(1)

„pretvorbeni koeficient“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Priloge IV Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energijski učinkovitosti (1); vrednost pretvorbenega koeficienta CC = 2,5;

(2)

„zgornja kurilna vrednost“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, ko popolnoma zgori s kisikom in ko produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare v gorivu in vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

(3)

„potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni potencial toplogrednega plina za segrevanje podnebja v primerjavi s potencialom ogljikovega dioksida (CO2) za segrevanje podnebja, izračuna pa se kot 100-letni potencial segrevanja enega kilograma toplogrednega plina v primerjavi z enim kilogramom CO2. Vrednosti upoštevanih GWP so navedene v prilogah I, II in IV k Uredbi (EU) št. 517/2014. Vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na metodi iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 517/2014;

(4)

„stopnja pretoka zraka“ pomeni stopnjo pretoka zraka v m3/h, izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) ohlajevalnikov prostorov, klimatskih naprav ali toplotnih črpalk in ventilatorskih konvektorjev pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja;

(5)

„nivo zvokovne moči“ (LWA) pomeni nivo zvokovne moči po lestvici A, izmerjen znotraj ali zunaj pri standardnih nazivnih pogojih in izražen v dB;

(6)

„dodatni grelnik“ pomeni generator toplote izdelka za toplozračno ogrevanje, ki proizvaja dodatno toploto, ko odjem toplote presega zmogljivost ogrevanja glavnega generatorja toplote;

(7)

„glavni generator toplote“ pomeni generator toplote izdelka za toplozračno ogrevanje, ki prispeva največji delež skupne toplote, dobavljene med sezono ogrevanja;

(8)

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs,h) pomeni v % izraženo razmerje med referenčno letno potrebo po ogrevanju, ki se nanaša na sezono ogrevanja z izdelkom za toplozračno ogrevanje, in letno porabo energije za ogrevanje, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in porabo električne energije črpalk za podtalnico, kjer je ustrezno;

(9)

„sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov“ (ηs,c) pomeni v % izraženo razmerje med referenčno letno potrebo po hlajenju, ki se nanaša na sezono hlajenja z izdelkom za hlajenje, in letno porabo energije za hlajenje, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in porabo električne energije črpalk za podtalnico, kjer je ustrezno;

(10)

„naprava za uravnavanje temperature“ pomeni opremo, ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom glede višine in časovnega načrtovanja želene notranje temperature ter ustrezne podatke, kot je dejanska notranja in/ali zunanja temperatura, sporoča vmesniku izdelka za ogrevanje zraka ali hlajenje, na primer centralni procesni enoti, s čimer prispeva k uravnavanju notranje temperature;

(11)

„temperaturni interval“ (binj) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabelah 26, 27 in 28 Priloge III;

(12)

„binske ure“ (hj) pomeni ure na sezono, izražene v številu ur na leto, v katerih se pojavi zunanja temperatura za posamezni temperaturni interval (bin), kot je določeno v tabelah 26, 27 in 28 Priloge III;

(13)

„notranja temperatura“ (Tin) pomeni temperaturo notranjega zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija; relativna vlažnost se lahko prikaže z ustrezno temperaturo mokrega termometra;

(14)

„zunanja temperatura“ (Tj) pomeni temperaturo zunanjega zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija; relativna vlažnost se lahko prikaže z ustrezno temperaturo mokrega termometra;

(15)

„upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost toplotne črpalke, klimatske naprave, ohlajevalnika prostorov ali visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika, da spremeni svojo zmogljivost ogrevanja ali hlajenja s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine, in se navede kot „stalna“, če se volumetrična stopnja pretoka ne more spremeniti, kot „stopenjska“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh stopenj, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več stopenj;

(16)

„koeficient degradacije“ ((Cdh) za način ogrevanja in (Cdc) za način hlajenja ali hladilni način) pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi možnega cikličnega delovanja izdelka; če ni določen z merjenjem, je privzeti koeficient degradacije 0,25 za klimatsko napravo ali toplotno črpalko oziroma 0,9 za ohlajevalnik vode ali visokotemperaturni procesni ohlajevalnik;

(17)

„emisije dušikovih oksidov“ pomeni v mg/kWh in na osnovi GCV izraženo vsoto emisij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida iz izdelkov za toplozračno ogrevanje ali izdelkov za hlajenje na plinasta ali tekoča goriva, ki je izražena v dušikovem dioksidu, določi pa se med zagotavljanjem nazivne zmogljivosti ogrevanja.

