20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (2) razglaša, da so nekatere vrste pomoči združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve Komisiji, preden se dodelijo. Komisija je v Uredbi (EU) št. 651/2014 napovedala, da namerava pregledati področje uporabe te uredbe, da bi vključila druge vrste pomoči, zlasti pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, ko bodo za to pridobljene zadostne izkušnje.

(2)

Glede na pridobljene izkušnje in da se poenostavijo in pojasnijo pravila o državni pomoči ter zmanjša upravno breme neposredne priglasitve ukrepov državne pomoči in Komisiji omogoči, da se osredotoči na potencialno najbolj izkrivljajoče primere, bi bilo treba pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo vključiti v področje uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

(3)

Pomoč za naložbe regionalnim letališčem s povprečnim letnim potniškim prometom do tri milijone potnikov lahko izboljša dostopnost nekaterih regij in okrepi lokalni razvoj, odvisno od značilnosti posameznega letališča. Takšna pomoč za naložbe zato podpira prednostne naloge strategije Evropa 2020 ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in doseganju ciljev v skupnem interesu Unije. Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (3), kažejo, da pomoč za naložbe regionalnim letališčem ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Pomoč za naložbe regionalnim letališčem bi zato morala biti zajeta v skupinski izjemi iz Uredbe (EU) št. 651/2014, če izpolnjuje navedene pogoje. Ne bi bilo primerno določiti praga za priglasitev v smislu zneska pomoči, saj je učinek ukrepa pomoči na konkurenco odvisen predvsem od velikosti letališča in ne od zneska pomoči.

(4)

Pogoji za izvzetje pomoči za naložbe iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč za naložbe sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je odvisna od velikosti letališča. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Za pomoč za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto bi moralo zadoščati, da pomoč za naložbe izpolnjuje samo enega od navedenih pogojev. S pogoji za združljivost bi se moral zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Izvzetje se ne bi smelo uporabljati za pomoč za naložbe, dodeljeno letališčem, ki se nahajajo v bližini obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi, saj pomoč tovrstnim letališčem pomeni večje tveganje izkrivljanja konkurence in bi jo bilo zato treba priglasiti Komisiji, z izjemo pomoči, ki se dodeli zelo majhnim letališčem z največ 200 000 potniki na leto, kjer je znatno izkrivljanje konkurence malo verjetno.

(5)

Pomoč za tekoče poslovanje za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. S pogoji za združljivost bi bilo treba zlasti zagotoviti, da znesek pomoči ne preseže poslovnih izgub in razumnega dobička ter da se omogoči odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Poleg tega se pomoč ne bi smela dodeliti pod pogojem, da upravljavec letališča z enim ali več letalskimi prevozniki sklene dogovore o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskega prevoznika na zadevnem letališču. Dogovori med letališčem, ki ima na voljo javna sredstva, in letalskim prevoznikom lahko v nekaterih okoliščinah pomenijo državno pomoč zadevnemu letalskemu prevozniku (4) in za takšno pomoč bi morala še naprej v celoti veljati obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(6)

Pomorska pristanišča so strateško pomembna za doseganje nemotenega delovanja notranjega trga in krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kot je med drugim opredeljeno v strategiji Evropa 2020 in v beli knjigi Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (5). Kot je bilo poudarjeno v sporočilu z naslovom „Pristanišča: gonilo rasti“ (6), so za učinkovito delovanje pristanišč v vseh pomorskih regijah Unije potrebne učinkovite javne in zasebne naložbe. Naložbe so zlasti potrebne za prilagoditev infrastrukture za dostop do pristanišč ter pristaniške infrastrukture povečani velikosti in kompleksnosti flote, uporabi infrastrukture za alternativna goriva ter strožjim zahtevam glede okoljske uspešnosti. Pomanjkanje kakovostne pristaniške infrastrukture povzroča preobremenjenost ter dodatne stroške za špediterje, prevoznike in potrošnike.

(7)

Razvoj pristanišč na celinskih vodah in njihova vključitev v večmodalni promet je eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Pravila Unije so izrecno namenjena okrepitvi intermodalnosti prevoza in prehodu na bolj okolju prijazne načine prevoza, kot so železniški prevoz in prevoz po morju ali celinskih plovnih poteh.

(8)

Pogoji za izvzetje pomoči pristaniščem iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je za pomorska pristanišča odvisna od velikosti naložbenega projekta. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe, razen pri zelo majhnih zneskih pomoči, za katere je primeren poenostavljeni pristop, da se zmanjša upravno breme. S pogoji za združljivost bi bilo treba zagotoviti tudi, da se vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja, brez poseganja v pravila Unije o javnem naročanju in koncesijah, kjer je to primerno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti enakovreden in nediskriminatoren dostop do infrastrukture.

