošteva pripombe države članice iz točke (b) pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili njeni strokovnjaki v državi članici v skladu s členom 116(1), in
objavi končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b).
Člen 118
Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v državah članicah
Komisija z izvedbenimi akti:
vzpostavi letni ali večletni program nadzora za nadzor, ki ga izvajajo njeni strokovnjaki v državah članicah, kot je določeno v členu 116(1), in
pred koncem vsakega leta sporoči državam članicam letni program nadzora ali vsakršno posodobitev večletnega programa nadzora za naslednje leto.
Člen 119
Obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom s strani Komisije
Države članice:
sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe za odpravo vseh posameznih ali sistemskih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri nadzoru, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 116(1);
na podlagi utemeljene zahteve zagotovijo potrebno tehnično pomoč in razpoložljivo dokumentacijo, tudi rezultate presoje iz člena 6, ter drugo tehnično podporo, ki jo zahtevajo strokovnjaki Komisije, da lahko uspešno in učinkovito opravijo nadzor, in
zagotovijo potrebno pomoč, da se strokovnjakom Komisije omogoči dostop do vseh prostorov ali delov prostorov, živali in blaga ter informacij, vključno z računalniškimi sistemi, pomembnih za opravljanje njihovih nalog.
Člen 120
Nadzor, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah
Strokovnjaki Komisije lahko v tretjih državah izvajajo nadzor za:
preverjanje skladnosti ali enakovrednosti zakonodaje in sistemov tretje države, vključno z uradnim potrjevanjem in izdajo uradnih spričeval, uradnih etiket, uradnih oznak in drugih uradnih potrdil, z zahtevami pravil iz člena 1(2);
preverjanje zmogljivosti sistema nadzora tretje države za zagotavljanje, da so pošiljke živali in blaga, ki se izvozijo v Unijo, skladne z ustreznimi zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne tem zahtevam;
zbiranje informacij in podatkov za razjasnitev razlogov za ponavljajoče se ali nastajajoče težave v zvezi z izvozom živali in blaga iz tretje države.
Nadzor iz odstavka 1 zadeva zlasti:
zakonodajo tretje države;
organizacijo pristojnih organov tretje države, njihova pooblastila in neodvisnost, nadzor nad njimi in pristojnost, ki jo imajo za učinkovito izvrševanje veljavne zakonodaje;
usposabljanje osebja pristojnega organa tretje države za opravljanje uradnega nadzora;
sredstva, vključno z analitskimi, preskusnimi in diagnostičnimi zmogljivostmi, ki so na voljo pristojnim organom;
obstoj in izvajanje dokumentiranih nadzornih postopkov in sistemov nadzora na podlagi prednostnih nalog;
kadar je to primerno, stanje glede zdravja živali, dobrobiti živali, zoonoz in zdravja rastlin ter postopke za uradno obveščanje Komisije in ustreznih mednarodnih organov o izbruhih bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin;
obseg in izvajanje nadzora, ki ga pristojni organ tretje države opravlja nad živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi, ki prihajajo iz drugih tretjih držav, in
zagotovila, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami pravil iz člena 1(2).
Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzora iz odstavka 1 lahko Komisija pred njegovo izvedbo zahteva, da zadevna tretja država zagotovi:
potrebne informacije iz člena 125(1) in
kadar je to primerno in potrebno, zapisnike o nadzoru, ki ga izvajajo njeni pristojni organi.
Člen 121
Pogostost nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah
Pogostost nadzora iz člena 120, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah, se določi na podlagi naslednjih meril:
ocene tveganja živali in blaga, ki se iz zadevnih tretjih držav izvažajo v Unijo;
pravil iz člena 1(2);
števila in vrste živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz zadevne tretje države;
rezultatov nadzora, ki so ga strokovnjaki Komisije ali drugi inšpekcijski organi že opravili;
rezultatov uradnega nadzora živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz zadevne tretje države, in vsakršnega drugega uradnega nadzora, ki so ga opravili pristojni organi držav članic;
informacij, ki so jih predložili EFSA ali podobni organi;
informacij, ki so jih predložila mednarodno priznana telesa, kot so:
Svetovna zdravstvena organizacija;
Komisija za Codex Alimentarius;
Svetovna organizacija za zdravje živali;
Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin in vse druge regionalne organizacije za varstvo rastlin, ustanovljene na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;
sekretariat Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj;
Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo;
sekretariat Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;
dokazil o novem pojavu bolezni ali drugih okoliščin, zaradi katerih bi lahko živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, pomenili tveganje za zdravje ali okolje oziroma tveganje goljufivih ali zavajajočih praks;
potreb po preiskavi ali odzivu na izredne razmere v posameznih tretjih državah.
Člen 122
Poročila Komisije o nadzoru v tretjih državah
Komisija poroča o ugotovitvah vsakega nadzora, opravljenega v skladu s členoma 120 in 121. Njeno poročilo po potrebi vsebuje priporočila.
Komisija svoja poročila objavi.
Člen 123
Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah
Komisija svoj program nadzora v tretjih državah vnaprej sporoči državam članicam in poroča o rezultatih. Komisija lahko ta program spremeni zaradi upoštevanja razvoja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2). Vsako takšno spremembo vnaprej sporoči državam članicam.
Člen 124
Nadzor, ki ga tretje države izvajajo v državah članicah
Sodelovanje strokovnjakov Komisije pri nadzoru iz odstavka 1 je namenjeno zlasti:
svetovanju glede pravil iz člena 1(2);
zagotavljanju informacij in podatkov, ki so na voljo na ravni Unije in so lahko uporabni za nadzor, ki ga opravljajo pristojni organi tretje države;
izboljševanju skladnosti in enotnosti v zvezi z nadzorom, ki ga opravljajo pristojni organi tretjih držav v različnih državah članicah.
POGLAVJE II
Pogoji za vstop živali in blaga v Unijo
Člen 125
Informacije o sistemih nadzora tretjih držav
Komisija od tretjih držav, ki nameravajo izvažati živali in blago v Unijo, zahteva, da ji zagotovijo točne in najnovejše informacije o splošni organizaciji in upravljanju sanitarnih in fitosanitarnih sistemov nadzora na svojem ozemlju v zvezi z:
vsemi sanitarnimi ali fitosanitarnimi pravili, sprejetimi ali predlaganimi na njihovem ozemlju;
postopki ocene tveganja in dejavniki, ki se upoštevajo pri oceni tveganja in določitvi ustrezne ravni sanitarnega ali fitosanitarnega varstva;
vsemi nadzornimi in inšpekcijskimi postopki in mehanizmi, po potrebi tudi v zvezi z živalmi ali blagom, ki prihajajo iz drugih tretjih držav;
mehanizmi uradnega potrjevanja;
po potrebi, vsemi ukrepi, sprejetimi po priporočilih iz prvega odstavka člena 122;
kadar je to ustrezno, rezultati izvedenega nadzora nad živalmi in blagom, namenjenimi izvozu v Unijo, in
kadar je to ustrezno, informacijami o spremembah strukture in delovanja sistemov nadzora, prilagojenih zaradi izpolnjevanja sanitarnih ali fitosanitarnih zahtev Unije ali priporočil iz prvega odstavka člena 122.