(18)

„toplozračni grelnik“ pomeni izdelek za toplozračno ogrevanje, ki prenaša toploto od generatorja toplote neposredno v zrak ter vsebuje ali širi to toploto prek zračnega sistema za ogrevanje;

(19)

„toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva“ pomeni toplozračni grelnik, ki uporablja generator toplote, v katerem zgorevajo plinasta ali tekoča goriva;

(20)

„toplozračni grelnik na električno energijo“ pomeni toplozračni grelnik, ki uporablja generator toplote, ki temelji na Joulovem zakonu pri ogrevanju na podlagi upornosti;

(21)

„toplozračni grelnik tipa B1“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za priključitev na dimnik, ki z naravnim vlekom odvaja ostanke zgorevanja iz prostora, v katerem je nameščen toplozračni grelnik tipa B1, in črpa zrak za zgorevanje neposredno iz prostora; toplozračni grelnik tipa B1 se trži le kot toplozračni grelnik tipa B1;

(22)

„toplozračni grelnik tipa C2“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za črpanje zraka za zgorevanje iz skupnega sistema kanalov, na katerega je priključena več kot ena naprava, in za usmerjanje dimnega plina v sistem kanalov; toplozračni grelnik tipa C2 se trži le kot toplozračni grelnik tipa C2;

(23)

„toplozračni grelnik tipa C4“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za črpanje zraka za zgorevanje iz skupnega sistema kanalov, na katerega je priključena več kot ena naprava, in za usmerjanje dimnega plina v drugo cev dimnega sistema; toplozračni grelnik tipa C4 se trži le kot toplozračni grelnik tipa C4;

(24)

„minimalna zmogljivost“ pomeni minimalno zmogljivost ogrevanja toplozračnega grelnika (Pmin), izraženo v kW;

(25)

„izkoristek pri nazivni zmogljivosti ogrevanja“ (ηnom) pomeni v % izraženo razmerje med nazivno izhodno zmogljivostjo in skupno vhodno močjo, da se doseže ta zmogljivost ogrevanja, pri čemer skupna vhodna moč temelji na GCV goriva, če se uporabljajo tekoča/plinasta goriva;

(26)

„izkoristek pri minimalni zmogljivosti“ (ηpl) pomeni v % izraženo razmerje med minimalno zmogljivostjo in skupno vhodno močjo, da se doseže ta zmogljivost ogrevanja, pri čemer skupna vhodna moč temelji na GCV goriva;

(27)

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja“ (ηs,on) pomeni v % izraženo sezonsko toplotno energijsko učinkovitost, pomnoženo z emisijsko učinkovitostjo;

(28)

„sezonska toplotna energijska učinkovitost“ (ηs,th) pomeni tehtano povprečje izkoristka pri nazivni zmogljivosti ogrevanja in izkoristka pri minimalni zmogljivosti, vključno z izgubami skozi lupino;

(29)

„emisijska učinkovitost“ (ηs,flow) pomeni korekcijo, ki se uporabi pri izračunu sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, kjer se upošteva ekvivalenten pretok segretega zraka in zmogljivost ogrevanja;

(30)

„faktor izgub skozi lupino“ (Fenv) pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi toplotnih izgub generatorja toplote v območja izven prostora, ki se ogreva;

(31)

„dodatna potreba po električni moči“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe električne energije pri nazivni zmogljivosti ogrevanja (elmax), minimalni zmogljivosti ogrevanja (elmin) in v stanju pripravljenosti (elpr);

(32)

„izgube vžigalnega plamena“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe električne energije vžigalnega gorilnika;

(33)

„stalna potreba vžigalnega plamena po električni moči“ (Pign) pomeni električno moč, ki jo gorilnik potrebuje za vžig glavnega gorilnika in ki se lahko ugasne samo s posredovanjem uporabnika, izražena pa je v W in temelji na GCV goriva;

(34)

„izgube zaradi odvedenih dimnih plinov“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov v obdobjih, ko glavni generator toplote ni aktiven.

(35)

„toplotna črpalka“ pomeni izdelek za toplozračno ogrevanje:

(36)

„toplotna črpalka zrak–zrak“ pomeni toplotno črpalko s toplotnim generatorjem, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) omogoča prenos toplote iz okoliškega zraka;

(37)

„toplotna črpalka voda/slanica–zrak“ pomeni toplotno črpalko s toplotnim generatorjem, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) omogoča prenos toplote iz vode ali slanice;

(38)

„strešna toplotna črpalka“ pomeni toplotno črpalko zrak–zrak, ki jo poganja električni kompresor, pri čemer so uparjalnik, kompresor in kondenzator vgrajeni v eno enoto;

(39)

„sorpcijska toplotna črpalka“ pomeni toplotno črpalko z generatorjem toplote, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajanja toplote;

(40)

„toplotna črpalka z več razcepi“ pomeni toplotno črpalko z več kot eno notranjo enoto, enim ali več hladilnimi krogotoki, enim ali več kompresorji in eno ali več zunanjimi enotami, kjer se notranje enote lahko nadzirajo tudi posamično;

(41)

„klimatska naprava“ pomeni izdelek za hlajenje, ki zagotavlja hlajenje prostorov in:

(42)

„klimatska naprava zrak–zrak“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v zrak;

(43)

„klimatska naprava voda/slanica–zrak“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v vodo ali slanico;

(44)

„strešna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo zrak–zrak, ki jo poganja električni kompresor, pri čemer so uparjalnik, kompresor in kondenzator vgrajeni v eno enoto;

(45)

„klimatska naprava z več razcepi“ pomeni klimatsko napravo z več kot eno notranjo enoto, enim ali več hladilnimi krogotoki, enim ali več kompresorji in eno ali več zunanjimi enotami, kjer se notranje enote lahko nadzirajo tudi posamično;

(46)

„sorpcijska klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajanja toplote;

(47)

„ohlajevalnik prostorov zrak–voda“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v zrak, vključno s prenosom toplote v ta zrak, ki temelji na izparevanju vode, pod pogojem, da naprava lahko deluje brez uporabe dodatne vode, in sicer samo z uporabo zraka;

(48)

„ohlajevalnik prostorov voda/slanica–voda“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v vodo ali slanico, brez prenosa toplote, ki temelji na izparevanju vode, dodane od zunaj;

(49)

„sorpcijski ohlajevalnik prostorov“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajane toplote;

(50)

„referenčni pogoji zasnove“ pomenijo kombinacijo „referenčne temperature zasnove“, najvišje „bivalentne temperature“ in najvišje „mejne delovne temperature“, kot je določena v tabeli 24 Priloge III;

(51)

„referenčna temperatura zasnove“ pomeni v stopinjah Celzija izraženo „zunanjo temperaturo“ bodisi za hlajenje (Tdesign,c) ali ogrevanje (Tdesign,h), kot je opisano v tabeli 24 Priloge III, pri kateri je „razmerje delne obremenitve“ enako 1 in ki se spreminja glede na sezono hlajenja ali ogrevanja;

(52)

„bivalentna temperatura“ (Tbiv) pomeni v stopinjah Celzija izraženo zunanjo temperaturo (Tj), ki jo je deklariral proizvajalec, pri kateri je deklarirana zmogljivost ogrevanja enaka delni obremenitvi za ogrevanje in pod katero mora biti deklarirana zmogljivost ogrevanja dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

(53)

„mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni v stopinjah Celzija izraženo zunanjo temperaturo, ki jo je za ogrevanje deklariral proizvajalec, pod katero toplotna črpalka ne more zagotavljati zmogljivosti ogrevanja, deklarirana zmogljivost ogrevanja pa je enaka nič;

(54)

„razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni „zunanjo temperaturo“, znižano za 16 °C, deljeno z „referenčno temperaturo zasnove“, znižano za 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje prostorov;

(55)

„sezona“ pomeni skupek okoliških pogojev, ki pomenijo bodisi sezono ogrevanja bodisi sezono hlajenja, ki na temperaturni interval predstavljajo kombinacijo zunanjih temperatur in binskih ur, ki se nanašajo na sezono;

(56)

„delna obremenitev za ogrevanje“ (Ph(Tj)) pomeni obremenitev v kW za ogrevanje pri določeni zunanji temperaturi, ki se izračuna tako, da se konstrukcijska obremenitev za ogrevanje pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

(57)

„delna obremenitev za hlajenje“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev v kW za hlajenje pri določeni zunanji temperaturi, ki se izračuna tako, da se konstrukcijska obremenitev za hlajenje pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

(58)

„razmerje sezonske energijske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energijske učinkovitosti klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov za sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po hlajenju“ deli z „letno porabo energije za hlajenje“;

(59)

„sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke na električno energijo, ki je rezprezentativen za sezono ogrevanja, izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo energije za ogrevanje;

(60)

„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC) pomeni referenčno potrebo po hlajenju v kWh, ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se konstrukcijska obremenitev za hlajenje (Pdesign,c) pomnoži z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje (HCE);

(61)

„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju v kWh, ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot podlaga za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se konstrukcijska obremenitev za ogrevanje (Pdesign,h) pomnoži z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje (HHE);

(62)

„letna poraba energije za hlajenje“ (QCE) pomeni porabo energije v kWh, ki je potrebna za izpolnitev „referenčne letne potrebe po hlajenju“ in se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po hlajenju“ deli z „razmerjem energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja med sezono hlajenja;

(63)

„letna poraba energije za ogrevanje“ (QHE) pomeni porabo energije v kWh, ki je potrebna za izpolnitev „referenčne letne potrebe po ogrevanju“, ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po ogrevanju“ deli s „sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja med sezono ogrevanja;

(64)

„ekvivalent ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje“ (HCE) pomeni v urah izraženo predvideno letno število ur, ko mora enota zagotoviti „konstrukcijsko obremenitev za hlajenje“ (Pdesign,c), da bi izpolnila „referenčno letno potrebo po hlajenju“;

(65)

„ekvivalent ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje“ (HHE) pomeni v urah izraženo predvideno letno število ur, ko mora toplozračni grelnik na osnovi toplotne črpalke zagotavljati konstrukcijsko obremenitev za ogrevanje, da pokrije referenčno letno potrebo po ogrevanju;

(66)

„razmerje sezonske energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energijske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerij energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval (EERbin(Tj)), utežen pa je z binskimi urami, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala;

(67)

„sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke v načinu aktivnega delovanja za sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na temperaturni interval (COPbin(Tj), utežen pa je z binskimi urami, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala;

(68)

„koeficient učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke na posamezen temperaturni interval j z zunanjo temperaturo (Tj) v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane zmogljivosti in deklariranega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)), za druge temperaturne intervale pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi z ustreznim koeficientom degradacije;

(69)

„razmerje energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti glede na posamezen temperaturni interval j z zunanjo temperaturo (Tj) v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, deklarirane zmogljivosti in deklariranega razmerja energijske učinkovitosti (EERd(Tj)), za druge temperaturne intervale pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno z ustreznim koeficientom degradacije;

(70)

„deklarirana zmogljivost ogrevanja“ (Pdh(Tj)) pomeni v kW izraženo zmogljivost ogrevanja cikla s kompresijo pare toplotne črpalke, ki se nanaša na zunanjo temperaturo (Tj) in notranjo temperaturo (Tin), kot jo je deklariral proizvajalec;

(71)

„deklarirana zmogljivost hlajenja“ (Pdc(Tj)) pomeni v kW izraženo zmogljivost hlajenja cikla s kompresijo pare klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov, ki se nanaša na zunanjo temperaturo (Tj) in notranjo temperaturo (Tin), kot jo je deklariral proizvajalec;

(72)

„konstrukcijska obremenitev za ogrevanje“ (Pdesign,h) pomeni v kW izraženo obremenitev za ogrevanje, pri čemer je konstrukcijska obremenitev za ogrevanje (Pdesign,h) enaka delni obremenitvi za ogrevanje pri zunanji temperaturi Tj, ki je enaka referenčni temperaturi zasnove za ogrevanje (Tdesign,h);

(73)

„konstrukcijska obremenitev za hlajenje“ (Pdesign,c) pomeni v kW izraženo obremenitev za hlajenje, ki se uporablja za ohlajevalnik prostorov ali klimatsko napravo pri referenčnih pogojih zasnove, pri čemer je konstrukcijska obremenitev za hlajenje (Pdesign,c) enaka deklarirani zmogljivosti hlajenja pri zunanji temperaturi (Tj), ki je enaka referenčni temperaturi zasnove za hlajenje (Tdesign,c), izraženo v kW

(74)

„deklarirani koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov (j) z zunanjo temperaturo (Tj);

(75)

„deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov (j) z zunanjo temperaturo (Tj);

(76)

„rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je v kW izražena grelna zmogljivost dejanskega ali predvidenega dodatnega grelnika s COP 1, ki dopolnjuje deklarirano zmogljivost ogrevanja (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

(77)

„razmerje zmogljivosti“ pomeni delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), deljeno z deklarirano zmogljivostjo ogrevanja (Pdh(Tj)) ali delno obremenitev za hlajenje (Pc(Tj)), deljeno z deklarirano zmogljivostjo hlajenja (Pdc(Tj));

(78)

„način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

(79)

„stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je toplozračni grelnik, ohlajevalnik prostorov, klimatska naprava ali toplotna črpalka priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikaz informacij ali statusa;

(80)

„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinsko upravljanje, ki vključuje daljinski upravljalnik preko omrežja, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

(81)

„prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

(82)

„stanje izključenosti“ pomeni stanje, ko je ohlajevalnik prostorov, klimatska naprava ali toplotna črpalka povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot „stanje izključenosti“ se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz „stanja izključenosti“, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(83)

„stanje izključenosti termostata“ pomeni pogoj, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja vklopljena, vendar enota ne deluje; vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

(84)

„stanje delovanja grelnika ohišja“ pomeni pogoj, v katerem enota aktivira grelno napravo, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

(85)

„potreba po moči v stanju izključenosti“ (POFF) pomeni potrebo po moči grelnika, ki je v stanju izključenosti, izraženo v kW;

(86)

„potreba po moči v stanju izključenosti termostata“ (PTO) pomeni potrebo po moči enote v stanju izključenosti termostata, izraženo v kW;

(87)

„potreba po moči v stanju pripravljenosti“ (PSB) pomeni potrebo po moči enote v stanju pripravljenosti, izraženo v kW;

(88)

„potreba po moči v načinu grelnika ohišja“ (PCK) pomeni potrebo po moči enote v načinu grelnika ohišja, izraženo v kW;

(89)

„ure delovanja v stanju izključenosti“ (HOFF) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(90)

„ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(91)

„ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(92)

„ure delovanja v načinu grelnika ohišja“ (HCK) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v načinu delovanja grelnika ohišja, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(93)

„sezonsko razmerje primarne energije v načinu hlajenja“ (SPERc) pomeni splošno razmerje energijske učinkovitosti klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov na gorivo, ki je reprezentativno za določeno sezono hlajenja;

(94)

„sezonska učinkovitost porabe plina v načinu hlajenja“ (SGUEc) pomeni učinkovitost porabe plina v celotni sezoni hlajenja;

(95)

„učinkovitost porabe plina pri delni obremenitvi“ pomeni učinkovitost porabe plina pri hlajenju (GUEc,bin) ali ogrevanju (GUEh,bin) pri zunanji temperaturi Tj;

(96)

„učinkovitost porabe plina pri deklarirani zmogljivosti“ pomeni učinkovitost porabe plina pri hlajenju (GUEcDC) ali ogrevanju (GUEhDC) pri pogojih deklarirane zmogljivosti, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III in popravljeno za morebitno ciklično delovanje enote, kadar efektivna zmogljivost hlajenja (QEc) presega obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali efektivna zmogljivost ogrevanja (QEh) presega obremenitev zaradi ogrevanja (Ph(Tj));

(97)

„efektivna zmogljivost hlajenja“ (QEc) pomeni izmerjeno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka ali ventilator), odgovorne za kroženje medija za prenos toplote prek notranjega toplotnega izmenjevalnika;

(98)

„efektivna zmogljivost rekuperacije toplote“ pomeni izmerjeno zmogljivost rekuperacije toplote, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka) v krogu za rekuperacijo toplote za hlajenje (QEhr,c) ali ogrevanje (QEhr,h);

(99)

„izmerjena vhodna toplota za hlajenje“ (Qgmc) pomeni izmerjeno dovedeno gorivo pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v Prilogi III tabele 21, izraženo v kW;

(100)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu hlajenja“ (SAEFc) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono hlajenja, vključno s prispevkom načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(101)

„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC) pomeni letno potrebo po hlajenju, izračunano kot zmnožek konstrukcijske obremenitve za hlajenje (Pdesign,c) in ekvivalenta ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje (HEC);

(102)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu hlajenja v načinu aktivnega delovanja“ (SAEFc,on) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono hlajenja, brez prispevka načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(103)

„faktor pomožne energije v načinu hlajenja pri delni obremenitvi“ (AEFc,bin) pomeni pomožno energijsko učinkovitost pri hlajenju pri zunanji temperaturi (Tj);

(104)

„vhodna električna moč v načinu hlajenja“ (PEc) pomeni efektivno vhodno električno moč za hlajenje v kW;

(105)

„sezonsko razmerje primarne energije v načinu ogrevanja“ (SPERh) pomeni splošno razmerje energijske učinkovitosti toplotne črpalke na gorivo, ki je reprezentativno za sezono ogrevanja;

(106)

„sezonska učinkovitost porabe plina v načinu ogrevanja“ (SGUEh) pomeni učinkovitost porabe plina v sezoni ogrevanja;

(107)

„efektivna zmogljivost ogrevanja“ (QEh) pomeni izmerjeno zmogljivost ogrevanja, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka ali ventilator), odgovorne za kroženje medija za prenos toplote prek notranjega toplotnega izmenjevalnika;

(108)

„izmerjena vhodna toplota za ogrevanje“ (Qgmh) pomeni izmerjeno dovedeno gorivo pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III, izraženo v kW;

(109)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu ogrevanja“ (SAEFh) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono ogrevanja, vključno s prispevkom načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(110)

„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH) pomeni letno potrebo po ogrevanju, izračunano kot zmnožek konstrukcijske obremenitve za ogrevanje in letnega ekvivalenta ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje (HHE);

(111)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (SAEFh,on) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono ogrevanja, brez prispevka načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(112)

„faktor pomožne energije v načinu ogrevanja pri delni obremenitvi“ (AEFh,bin) pomeni pomožno energijsko učinkovitost pri ogrevanju pri zunanji temperaturi Tj;

(113)

„faktor pomožne energije pri deklarirani zmogljivosti“ pomeni faktor pomožne energije pri hlajenju (AEFc,dc) ali ogrevanju (AEFh,dc) pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III, in popravljeno za morebitno ciklično delovanje enote, kadar efektivna zmogljivost hlajenja (QEc) presega obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali efektivna zmogljivost ogrevanja (QEh) presega obremenitev zaradi ogrevanja (Ph(Tj));

(114)

„vhodna električna moč v načinu ogrevanja“ (PEh) pomeni efektivno vhodno električno moč za ogrevanje v kW;

(115)

„emisije NOx toplotnih črpalk, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem“ pomeni vsoto emisij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida toplotnih črpalk, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem, merjene pri standardnih nazivnih pogojih, z uporabo ekvivalenta števila vrtljajev motorja na minuto in izražene v mg dušikovega dioksida na kWh dovedenega goriva na osnovi GCV;

(116)

„ekvivalent števila vrtljajev na minuto“ (Erpmequivalent) pomeni število vrtljajev na minuto motorja z notranjim zgorevanjem, izračunano na osnovi števila obratov motorja pri razmerjih delne obremenitve 70, 60, 40 in 20 % za ogrevanje (ali hlajenje, če ni funkcije ogrevanja) in z utežitvenimi faktorji 0,15, 0,25, 0,30 oziroma 0,30;

(117)

„nazivna vhodna moč“ (DA) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje visokotemperaturni procesni ohlajevalnik (vključno s kompresorjem, ventilatorji ali črpalkami kondenzatorja, črpalkami uparjalnika in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno hladilno zmogljivost, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(118)

„nazivno razmerje energijske učinkovitosti“ (EERA) pomeni nazivno hladilno zmogljivost, izraženo v kW, deljeno z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, pri čemer se izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(119)

„sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika pri standardnih nazivnih pogojih, značilno za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno hladilno potrebo in letno porabo električne energije;

(120)

„letna hladilna potreba“ pomeni seštevek hlajenja za vsako hladilno obremenitev glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom binskih ur;

(121)