(9)

Naložbe, ki so vključene v delovne načrte koridorjev jedrnega omrežja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), so projekti skupnega interesa s posebnim strateškim pomenom za Unijo. Pomorska pristanišča, ki so del navedenih omrežij, so vstopne in izstopne točke za blago, ki se prevaža v Unijo in iz nje. Pristanišča na celinskih vodah, ki so del navedenih omrežij, so ključni dejavniki, ki omogočajo multimodalnost omrežja. Za naložbe, namenjene izboljšanju uspešnosti teh pristanišč, bi se morali zato uporabljati višji pragi za priglasitev.

(10)

Glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (8), je primerno tudi prilagoditi nekatere določbe navedenih uredb.

(11)

Zlasti se je v zvezi s shemami regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah za težavno v praksi pokazala uporaba različnih pravil za nadomestilo dodatnih prevoznih stroškov in drugih dodatnih stroškov, ki hkrati ni bila primerna za obravnavo strukturnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, oddaljenosti in otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja, ekonomske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov, ki zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo razvoj teh regij, zato bi bilo treba zadevne določbe nadomestiti z metodo, ki se bo uporabljala za vse dodatne stroške. Izvajanje ukrepov regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki med drugim koristijo podjetjem, dejavnim v sektorju ribištva, bi moralo biti v skladu z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je. Zato se takšni ukrepi regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje ne bi smeli izvajati v korist plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom ali prispevajo k prelovu ali povečanju ribolovne zmogljivosti plovil.

(12)

Glede na omejene negativne učinke pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo na konkurenco bi bilo treba povišati pragove za priglasitev pomoči na teh področjih.

(13)

Da se poenostavi izračun upravičenih stroškov v okviru Uredbe (EU) št. 651/2014 in Uredbe (EU) št. 702/2014 za operacije, ki se vsaj deloma financirajo prek sklada Unije, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenih stroškov, bi bilo treba prilagoditi določbe o upravičenih stroških.

(14)

V okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, kakor je naveden v členu 22(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), lahko projekti prejmejo oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti Komisije. Takšne projekte se lahko zaradi omejenih zneskov pomoči v višini največ 2,5 milijona EUR na projekt in dejstva, da so namenjeni izključno MSP, izvzame iz obveznosti priglasitve v skladu s pravili Uredbe (EU) št. 651/2014.

(15)

Uredbo (EU) št. 651/2014 in Uredbo (EU) št. 702/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

v členu 5(2) se doda naslednja točka (k):

(5)

v členu 6 se odstavek 5 spremeni:

(6)

člen 7 se spremeni:

(7)

v členu 8 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 se pri ugotavljanju, ali se upoštevajo zgornje meje za regionalno pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, kakor so določene v členu 15(4), upoštevajo samo regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki so izvedene v skladu s to uredbo.“;

(8)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremljanje

1.   Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice, ali pa v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki so potrebne za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme.

2.   Če gre za sheme, po katerih se davčna pomoč dodeli samodejno, kot so tiste na podlagi davčne napovedi upravičencev, in pri katerih se za posameznega upravičenca ne opravi predhodno preverjanje glede izpolnjevanja vseh pogojev glede združljivosti, država članica redno preverja vsaj naknadno in na podlagi vzorcev, da so vsi pogoji glede združljivosti izpolnjeni in sprejme potrebne sklepe. Države članice podrobne evidence o preverjanjih hranijo vsaj 10 let od datuma, ko so bila ta opravljena.

3.   Komisija lahko od vsake države članice zahteva vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebne za spremljanje uporabe te uredbe, vključno z informacijami iz odstavkov 1 in 2. Zadevna država članica Komisiji predloži zahtevane informacije in dokazila v 20 delovnih dneh od prejema zahteve ali v daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi.“;

(9)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Področje uporabe regionalne pomoči

Ta oddelek se ne uporablja za:

(10)

člen 14 se spremeni:

(11)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Regionalna pomoč za tekoče poslovanje

1.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, na redko poseljenih območjih in na zelo redko poseljenih območjih so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na redko poseljenih območjih so nadomestilo za dodatne stroške prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatne stroške prevoza blaga, dodatno predelanega na navedenih območjih, pod naslednjimi pogoji:

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % dodatnih prevoznih stroškov, kot so določeni v tem odstavku.