Člen 126
Določitev dodatnih pogojev za vstop živali in blaga v Unijo
Pogoji, določeni v delegiranih aktih iz odstavka 1, se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:
zahtevo, da nekatere živali in blago vstopajo v Unijo samo iz tretje države ali regije tretje države, ki je navedena na seznamu, ki ga v ta namen pripravi Komisija;
zahtevo, da se pošiljke nekaterih živali in blaga iz tretjih držav pridobijo ali pripravijo v obratih, ki so skladni z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali z zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedeni zahtevi, in se iz takih obratov tudi odpremijo;
zahtevo, da pošiljke nekaterih živali in blaga spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da so pošiljke skladne z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali z zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedeni zahtevi, vključno z rezultati analize, ki jo opravi akreditiran laboratorij;
obveznost, da se dokazila iz točke (c) zagotovijo v skladu z določeno obliko;
katere koli druge zahteve, ki so potrebne, da se v zvezi z nekaterimi živalmi in blagom zagotovi enakovredna raven varovanja zdravja oziroma v primeru GSO tudi okolja, kot jo zagotavljajo zahteve iz odstavka 1.
Člen 127
Vključitev na seznam tretjih držav iz točke (a) člena 126(2)
Komisija, kakor je ustrezno, pri odločanju o zahtevi iz odstavka 2 upošteva:
zakonodajo tretje države v zadevnem sektorju;
sestavo in organizacijo pristojnih organov tretje države in njenih nadzornih služb, njihova pooblastila, jamstva, ki se lahko zagotovijo glede uporabe in izvrševanja zakonodaje tretje države, ki se uporablja za zadevni sektor, in zanesljivost postopkov uradnega potrjevanja;
izvajanje ustreznega uradnega nadzora in drugih dejavnosti, s katerimi pristojni organi tretje države ocenijo prisotnost nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;
rednost in sprotnost informacij, ki jih zagotovi tretja država o prisotnosti nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;
jamstva, ki jih da tretja država, da:
so pogoji, ki se uporabljajo za obrate, iz katerih se živali ali blago izvozijo v Unijo, skladni z zahtevami, ki so enakovredne zahtevam iz člena 126(1);
se sestavi in posodablja seznam obratov iz točke (i);
se seznam obratov iz točke (i) in njegove posodobitve brez odlašanja sporočijo Komisiji;
pristojni organi tretje države redno in učinkovito izvajajo nadzor nad obrati iz točke (i);
ugotovitve nadzora, ki ga opravi Komisija v tretji državi v skladu s členom 120(1);
vse druge informacije ali podatke o sposobnosti tretje države za zagotavljanje, da v Unijo vstopijo samo živali ali blago, v zvezi s katerimi se zagotavlja enaka ali enakovredna raven varstva kot z ustreznimi zahtevami iz člena 126(1).
Člen 128
Posebni ukrepi za vstop nekaterih živali in blaga v Unijo
Pogoji iz odstavka 1 se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:
prepoved vstopa v Unijo za živali in blago iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz zadevnih tretjih držav ali regij tretjih držav;
zahtevo, da se pred odpremo opravi posebna obravnava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;
zahtevo, da se ob vstopu v Unijo opravi posebna obravnava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;
zahtevo, da pošiljke živali in blaga iz odstavka 1 tega člena, ki izvirajo ali so odpremljene iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav, spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedenim zahtevam;
zahtevo, da se dokazila iz točke (d) predložijo v določeni obliki;
druge potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.
Pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 2 se upoštevajo:
informacije, zbrane v skladu s členom 125;
vse druge informacije, ki so jih predložile zadevne tretje države, in
po potrebi rezultati nadzora Komisije iz člena 120(1).
Člen 129
Enakovrednost
Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), z izjemo točk (d), (e), (g) in (h) člena 1(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji državi ali regijah tretje države, enakovredni zahtevam navedenih pravil, in sicer na podlagi:
temeljite preučitve informacij in podatkov, ki jih je zadevna tretja država zagotovila v skladu s členom 125(1), in
po potrebi, zadovoljivega rezultata nadzora, opravljenega v skladu s členom 120(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Izvedbeni akti iz odstavka 1 določajo praktične ureditve glede vstopa živali in blaga v Unijo iz zadevne tretje države ali regij tretje države in lahko vključujejo:
vrsto in vsebino uradnih spričeval ali potrdil, ki morajo spremljati živali ali blago;
posebne zahteve glede vstopa živali ali blaga v Unijo in glede uradnega nadzora, ki se opravi ob vstopu v Unijo;
po potrebi postopke za pripravo in spreminjanje seznamov regij ali obratov v zadevni tretji državi, iz katerih je dovoljen vstop živali in blaga v Unijo.
POGLAVJE III
Usposabljanje osebja pristojnih organov in drugih organov
Člen 130
Usposabljanje in izmenjava osebja
Komisija te dejavnosti organizira v sodelovanju z zadevnimi državami članicami.
Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 prispevajo k razvoju usklajenega pristopa k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim v državah članicah. Kakor je ustrezno, vključujejo usposabljanje glede:
te uredbe in pravil iz člena 1(2);
metod in tehnik nadzora, pomembnih za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti pristojnih organov;
metod in tehnik proizvodnje, predelave in trženja.
Dejavnosti usposabljanja, namenjene razširjanju takega znanja, se vključijo v programe usposabljanja iz člena 5(4).
Taka izmenjava lahko poteka tako, da se osebje pristojnih organov iz ene države članice začasno dodeli drugi državi članici, ali z izmenjavo takega osebja med zadevnimi pristojnimi organi.
POGLAVJE IV
Sistem upravljanja informacij
Člen 131
Sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC – Information management system for official controls)
Člen 132
Splošne funkcije IMSOC
IMSOC:
omogoča računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov, ki so potrebni za izvajanje uradnega nadzora ali izhajajo iz izvajanja uradnega nadzora, evidentiranja izvajanja ali rezultatov uradnega nadzora, v vseh primerih, ko je na podlagi te uredbe, pravil iz člena 1(2) ali delegiranih in izvedbenih aktov iz členov 16 do 27 potrebna izmenjava takih informacij, podatkov in dokumentov med pristojnimi organi, med pristojnimi organi in Komisijo ter po potrebi z drugimi organi in izvajalci dejavnosti;
zagotavlja mehanizem za izmenjavo podatkov, informacij in dokumentov v skladu s členi 102 do 108;
zagotavlja orodje za zbiranje in upravljanje poročil o uradnem nadzoru, ki jih države članice predložijo Komisiji;
omogoča pripravo, obdelavo in pošiljanje, tudi v elektronski obliki, dnevnika vožnje iz člena 5(4) Uredbe (ES) št. 1/2005, zapisov, pridobljenih z navigacijskim sistemom iz člena 6(9) navedene uredbe, ter uradnih spričeval in skupnega vstopnega zdravstvenega dokumenta iz člena 56 te uredbe in
vključuje obstoječe računalniško podprte sisteme za hitro izmenjavo podatkov, informacij in dokumentov v zvezi s tveganji za zdravje ljudi in živali, za dobrobit živali ter zdravje rastlin, ki jih upravlja Komisija in so vzpostavljeni s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 20 Uredbe (EU) 2016/429 in členom 103 Uredbe (EU) 2016/2031, ter zagotavlja ustrezne medsebojne povezave med temi sistemi in njihovimi drugimi komponentami.
Člen 133
Uporaba IMSOC v zvezi z živalmi in blagom, za katere velja določen uradni nadzor
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za blago, za katero veljajo pravila iz točk (g) in (h) člena 1(2) .
V zvezi z živalmi ali blagom, za katere velja uradni nadzor iz členov 44 do 64, IMSOC:
pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora nad zadevnimi živalmi ali blagom, omogoča, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi z zadevnimi živalmi in blagom ter o nadzoru, izvedenem nad njimi;
pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah omogoča souporabo in izmenjavo ustreznih podatkov, informacij in dokumentov s carinskimi in drugimi organi, odgovornimi za izvajanje nadzora nad živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, ter izvajalci dejavnosti, udeleženimi v vstopnih postopkih, in sicer v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 15(4) in člena 75(2), ter drugimi zadevnimi pravili Unije, in
zagotavlja podporo za postopke iz točke (a) člena 54(3) in člena 65(6) ter njihovo izvajanje.
Člen 134
Delovanje IMSOC
Komisija sprejme izvedbene akte za delovanje IMSOC, v katerih določi:
tehnične specifikacije IMSOC in njegovih sistemskih komponent, vključno z mehanizmom elektronske izmenjave podatkov za izmenjave z obstoječimi nacionalnimi sistemi, opredelitvijo veljavnih standardov, določitvijo struktur sporočila, podatkovnimi slovarji ter izmenjavo protokolov in postopkov;
posebna pravila za delovanje IMSOC in njegovih sistemskih komponent, da se zagotovita varstvo osebnih podatkov in varna izmenjava informacij;
posebna pravila za delovanje in uporabo IMSOC in njegovih komponent, vključno s pravili za posodabljanje in ustvarjanje potrebnih povezav med sistemi iz točke (e) člena 132 in iz člena 133(4);
izredne ukrepe, ki se uporabijo, kadar katera od funkcij IMSOC ni na voljo;
kdaj in pod katerimi pogoji se lahko zadevnim tretjim državam in mednarodnim organizacijam odobri delni dostop do funkcij IMSOC ter praktične ureditve za tak dostop;
kdaj in pod katerimi pogoji se lahko podatki, informacije in dokumenti pošiljajo z uporabo IMSOC;
pravila glede elektronskega sistema, v okviru katerega pristojni organi sprejemajo elektronska spričevala, ki jih izdajo pristojni organi tretjih držav, in
kdaj in pod katerimi pogoji so lahko občasni uporabniki izvzeti od uporabe IMSOC.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
Člen 135
Varstvo podatkov
Člen 136
Varnost podatkov
Države članice in Komisija zagotovijo, da je IMSOC skladen s pravili o varnosti podatkov, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 17 Direktive 95/46/ES oziroma člena 22 Uredbe (ES) št. 45/2001.
NASLOV VII
IZVRŠILNI UKREPI
POGLAVJE I
Ukrepi pristojnih organov in kazni
Člen 137
Splošne obveznosti pristojnih organov glede izvršilnih ukrepov
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2, po potrebi vključujejo:
izvajanje okrepljenega uradnega nadzora nad živalmi, blagom in izvajalci dejavnosti v ustreznem obdobju;
uradno pridržanje živali in blaga ter kakršnih koli nedovoljenih snovi ali proizvodov, kakor je ustrezno.
Člen 138
Ukrepi ob ugotovljeni neskladnosti
Kadar se ugotovi neskladnost, pristojni organi:
sprejmejo vse potrebne ukrepe, da ugotovijo izvor in obseg neskladnosti ter odgovornosti izvajalca dejavnosti, in
sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni izvajalec dejavnosti odpravi neskladnost in prepreči ponovitev take neskladnosti.
Pri odločanju o ustreznih ukrepih pristojni organi upoštevajo vrsto neskladnosti in pretekle rezultate izvajalca dejavnosti glede neskladnosti.
Kadar delujejo v skladu z odstavkom 1 tega člena, pristojni organi sprejmejo vse ukrepe, ki so po njihovem mnenju potrebni za zagotovitev skladnosti s pravili iz člena 1(2); med drugim lahko:
odredijo ali izvedejo zdravljenje živali;
odredijo raztovarjanje, pretovarjanje na drugo prevozno sredstvo, zadržanje in oskrbo živali, karanteno, odlog zakola živali, in, če je to potrebno, odredijo veterinarsko pomoč;
odredijo obdelavo blaga, spremembo etiket ali zagotovitev popravkov informacij, ki se zagotovijo potrošnikom;
omejijo ali prepovejo dajanje na trg, premikanje, vstop v Unijo ali izvoz živali in blaga ter prepovejo njihovo vrnitev v državo članico odpreme ali odredijo njihovo vrnitev v državo članico odpreme;
odredijo izvajalcu dejavnosti, da poveča pogostost notranjega nadzora;
odredijo pogostejši ali sistematičen uradni nadzor nad nekaterimi dejavnostmi zadevnega izvajalca dejavnosti;
odredijo odpoklic, umik, odstranitev in uničenje blaga ter po potrebi odobrijo uporabo blaga za druge namene, kot so bili prvotno predvideni;
odredijo ustrezno obdobje izolacije ali zaprtja celotne dejavnosti ali dela dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali njegovih obratov, kmetijskih gospodarstev ali drugih prostorov;
odredijo ustrezno obdobje prekinitve vseh dejavnosti ali dela dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti in po potrebi spletnih strani, ki jih upravlja ali uporablja;
odredijo začasni preklic ali preklic registracije ali odobritve zadevnega obrata, tovarne, kmetijskega gospodarstva ali prevoznega sredstva ali dovoljenja prevoznika oziroma potrdila o usposobljenosti voznika;
odredijo zakol ali usmrtitev živali, če je to najustreznejši ukrep za varovanje zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali.
Pristojni organi zadevnemu izvajalcu dejavnosti ali njegovemu zastopniku predložijo:
pisno uradno obvestilo o svoji odločitvi glede dejavnosti ali ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter razloge za to odločitev ter
informacije o morebitni pravici do pritožbe zoper takšne odločitve ter o ustreznem postopku in rokih.
Pristojni organi v primeru izdaje lažnih ali zavajajočih uradnih spričeval ali zlorabe uradnih spričeval sprejmejo ustrezne ukrepe, ki vključujejo:
začasno prepoved opravljanja nalog uradnika za izdajo spričeval;
preklic dovoljenja za podpisovanje uradnih spričeval;
kateri koli drugi ukrep, da se prepreči ponovitev kršitev iz člena 89(2).
Člen 139
Kazni
Člen 140
Prijava kršitev
Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
postopke za prejemanje prijav kršitev in nadaljnje ukrepanje na podlagi teh prijav;
ustrezno zaščito oseb, ki prijavijo kršitev, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravične obravnave ter
varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.
POGLAVJE II
Izvršilni ukrepi Unije
Člen 141
Resna motnja v sistemu nadzora države članice
Kadar ima Komisija dokaz o resni motnji v sistemu nadzora države članice, ki lahko pomeni zelo razširjeno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali bi lahko povzročila zelo razširjeno kršitev pravil iz člena 1(2), z izvedbenimi akti sprejme enega ali več naslednjih ukrepov, ki se uporabljajo, dokler takšna motnja ni odpravljena:
prepoved dajanja na trg, prevoza ali premikanja nekaterih živali ali blaga, na katere vpliva motnja v sistemu nadzora, ali drugega ravnanja z njimi;
posebne pogoje za dejavnosti, živali ali blago iz točke (a);
začasno prekinitev opravljanja uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ali drugih kontrolnih točkah, na katere vpliva motnja v uradnem sistemu nadzora, ali odpravo takih mejnih kontrolnih točk ali drugih kontrolnih točk;
druge ustrezne začasne ukrepe, potrebne za obvladovanje zadevnega tveganja, dokler motnja v sistemu nadzora ni odpravljena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
NASLOV VIII
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Postopkovne določbe
Člen 142
Sprememba prilog in sklicevanja na evropske standarde
Člen 143
Varstvo podatkov
Člen 144
Izvajanje pooblastila
Člen 145
Postopek v odboru
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe
Člen 146
Razveljavitve
Člen 147
Povezava z Uredbo (ES) št. 882/2004
Določitev posameznega referenčnega laboratorija Evropske unije iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 ostane veljavna, dokler ne bo za isto področje določen referenčni laboratorij Evropske unije v skladu s členom 93 te uredbe.
Člen 148
Povezava z uredbama (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 glede odobritve obratov živilske dejavnosti
Člen 149
Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES
Člen 150
Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Direktive 96/23/ES
Člen 151
Spremembe Direktive 98/58/ES
Direktiva 98/58/ES se spremeni:
člen 6 se spremeni:
odstavek 1 se črta;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
točka (a) odstavka 3 se črta;
člen 7 se črta.
Člen 152
Spremembe Direktive 1999/74/ES
Direktiva 1999/74/ES se spremeni:
člen 8 se spremeni:
odstavek 1 se črta;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
točka (a) odstavka 3 se črta;
člen 9 se črta.
Člen 153
Spremembe Uredbe (ES) št. 999/2001
Uredba (ES) št. 999/2001 se spremeni:
člena 19 in 21 se črtata;
poglavji A in B Priloge X se črtata.
Člen 154
Spremembe Uredbe (ES) št. 1/2005 in z njimi povezani prehodni ukrepi
Uredba (ES) št. 1/2005 se spremeni:
člen 2 se spremeni:
točka (f) se nadomesti z naslednjim:
‚pristojni organ‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “;
točka (i) se nadomesti z naslednjim:
‚izhodna točka‘ pomeni izhodno točko, kakor je opredeljena v členu 3(39) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “
točka (p) se nadomesti z naslednjim:
‚uradni veterinar‘ pomeni uradnega veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “.
členi 14, 15, 16 in 21, člen 22(2) ter členi 23, 24 in 26 se črtajo;
člen 27 se spremeni:
odstavek 1 se črta;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
člen 28 se črta.
Člen 155
Spremembe Uredbe (ES) št. 396/2005 in z njimi povezani prehodni ukrepi
Člen 156
Spremembe Direktive 2007/43/ES
Direktiva 2007/43/ES se spremeni:
v členu 2(1) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:
‚uradni veterinar‘ pomeni uradnega veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ *.
člen 7 se spremeni:
odstavek 1 se črta;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
Člen 157
Spremembe Direktive 2008/119/ES
Direktiva 2008/119/ES se spremeni:
člen 7 se spremeni:
odstavka 1 in 2 se črtata;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 9 se črta.
Člen 158
Spremembe Direktive 2008/120/ES
Direktiva 2008/120/ES se spremeni:
člen 8 se spremeni:
odstavka 1 in 2 se črtata;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 10 se črta.
Člen 159
Spremembe Uredbe (ES) št. 1099/2009
Uredba (ES) št. 1099/2009 se spremeni:
člen 22 se črta.
Člen 160
Spremembe Uredbe (ES) št. 1069/2009
Uredba (ES) št. 1069/2009 se spremeni:
člen 3 se spremeni:
točka 15 se nadomesti z naslednjim:
‚tranzit‘ pomeni tranzit, kakor je opredeljen v členu 3(44) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ .“;
členi 45, 49 in 50 se črtajo.
Člen 161
Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009
Uredba (ES) št. 1107/2009 se spremeni:
člen 68 se spremeni:
prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Države članice vsako leto do 31. avgusta predložijo Komisiji poročilo za preteklo leto o obsegu in rezultatih uradnega nadzora, opravljenega za preverjanje skladnosti s to uredbo.“;
drugi in tretji odstavek se črtata;
točka (n) člena 78(1) se črta.
Člen 162
Spremembe Uredbe (EU) št. 1151/2012
Uredba (EU) št. 1151/2012 se spremeni:
člen 37 se spremeni:
v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
V zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi, ki označujejo proizvode s poreklom iz Unije, preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg izvedejo:
pristojni organi, določeni v skladu s členom 4 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ , ali
pooblaščeni organi v smislu člena 3(5) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “.
v odstavku 3 se črta prvi pododstavek;
v odstavku 4 se besedilo „iz odstavkov 1 in 2“ nadomesti z besedilom „iz odstavka 2“;
člen 38 se črta;
člen 39 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 39
Pooblaščena telesa, ki izvajajo nadzor v tretjih državah
Pooblaščena telesa iz odstavka 2(b) člena 37, ki izvajajo nadzor v tretjih državah, so akreditirani v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom ‚Ocena skladnosti – zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve‘. Ta pooblaščena telesa so lahko akreditirana bodisi pri nacionalnem akreditacijskem organu znotraj Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ali pri akreditacijskem organu zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.“;
Člen 163
Spremembe Uredbe (EU) št. 652/2014
Uredba (EU) št. 652/2014 se spremeni:
člen 30(1) se nadomesti z naslednjim:
Za kritje stroškov, ki jih imajo zaradi izvajanja delovnih programov, ki jih je odobrila Komisija, se lahko dodelijo nepovratna sredstva:
referenčnim centrom Evropske unije za dobrobit živali iz člena 95 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ ;
referenčnim centrom Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige iz člena 97 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ .
vstavi se naslednji člen:
„Člen 30a
Akreditacija nacionalnih referenčnih laboratorijev za zdravje rastlin
Člen 164
Spremembe Uredbe (EU) 2016/429 in z njimi povezane prehodne določbe
Uredba (EU) 2016/429 se spremeni:
člen 4 se spremeni:
točka 51 se nadomesti z naslednjim:
‚sistem Traces‘ pomeni sistemsko komponento, vključeno v sistem IMSOC iz členov 131 do 136 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ ;“;
točka 53 se nadomesti z naslednjim:
‚uradni veterinar‘ pomeni veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ ;“
točka 55 se nadomesti z naslednjim:
‚pristojni organ‘ pomeni osrednji veterinarski organ države članice, pristojen za organizacijo uradnega nadzora in kakršnih koli drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in Uredbo ►C1 (EU) 2017/625 ◄ , ali kateri koli drug organ, na katerega je takšna pristojnost prenesena;“;
v členu 229 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
člen 281 se črta.
V zvezi z zadevami, ki jih ureja Uredba (EU) 2016/429, se do datuma začetka uporabe navedene uredbe še naprej uporabljajo naslednje določbe:
člen 9 Direktive 89/662/EGS;
člen 10 Direktive 90/425/EGS;
člen 18(1), (3), (4), (5), (6), (7) in (8) Direktive 91/496/EGS;
člen 22(1), (3), (4), (5), (6) in (7) Direktive 97/78/ES.
Člen 165
Spremembe Uredbe (EU) 2016/2031] in z njimi povezane prehodne določbe
Uredba (EU) 2016/2031 se spremeni:
člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
Uradna potrditev prisotnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo s strani pristojnega organa
Kadar pristojni organ sumi ali je prejel dokaz, da je karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), navzoč na delu ozemlja zadevne države članice, kjer dotlej njegova navzočnost ni bila znana, ali v pošiljki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki je bila vnesena ali namenjena vnosu na ozemlje Unije ali se je premikala po njem, nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za potrditev na podlagi diagnoze uradnega laboratorija iz člena 37 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ (v nadaljnjem besedilu: uradna potrditev), ali je škodljivi organizem navzoč ali ne.
Pred uradno potrditvijo navzočnosti navedenega škodljivega organizma in kadar je ustrezno, zadevne države članice sprejmejo fitosanitarne ukrepe, da bi odpravile tveganje njegovega širjenja.
Sum ali dokaz iz prvega odstavka tega člena lahko temelji na kateri koli informaciji, prejeti na podlagi členov 14 in 15, ali od katerega koli drugega vira.“;
v členu 11 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Uradna obvestila iz prvega odstavka opravi en sam organ zadevne države članice iz člena 4(2) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ ter se opravijo preko elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103.“;
v členu 25(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) vloge in odgovornosti organov, ki so v primeru potrditve navzočnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma ali suma nanjo vključeni v izvedbo načrta, hierarhijo dajanja navodil in postopke za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, drugi javni organi iz člena 4(2) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ , pooblaščeni organi ali fizične osebe iz člena 28(1) navedene uredbe, laboratoriji in izvajalci poslovnih dejavnosti, po potrebi vključno z usklajevanjem s sosednjimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami;“;
v členu 41 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretja država, iz katere so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije.“;
v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
v členu 49(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 te uredbe Komisijo in druge države članice uradno obvestijo, o primerih kadar je bil vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta na ozemlje Unije zavrnjen ali njihov premik po njem prepovedan, ker je zadevna država članica menila, da je bila kršena prepoved iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena. Kadar je primerno, ta uradna obvestila vključujejo ukrepe, ki so jih države članice sprejele v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti v skladu s členom 66(3) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ .“;
v členu 76 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pogoji za sprejem iz prvega pododstavka tega odstavka zaradi zagotavljanja zanesljivosti navedenih spričeval.
v členu 77(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
v členu 91(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Uradni pregledi pooblaščenih izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo odobren načrt za obvladovanje tveganj v zvezi s škodljivimi organizmi, se lahko v skladu s točko (b) člena 22(3) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ opravljajo manj pogosto.“;
v členu 94(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
v členu 100 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
v členu 101 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
v členu 102 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
člen 103 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 103
Vzpostavitev elektronskega sistema za predložitev uradnih obvestil
Komisija vzpostavi elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil držav članic.
Ta sistem je povezan z IMSOC.“;
v členu 109 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„Direktiva 2000/29/ES se razveljavi brez poseganja v člen 165(2), (3) in (4) Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ “.
Člen 166
Prehodni ukrepi za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov
Brez poseganja v datume začetka uporabe iz člena 167 in prehodne določbe iz tega poglavja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov iz te uredbe od 28. aprila 2017. Takšni akti se v skladu s členom 167 začnejo uporabljati z datumom začetka uporabe, brez poseganja v prehodne določbe iz tega poglavja.
Člen 167
Začetek veljavnosti in uporaba
Če v odstavkih 2 do 4 ni določeno drugače, se uporablja od 14. decembra 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
OZEMLJA IZ TOČKE 40 ČLENA 3 RAZEN ZA UPORABO TOČKE (G) ČLENA 1(2)
Ozemlje Kraljevine Belgije
Ozemlje Republike Bolgarije
Ozemlje Češke republike
Ozemlje Kraljevine Danske razen Ferskih otokov in Grenlandije
Ozemlje Zvezne republike Nemčije
Ozemlje Republike Estonije
Ozemlje Irske
Ozemlje Helenske republike
Ozemlje Kraljevine Španije razen Ceute in Melille
Ozemlje Francoske republike
Ozemlje Republike Hrvaške
Ozemlje Italijanske republike
Ozemlje Republike Ciper
Ozemlje Republike Latvije
Ozemlje Republike Litve
Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg
Ozemlje Madžarske
Ozemlje Republike Malte
Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi
Ozemlje Republike Avstrije
Ozemlje Republike Poljske
Ozemlje Portugalske republike
Ozemlje Romunije
Ozemlje Republike Slovenije
Ozemlje Slovaške republike
Ozemlje Republike Finske
Ozemlje Kraljevine Švedske
Ozemlje Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska
PRILOGA II
USPOSABLJANJE OSEBJA PRISTOJNIH ORGANOV
POGLAVJE I
Vsebina za usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti
Različne metode in tehnike nadzora, kot so inšpekcijski pregled, preverjanje, presejalni pregled, ciljni presejalni pregled, vzorčenje ter laboratorijska analiza, preskušanje in diagnosticiranje
Nadzorni postopki
Pravila iz člena 1(2)
Ocena neskladnosti s pravili iz člena 1(2)
Nevarnosti pri proizvodnji, predelavi in distribuciji živali in blaga
Različne faze proizvodnje, predelave in distribucije ter morebitna tveganja za zdravje ljudi in, kadar je ustrezno, zdravje živali in rastlin, dobrobit živali ter okolje
Ovrednotenje uporabe postopkov HACCP in dobrih kmetijskih praks
Sistemi upravljanja, kot so programi zagotavljanja kakovosti, ki jih upravljajo izvajalci dejavnosti, ter ocena teh sistemov, če so pomembni za zahteve pravil iz člena 1(2)
Sistemi uradnega potrjevanja
Ukrepi za izredne razmere, vključno s komunikacijo med državami članicami in Komisijo
Sodni postopki in posledice uradnega nadzora
Pregled pisnega gradiva, dokumentacije in drugih zapisov, vključno z gradivom, dokumentacijo in zapisi, povezanimi z medlaboratorijskim primerjalnim preskušanjem, akreditacijo in oceno tveganja, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2); to lahko vključuje finančne in komercialne vidike
Nadzorni postopki in zahteve za vstop v Unijo živali in blaga, ki prihajajo iz tretjih držav
Katero koli drugo področje, ki je potrebno za zagotovitev, da se uradni nadzor opravlja v skladu s to uredbo
POGLAVJE II
Vsebinska področja za nadzorne postopke
Organizacija pristojnih organov in razmerje med osrednjimi pristojnimi organi in organi, na katere so bile prenesene naloge opravljanja uradnega nadzora ali druge uradne dejavnosti
Razmerje med pristojnimi organi in pooblaščenimi organi ali fizičnimi osebami, na katere so bile prenesene naloge, povezane z uradnim nadzorom, ali druge uradne dejavnosti
Izjava o ciljih, ki naj bi jih dosegli
Naloge, odgovornosti in dolžnosti osebja
Postopki vzorčenja, nadzorne metode in tehnike, vključno z laboratorijsko analizo, preskušanjem in diagnosticiranjem, razlaga rezultatov in posledični sklepi
Programi presejalnih pregledov in ciljnih presejalnih pregledov
Medsebojna pomoč, če je za uradni nadzor potrebno ukrepanje več kot ene države članice
Ukrepi, ki jih je treba sprejeti po uradnem nadzoru
Sodelovanje z drugimi službami in oddelki, ki imajo lahko s tem povezane odgovornosti, ali z izvajalci dejavnosti
Preverjanje ustreznosti metod vzorčenja ter laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod
Kakršna koli druga dejavnost ali informacije, ki so potrebne za učinkovito delovanje uradnega nadzora
PRILOGA III
OPREDELITEV ANALITSKIH METOD
Za analitske metode in rezultate meritev bi morala veljati naslednja merila:
točnost (pravilnost in natančnost);
uporabnost (matriks (material za analizo) in koncentracijsko območje);
meja zaznavnosti;
meja določljivosti;
natančnost;
ponovljivost;
obnovljivost;
izkoristek;
selektivnost;
občutljivost;
linearnost;
merilna negotovost;
druga merila, ki se lahko izberejo po potrebi.
Vrednosti natančnosti iz točke 1(e) se bodisi pridobijo pri medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki se opravi v skladu z mednarodno priznanim protokolom o medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju (npr. ISO 5725 „Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov“), bodisi temeljijo na preskusih skladnosti z merili, kadar so določena merila za analitske metode. Vrednosti ponovljivosti in obnovljivosti so izražene v mednarodno priznani obliki (npr. 95-odstotna stopnja natančnosti, kot je opredeljeno v ISO 5725 „Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov“). Rezultati medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja se objavijo ali so prosto dostopni.
Analitskim metodam, ki se enotno uporabljajo za različne skupine proizvodov, bi bilo treba dati prednost pred metodami, ki se uporabljajo samo za posamezne proizvode.
Kadar se analitske metode lahko validirajo v samo enem laboratoriju, bi bilo treba te metode validirati v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli ali smernicami ali pa morajo temeljiti na preskusih skladnosti z merili, kadar so za analitske metode določena izvedbena merila.
Analitske metode, sprejete v skladu s to uredbo, bi bilo treba urediti po standardni ureditvi za analitske metode, ki jo priporoča ISO.
PRILOGA IV
POGLAVJE I
Pristojbine ali dajatve za uradni nadzor pošiljk, ki vsebujejo živali in blago, ki vstopajo v unijo
I. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVE ŽIVALI
Govedo, enoprsti kopitarji, prašiči, ovce, koze, perutnina, kunci in majhna pernata divjad ali divjad, ki ne leti, divji prašiči in divji prežvekovalci:
Živali drugih vrst:
II. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO MESO
III. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO RIBIŠKE PROIZVODE
Ribiški proizvodi, ki niso v razsutem stanju:
55 EUR na pošiljko, do 6 ton in
9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali
420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.
Ribiški proizvodi, ki se prevažajo kot zbirni tovor:
600 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov do 500 ton;
1 200 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;
2 400 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;
3 600 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov več kot 2 000 ton.
IV. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO MESNE PROIZVODE, PERUTNINSKO MESO, MESO DIVJADI, KUNČJE MESO ALI MESO GOJENE DIVJADI
55 EUR na pošiljko, do 6 ton in
9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali
420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.
V. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO DRUGE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI, KI NISO MESNI PROIZVODI
Drugi proizvodi živalskega izvora, namenjeni za prehrano ljudi, ki niso v razsutem stanju:
55 EUR na pošiljko, do 6 ton in
9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali
420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.
Drugi proizvodi živalskega izvora, namenjeni za prehrano ljudi, ki se prevažajo kot zbirni tovor:
600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov do 500 ton;
1 200 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;
2 400 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;
3 600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov več kot 2 000 ton.
VI. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVALSKE STRANSKE PROIZVODE IN KRMO ŽIVALSKEGA IZVORA
Pošiljke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode in krmo živalskega izvora, ki se ne prevažajo v razsutem stanju:
55 EUR na pošiljko, do 6 ton in
9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali
420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.
Živalski stranski proizvodi in krma živalskega izvora, ki se prevažajo kot zbirni tovor:
600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov do 500 ton;
1 200 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;
2 400 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;
3 600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov več kot 2 000 ton.
VII. POŠILJKE V TRANZITU ALI PRETOVORJENE POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVALI IN BLAGO IZ TRETJIH DRŽAV
30 EUR na pošiljko, zvišano za 20 EUR za vsako četrt ure za vsakega člana osebja, ki sodeluje pri nadzoru.
VIII. POŠILJKE, KI VSEBUJEJO RASTLINE, RASTLINSKE PROIZVODE TER DRUGE PROIZVODE, PREDMETE IN MATERIALE, KI LAHKO VSEBUJEJO ALI ŠIRIJO ŠKODLJIVE ORGANIZME RASTLIN
Za dokumentacijsko preverjanje: 7 EUR na pošiljko.
Za preverjanje istovetnosti:
7 EUR na pošiljko do velikosti tovora tovornjaka, tovora železniškega vagona ali tovora kontejnerja primerljive velikosti;
14 EUR na pošiljko, večjo od navedene velikosti.
Za zdravstvene preglede rastlin v skladu z naslednjimi specifikacijami:
potaknjenci, sadike (razen gozdnega reprodukcijskega materiala), mlade rastline jagod ali vrtnin:
grmi, drevesa (razen posekanih božičnih drevesc), druge lesnate rastline, vključno z gozdnim reprodukcijskim materialom (razen semen):
čebulice, stebelni gomolji, korenike, gomolji za saditev (razen gomoljev krompirja):
semena, tkivne kulture:
druge rastline za saditev, ki niso opredeljene drugje v tej točki:
rezano cvetje:
veje z listi, deli iglavcev (razen posekanih božičnih drevesc):
posekana božična drevesca:
listi rastlin, kot so zelišča, začimbe in listnate vrtnine:
sadje, vrtnine (razen listnatih vrtnin):
gomolji krompirja:
les (razen lubja):
zemlja, rastni substrat, lubje:
zrnje:
druge rastline ali rastlinski proizvodi, ki niso opredeljeni drugje v tej točki:
Kadar pošiljke ne sestavljajo samo proizvodi, ki spadajo pod opis v ustrezni alineji, se tisti deli pošiljke, ki jih sestavljajo proizvodi, ki spadajo pod opis v ustrezni alineji (partija ali partije), obravnavajo kot ločena pošiljka.
POGLAVJE II
Pristojbine ali dajatve za uradni nadzor v klavnicah, razsekovalnicah, obratih za predelavo divjadi ter za uradni nadzor v zvezi s proizvodnjo mleka, proizvodnjo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in njihovim dajanjem na trg
I. PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V KLAVNICAH
Goveje meso:
odraslo govedo: 5 EUR/žival;
mlado govedo: 2 EUR/žival;
meso kopitarjev: 3 EUR/žival,
prašičje meso: živali s težo trupa:
manj kot 25 kg: 0,5 EUR/žival;
enako ali več od 25 kg: 1 EUR/žival;
ovčje in kozje meso: živali s težo trupa:
manj kot 12 kg: 0,15 EUR/žival;
enako ali več od 12 kg: 0,25 EUR/žival;
perutninsko meso:
perutnina rodu gallus in pegatka: 0,005 EUR/žival;
race in gosi: 0,01 EUR/žival;
purani: 0,025 EUR/žival;
meso gojenih kuncev: 0,005 EUR/žival;
prepelice in jerebice: 0,002 EUR/žival;
II. PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V RAZSEKOVALNICAH
Na tono mesa:
goveje meso, telečje meso, prašičje meso, meso kopitarjev, ovčje in kozje meso: 2 EUR;
perutninsko meso in meso gojenih kuncev: 1,5 EUR;
meso gojene divjadi in divjačina:
III. PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V OBRATIH ZA PREDELAVO DIVJADI
majhna pernata divjad: 0,005 EUR/žival;
majhna divjad, ki ne leti: 0,01 EUR/žival;
prežvekovalci: 0,5 EUR/žival;
kopenski sesalci:
divji prašič: 1,5 EUR/žival;
prežvekovalci: 0,5 EUR/žival.
IV. PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V ZVEZI S PROIZVODNJO MLEKA
1 EUR na 30 ton
ter
potem 0,5 EUR na tono.
V. PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V ZVEZI S PROIZVODNJO RIBIŠKIH PROIZVODOV IN PROIZVODOV IZ AKVAKULTURE IN NJIHOVIM DAJANJEM NA TRG
Prvo dajanje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture na trg:
1 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;
potem 0,5 EUR/tono.
Prva prodaja na ribjem trgu:
0,5 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;
potem 0,25 EUR/tono.
Prva prodaja, če ni sortiranja ali če sortiranje po svežosti in/ali velikosti:
1 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;
potem 0,5 EUR/tono.
PRILOGA V
KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 146(2)
1. Uredba (ES) št. 882/2004
Uredba (ES) št. 882/2004 |
Ta uredba |
člen 1(1), prvi pododstavek |
člen 1(1) |
člen 1(1), drugi pododstavek |
člen 1(2) |
člen 1(2) |
člen 1(4) |
člen 1(3) |
— |
člen 1(4) |
— |
člen 2 |
člen 3 |
člen 3(1) |
člen 9(1) |
člen 3(2) |
člen 9(4) |
člen 3(3) |
člen 10 |
člen 3(4) |
člen 9(6) |
člen 3(5) |
člen 9(6) |
člen 3(6) |
člen 9(7) |
člen 3(7) |
— |
člen 4(1) |
člen 4(1) |
člen 4(2) |
člen 5(1)(a), (c), (d), (e), (f), (g) in (i) |
člen 4(3) |
člen 4(2) |
člen 4(4) |
člen 5(1)(b) |
člen 4(5) |
člen 5(4) |
člen 4(6) |
člen 6(1) |
člen 4(7) |
— |
člen 5(1), prvi pododstavek |
člen 28(1) |
člen 5(1), drugi pododstavek |
— |
člen 5(1), tretji pododstavek |
člen 31(3) |
člen 5(2)(a), (b), (c) in (f) |
člen 29 |
člen 5(2)(d) |
— |
člen 5(2)(e) |
člen 32 |
člen 5(3) |
člen 33 |
člen 5(4) |
— |
člen 6 |
člen 5(4) |
člen 7(1), prvi pododstavek |
člen 11(1), prvi pododstavek |
člen 7(1), drugi pododstavek, točka (a) |
člen 11(1), drugi pododstavek |
člen 7(1), drugi pododstavek, točka (b) |
— |
člen 7(2), prvi stavek |
člen 8(1) |
člen 7(2), drugi stavek |
— |
člen 7(2), tretji stavek |
— |
člen 7(3) |
člen 8(3) |
člen 8(1) |
člen 12(1) |
člen 8(2) |
člen 5(1)(h) |
člen 8(3)(a) |
člen 12(2) |
člen 8(3)(b) |
člen 12(3) |
člen 8(4) |
— |
člen 9(1) |
člen 13(1), prvi pododstavek |
člen 9(2) |
člen 13(1), drugi pododstavek |
člen 9(3) |
člen 13(2) |
člen 10 |
člen 14 |
člen 11(1) |
člen 34(1) in (2) |
člen 11(2) |
— |
člen 11(3) |
člen 34(4) |
člen 11(4) |
člen 34(6) |
člen 11(5) |
člen 35(1) |
člen 11(6) |
člen 35(2) |
člen 11(7) |
člen 34(5) |
člen 12(1) |
člen 37(1) |
člen 12(2) |
člen 37(4)(e) |
člen 12(3) |
člen 37(5)(c) |
člen 12(4) |
člen 39(2) |
člen 13 |
člen 115 |
člen 14(1) |
— |
člen 14(2) |
člen 45(3) |
člen 14(3) |
— |
člen 15(1) |
člen 44(1), prvi stavek |
člen 15(2) |
člen 44(3) in (5) |
člen 15(3) |
člen 44(3) in (5) |
člen 15(4) |
— |
člen 15(5) |
člen 47(1)(d) in (2)(b) in člen 54(4), prvi stavek |
člen 16(1) |
člen 45(1) |
člen 16(2) |
člen 45(2) |
člen 16(3), prvi stavek |
člen 45(2) |
člen 16(3), drugi stavek |
člen 34(5) |
člen 17(1), prva alinea |
člen 59(1) |
člen 17(1), druga alinea |
člen 56(1), (3)(a) in (4) in člen 58 |
člen 17(2) |
— |
člen 18 |
člen 65(1), (2) in (3) |
člen 19(1) |
člen 66(1) in (3) |
člen 19(2)(a) |
člen 67 |
člen 19(2)(b) |
člen 66(6) |
člen 19(3) |
člen 66(5) |
člen 19(4) |
člen 7 |
člen 20 |
člen 71 |
člen 21(1) |
člen 72(1) |
člen 21(2) |
člen 69 |
člen 21(3) |
člen 66(1) |
člen 21(4) |
člen 66(5) |
člen 22 |
člen 66(7), 67, zadnji stavek, in člen 69(4) |
člen 23(1) |
člen 73(1) |
člen 23(2) |
člen 73(2) in 74 |
člen 23(3) |
člen 73(3) |
člen 23(4) |
člen 73(2) |
člen 23(5) |
člen 73(4)(a) |
člen 23(6) |
člen 73(2)(c) in (4)(b) |
člen 23(7) |
člen 74 |
člen 23(8) |
člen 74 |
člen 24(1) |
člen 75(1) |
člen 24(2) |
člen 57 |
člen 24(3) |
člen 46 |
člen 24(4) |
člen 76 |
člen 25(1) |
— |
člen 25(2)(a) |
— |
člen 25(2)(b) |
člen 77(1)(c) |
člen 25(2)(c) |
člen 77(1)(f) |
člen 25(2)(d) |
člen 48(c) in (d) ter člen 77(1)(e) in (k) |
člen 25(2)(e) |
— |
člen 25(2)(f) |
člen 70 |
člen 25(2)(g) |
člen 77(1)(h) |
člen 25(2)(h) |
člen 46(2)(b) |
člen 26 |
člen 78(1) |
člen 27(1) |
člen 80 |
člen 27(2) |
člen 79 |
člen 27(3) |
— |
člen 27(4) |
člen 79(1) |
člen 27(5) |
— |
člen 27(6) |
— |
člen 27(7) |
— |
člen 27(8) |
člen 84(2) |
člen 27(9) |
člen 83(2) |
člen 27(10) |
— |
člen 27(11) |
člen 84(1) |
člen 27(12), prvi stavek |
člen 85 |
člen 27(12), drugi stavek |
— |
člen 28 |
— |
člen 29 |
— |
člen 30(1)(a) |
člen 87 |
člen 30(1)(b) |
člen 90(a) |
člen 30(1)(c) |
člen 88(2) |
člen 30(1)(d) |
člen 90(b) in (f) |
člen 30(1)(e) |
člen 90(c) |
člen 30(1)(f) |
člen 90(d) |
člen 30(1)(g) |
člen 90(e) |
člen 30(2)(a) |
člen 89(1)(f) |
člen 30(2)(b) |
člen 89(1)(d) |
člen 30(3) |
— |
člen 31 |
— |
člen 32(1)(a) |
člen 94(2)(a) |
člen 32(1)(b) |
člen 94(2)(c) |
člen 32(1)(c) |
člen 94(2)(d) |
člen 32(1)(d) |
člen 94(2)(e) |
člen 32(1)(e) |
člen 94(2)(f) |
člen 32(1)(f) |
člen 94(2)(h) |
člen 32(2)(a) |
člen 94(2)(a), (c) in (d) |
člen 32(2)(b) |
člen 94(2)(i) |
člen 32(2)(c) |
člen 94(2)(e) |
člen 32(2)(d) |
člen 94(2)(h) |
člen 32(2)(e) |
člen 94(2)(e) |
člen 32(3) |
člen 93(3)(a) |
člen 32(4)(a) |
člen 93(3)(c) |
člen 32(4)(b) |
člen 93(3)(d) |
člen 32(4)(c) |
člen 93(3)(d) |
člen 32(4)(d) |
člen 8 |
člen 32(4)(e) |
člen 93(3)(e) |
člen 32(4)(f) |
člen 94(2)(k)(iii) |
člen 32(4)(g) |
člen 93(3)(e) |
člen 32(4)(h) |
člen 93(3)(f) |
člen 32(5) |
člen 99(1) |
člen 32(6) |
člen 99(2) |
člen 32(7) |
— |
člen 32(8), prvi stavek |
člen 99(3) |
člen 32(8), drugi stavek |
člen 99(4) |
člen 32(9) |
— |
člen 33(1) |
člen 100(1) |
člen 33(2) |
člen 101(1) |
člen 33(3) |
člen 100(2) |
člen 33(4) |
člen 100(4) |
člen 33(5) |
člen 100(5) |
člen 33(6) |
člen 101(2) |
člen 33(7) |
— |
člen 34(1) |
člen 102(1) |
člen 34(2) |
člen 102(1) in (2) |
člen 34(3) |
člen 102(3) |
člen 35(1) |
člen 103(1) |
člen 35(2) |
člen 103(3) |
člen 35(3) |
člen 103(2) |
člen 35(4) |
— |
člen 36(1) |
člen 104(1)(c) |
člen 36(2), prvi stavek |
— |
člen 36(2), drugi stavek |
člen 104(2) |
člen 36(3), prvi pododstavek |
člen 104(3), prvi stavek |
člen 36(3), drugi pododstavek |
— |
člen 36(3), tretji pododstavek, prvi stavek |
člen 104(3)(c) |
člen 36(3), tretji pododstavek, drugi stavek |
člen 104(3)(b) |
člen 36(4) |
člen 104(3)(a) |
člen 37(1) |
člen 105(1) |
člen 37(2) |
člen 105(2) |
člen 38(1) |
člen 106(1) |
člen 38(2) |
člen 106(2)(c) |
člen 38(3) |
člen 106(3) |
člen 39(1) |
člen 107(1) |
člen 39(2) |
člen 107(2) |
člen 40(1) |
člen 108(1) |
člen 40(2) |
— |
člen 40(3) |
člen 108(2) |
člen 40(4) |
— |
člen 41 |
člen 109(1) |
člen 42(1)(a) |
— |
člen 42(1)(b) |
člen 111(2) |
člen 42(1)(c) |
člen 111(3) |
člen 42(2) |
člen 110(2) |
člen 42(3) |
člen 111(2) |
člen 43(1), prvi stavek |
— |
člen 43(1), drugi stavek |
— |
člen 43(1)(a) |
— |
člen 43(1)(b) |
— |
člen 43(1)(c) |
— |
člen 43(1)(d) do (j) |
— |
člen 43(1)(k) |
— |
člen 43(2) |
— |
člen 44(1) |
člen 113(1) |
člen 44(2) |
— |
člen 44(3) |
člen 113(1) |
člen 44(4), prvi pododstavek, prvi stavek |
člen 114(1) |
člen 44(4), prvi pododstavek, drugi stavek |
člen 114(2) |
člen 44(5) |
— |
člen 44(6) |
člen 114(1) |
člen 45(1) |
člen 116(1)(2) in (4) |
člen 45(2) |
člen 116(3) |
člen 45(3) |
člen 117 |
člen 45(4) |
člen 118 |
člen 45(5) |
člen 119 |
člen 45(6) |
— |
člen 46(1), prvi stavek |
člen 120(1) |
člen 46(1), drugi stavek |
člen 120(4) |
člen 46(1), tretji stavek |
člen 120(2) |
člen 46(2) |
člen 120(3) |
člen 46(3) |
člen 121 |
člen 46(4) |
— |
člen 46(5) |
— |
člen 46(6) |
člen 122 |
člen 46(7) |
člen 123 |
člen 47(1) |
člen 125(1)(a) do (e) |
člen 47(2) |
člen 125(2) |
člen 47(3) |
člen 125(1)(f) in (g) |
člen 47(4) |
— |
člen 47(5) |
— |
člen 48(1) |
člen 126(1) |
člen 48(2) |
člen 126(2) |
člen 48(3) |
člen 127(1) in (2) |
člen 48(4) |
člen 127(3) |
člen 48(5), prvi stavek |
člen 127(3)(f) |
člen 48(5), drugi in tretji stavek |
— |
člen 49 |
člen 129 |
člen 50 |
— |
člen 51(1) |
člen 130(1) in (2) |
člen 51(2) |
člen 130(3) |
člen 51(3) |
— |
člen 52 |
člen 124 |
člen 53 |
člen 112 |
člen 54(1) |
člen 138(1) |
člen 54(2) |
člen 138(2) |
člen 54(3) |
člen 138(3) |
člen 54(4) |
člen 105(1) |
člen 54(5) |
člen 138(4) |
člen 55(1) |
člen 139(1) |
člen 55(2) |
člen 139(1) |
člen 56(1) |
člen 141(1) |
člen 56(2)(a) |
— |
člen 56(2)(b) |
člen 141(2) |
členi 57 do 61 |
— |
člen 62 |
člen 145 |
člen 63(1) |
— |
člen 63(2) |
člen 25 |
člen 64, prvi pododstavek |
člen 142(1) |
člen 64, točka (1) |
člen 142(1) |
člen 64, točka (2) |
člen 142(2) |
člen 65 |
— |
člen 66 |
— |
— |
člen 67 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
— |
Priloga V |
— |
Priloga VI |
člena 81 in 82(2) |
Priloga VII |
— |
Priloga VIII |
— |
2. Direktiva 96/23/ES
Direktiva 96/23/ES |
Ta uredba |
člen 1 |
— |
člen 2(a) |
člen 19 |
člen 2(b) |
— |
člen 2(c) |
člen 19 |
člen 2(d) |
člen 3(3) |
člen 2(e) |
člen 19 |
člen 2(f) |
člen 37(1) |
člen 2(g) |
— |
člen 2(h) |
člen 19 |
člen 2(i) |
— |
člen 3 |
člen 9(1) in (2), člen 19, člen 109(1) ter člen 112 |
člen 4(1) |
člen 4(1) |
člen 4(2) |
člen 4(2)(a), člen 109(2) in člen 113 |
člen 4(3) |
— |
člen 5 |
člen 111(2) in (3), člen 113(1)(a) ter člen 110(2) |
člen 6 |
člen 19(2)(a) in (b) |
člen 7 |
člen 110(2) |
člen 8(1) |
— |
člen 8(2) |
— |
člen 8(3), (4) in (5) |
členi 11, 113 in 114 |
člen 9(A) |
— |
člen 9(B) |
— |
člen 10 |
člen 15 |
člen 11(1) in (2) |
člena 9(2) in 10 |
člen 11(3) |
člen 19(2)(c) ter člena 137 in 138 |
člen 12, prvi odstavek |
člen 9(4) |
člen 12, drugi odstavek |
člen 15 |
člen 13 |
člen 19(2)(c) ter člena 137 in 138 |
člen 14(1) |
člena 100 in 101 |
člen 14(2) |
člen 93 |
člen 15(1), prvi pododstavek |
člen 19(2)(a) in (b) |
člen 15(1), drugi pododstavek |
člen 34(6) |
člen 15(1), tretji pododstavek |
— |
člen 15(2), prvi pododstavek |
člen 34(6) |
člen 15(2), drugi pododstavek |
člen 35(3) |
člen 15(3), prvi, drugi in tretji pododstavek |
člen 19(2)(c) in člen 138 |
člen 15(3), četrti pododstavek |
členi 65 do 72 |
člen 16(1) |
člena 105(1) in 108(1) ter člen 138 |
člen 16(2) in (3) |
člen 19(2)(c) in člen 138 |
člen 17 |
člen 19(2)(c) in člen 138 |
člen 18 |
člen 19(2)(c) in člen 138 |
člen 19 |
člen 138(4) |
člen 20(1) |
členi 102 do 108 |
člen 20(2), prvi pododstavek |
člen 106(1) in (2) |
člen 20(2), drugi pododstavek |
člen 106(3) |
člen 20(2), tretji in četrti pododstavek |
člen 108(1) |
člen 20(2), peti in šesti pododstavek |
člen 108(2) |
člen 21 |
členi 116, 117 in 119 |
člen 22 |
člen 137 |