„hladilna obremenitev“ pomeni nazivno hladilno zmogljivost, pomnoženo z razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, izraženo v kW na dve decimalni mesti natančno;

(122)

„delna obremenitev“ (PC(Tj)) pomeni hladilno obremenitev pri določeni temperaturi okolice (Tj), izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(123)

„razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov“ (PR(Tj)) pomeni:

(124)

„letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim razmerjem energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom binskih ur;

(125)

„temperatura okolice“ pomeni:

(126)

„referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov enako 1. Nastavi se na 35 °C. Za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike je temperatura zraka, ki se dovaja kondenzatorju, opredeljena kot 35 °C, medtem ko je za vodno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike temperatura vode, ki se dovaja kondenzatorju, opredeljena kot 30 °C pri temperaturi zunanjega zraka na kondenzatorju 35 °C;

(127)

„energijska učinkovitost pri delni obremenitvi“ (EERPL(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, ki se izpelje iz deklariranega razmerja energijske učinkovitosti (EERDC) za določene temperaturne intervale, za druge temperaturne intervale pa se izračuna z linearno interpolacijo;

(128)

„deklarirana hladilna potreba“ pomeni hladilno obremenitev pri posebnih pogojih za temperaturne intervale, izračunano kot nazivna hladilna zmogljivost in pomnoženo z ustreznim razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov;

(129)

„deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ (EERDC) pomeni razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika pri določeni nazivni točki in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije, če minimalna deklarirana hladilna zmogljivost presega hladilno obremenitev, ali interpolirano, če so najbližje deklarirane hladilne zmogljivosti nad in pod hladilno obremenitvijo;

(130)

„deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da visokotemperaturni procesni ohlajevalnik doseže deklarirano hladilno zmogljivost pri določeni nazivni točki;

(131)

„deklarirana hladilna zmogljivost“ pomeni hladilno zmogljivost visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika za zadovoljitev deklarirane hladilne potrebe pri določeni nazivni točki;

(132)

„skupna vhodna električna moč“ (Pelec) pomeni skupno električno moč, ki jo prevzame enota, vključno z ventilatorjem in pomožnimi napravami.

1.

Sezonska energijska učinkovitost izdelkov za toplozračno ogrevanje pri ogrevanju prostorov:

2.

Sezonska energijska učinkovitost izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov:

3.

Sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov:

4.

Emisije dušikovih oksidov:

5.

Informacije o izdelku:

Tabela 9

Zahteve po informacijah za toplozračne grelnike

Tabela 10

Zahteve po informacijah za ohlajevalnike prostorov

Tabela 11

Zahteve po informacijah za klimatske naprave zrak–zrak

Tabela 12

Zahteve po informacijah za klimatske naprave voda/slanica-zrak

Tabela 13

Zahteve po informacijah za ventilatorske konvektorje

Tabela 14

Zahteve po informacijah za toplotne črpalke

Tabela 15

Zahteve po informacijah za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

1.

Zaradi zagotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo druge zanesljive, točne in ponovljive metode, pri kateri se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 do 8.

2.

Splošni pogoji za meritve in izračune:

3.

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov toplozračnih grelnikov:

4.

Sezonska energijska učinkovitost ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z električnim motorjem pri hlajenju prostorov:

5.

Sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem:

6.

Sezonska energijska učinkovitost električnih toplotnih črpalk pri ogrevanju prostorov:

7.

Sezonska energijska učinkovitost toplotnih črpalk z motorjem z notranjim zgorevanjem pri ogrevanju prostorov:

8.

Splošni pogoji za meritve in izračune visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov:

(a)

referenčna temperatura okolice na zunanjem toplotnem izmenjevalniku je 35 °C za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, za vodno hlajene visokotemperaturne ohlajevalnike pa je vhodna temperatura vode na kondenzatorju 30 °C (nazivna točka pri 35 °C zunanje temperature zraka);

(b)

izhodna temperatura tekočine na notranjem toplotnem izmenjevalniku je 7 °C pri suhem termometru;

(c)

različne temperature okolice skozi leto, značilne za povprečne podnebne razmere v Evropski uniji, in ustrezno število ur prisotnosti teh temperatur so v skladu s tabelo 28;

(d)

učinek zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika se izmeri ali pa se uporabi privzeta vrednost.