3.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na zelo redko poseljenih območjih preprečujejo ali zmanjšujejo odseljevanje pod naslednjimi pogoji:

4.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah nadomestijo dodatne stroške poslovanja, ki nastanejo v navedenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer če upravičenci izvajajo svojo gospodarsko dejavnost v eni od najbolj oddaljenih regij, pod pogojem, da letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje, ki se izvajajo v okviru te uredbe, ne presega katerega koli od naslednjih deležev:

(12)

v členu 21 se odstavek 16 spremeni:

(13)

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravičena podjetja so vsa mala podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so registrirana največ pet let, če podjetje:

Za upravičena podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka se podjetja, nastala z združitvijo podjetij, ki so upravičena do pomoči na podlagi tega člena, prav tako štejejo za upravičena podjetja, in sicer do pet let po datumu registracije najstarejšega podjetja, udeleženega v združitvi.“;

(14)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, vključno s projekti, ki so prejeli oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti v okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.“;

(15)

v členu 31(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(16)

v členu 52 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a.   Namesto določitve upravičenih stroškov na način iz odstavka 2 je mogoče najvišji znesek pomoči za posamezen projekt določiti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot določa odstavek 4.“;

(17)

člen 53 se spremeni:

(18)

v členu 54(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obeh primerih najvišji izdatki, za katere velja obveznost teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presegajo 80 % celotnega proračuna produkcije.

Država članica lahko zahteva tudi minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, da bi bili upravičeni do pomoči, vendar ta raven ne presega 50 % celotnega proračuna produkcije.“;

(19)

v členu 55 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 10 in 11 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(20)

za členom 56 se vstavita naslednja oddelka 14 in 15:

„ODDELEK 14

Pomoč za regionalna letališča

Člen 56a

Pomoč za regionalna letališča

1.   Pomoč za naložbe v letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3 do 14 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za tekoče poslovanje za letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3, 4, 10 in 15 do 18 tega člena in poglavja I.

3.   Letališče je odprto za vse morebitne uporabnike. V primeru fizične omejitve zmogljivosti se pomoč dodeli na podlagi ustreznih, objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril.

4.   Pomoč se ne dodeli za premestitev obstoječih letališč ali vzpostavitev novega potniškega letališča, vključno s pretvorbo obstoječega letališča v potniško letališče.

5.   Zadevne naložbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za prilagoditev srednjeročno pričakovanemu prometu na podlagi razumnih napovedi prometa.

6.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov ali 60 minut vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

7.   Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena, če se ne pričakuje, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni potniški promet nad 200 000 potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči. Pomoč za naložbe, dodeljena takim letališčem, mora biti v skladu z odstavkom 11 ali odstavkoma 13 in 14.

8.   Odstavek 6 se ne uporablja, če se pomoč za naložbe dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008, če ruta med vsakim od teh drugih obstoječih letališč in letališčem, ki prejme pomoč, nujno vključuje bodisi skupen čas potovanja s pomorskim prevozom vsaj 90 minut bodisi zračen prevoz.

9.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni promet nad tri milijone potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

10.   Pomoč se ne dodeli letališču s povprečnim letnim tovornim prometom več kot 200 000 ton v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni tovorni promet nad 200 000 ton v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

11.   Znesek pomoči za naložbe ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

12.   Upravičeni stroški so stroški, povezani z naložbami v letališko infrastrukturo, vključno s stroški načrtovanja.

13.   Znesek pomoči za naložbe ne presega:

14.   Največje intenzivnosti pomoči, določene v odstavku 13, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk za letališča v oddaljenih regijah.

15.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

16.   Znesek pomoči za tekoče poslovanje ne presega zneska, nujnega za kritje poslovnih izgub, in razumnega dobička v zadevnem obdobju. Pomoč se dodeli bodisi v obliki vnaprej določenih periodičnih obrokov, ki se v obdobju, za katerega je pomoč dodeljena, ne povečajo, bodisi v obliki zneskov, ki so določeni naknadno na podlagi ugotovljene poslovne izgube.

17.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne izplača za katero koli koledarsko leto, v katerem letni potniški promet letališča preseže 200 000 potnikov.

18.   Dodelitev pomoči za tekoče poslovanje ni pogojena s sklenitvijo dogovora s posameznimi letalskimi prevozniki o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskih prevoznikov na zadevnem letališču.

ODDELEK 15

Pomoč za pristanišča

Člen 56b

Pomoč za pomorska pristanišča

1.   Pomoč za pomorska pristanišča je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Intenzivnost pomoči na naložbo iz točke (a) odstavka 2 ne presega:

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov, določenih v točki (b) odstavka 2 in točki (c) odstavka 2, in ne presega zneska, navedenega v točki (ee) člena 4(1).

6.   Intenzivnosti pomoči iz točk (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

7.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

8.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

9.   Za pomoč, ki ne presega 5 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4, 5 in 6 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.

Člen 56c

Pomoč za pristanišča na celinskih vodah

1.   Pomoč za pristanišča na celinskih vodah je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Največja intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov in ne presega zneska, navedenega v točki (ff) člena 4(1).

6.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

7.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

8.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4 in 5 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(21)

člen 58 se spremeni:

(22)

v Prilogi II se del II nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

(23)

priloga III se spremeni: