EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32015R1189

Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (Besedilo velja za EGP)

UL L 193, 21.7.2015, str. 100–114 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 09/01/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1189/oj

21.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/100


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1189

z dne 28. aprila 2015

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bi morala Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, sprejeti izvedbene ukrepe za izdelke, ki nudijo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so naprave za ogrevanje, vključno s kotli na trdno gorivo in kompleti kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike kotlov na trdno gorivo, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvih in v komercialne namene. Študija je bila opravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

Okoljski vidiki kotlov na trdno gorivo, ki so za namene te uredbe opredeljeni kot pomembni, so poraba energije v obdobju uporabe ter emisije trdnih delcev (prahu), organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov v obdobju uporabe. Pričakuje se, da bo leta 2030 letna poraba energije, povezana s kotli na trdno gorivo, 530 petajoulov („PJ“) (približno 12,7 milijona ton naftnega ekvivalenta – „Mtoe“), v zvezi z letnimi emisijami pa se pričakuje 25 kiloton („kt“) trdnih delcev, 25 kt organskih plinskih mešanic in 292 kt ogljikovega monoksida. Pričakuje se povečanje emisij dušikovih oksidov zaradi morebitnih novih zasnov kotlov na trdno gorivo, katerih cilj so večja energijska učinkovitost in nižje emisije organskih snovi. Pripravljalna študija kaže, da je možno porabo energije in emisije kotlov na trdno gorivo v obdobju uporabe znatno zmanjšati.

(5)

Pripravljalna študija kaže, da dodatne zahteve v zvezi s parametri okoljsko primerne zasnove za izdelke iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES v primeru kotlov na trdno gorivo niso potrebne. Zlasti niso pomembne emisije dioksinov in furanov.

(6)

Kotli, ki proizvajajo toploto izključno za preskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo, kotli za ogrevanje in distribucijo plinastih medijev za prenos toplote ter kotli za soproizvodnjo z električno zmogljivostjo 50 kW ali več imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe. Izvzeti so kotli na nelesno biomaso, saj trenutno ni dovolj vseevropskih informacij, da bi se zanje lahko določile ustrezne ravni zahtev za okoljsko primerno zasnovo, lahko pa imajo dodatne pomembne vplive na okolje, kot so emisije furana in dioksina. Primernost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za kotle na nelesno biomaso bo ponovno ocenjena po pregledu te uredbe.

(7)

Poraba energije in emisije kotlov na trdno gorivo bi se lahko zmanjšale z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(8)

Zaradi skupnega učinka zahtev za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1187 (2) naj bi do leta 2030 po ocenah bili doseženi letni prihranki energije v višini približno 18 PJ (okoli 0,4 Mtoe), skupaj s povezanimi zmanjšanji emisij ogljikovega dioksida („CO2“) v višini približno 0,2 Mt ter emisij trdnih delcev v višini 10 kt, organskih plinskih mešanic v višini 14 kt in ogljikovega monoksida v višini 130 kt.

(9)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale harmonizirati porabo energije in zahteve glede emisij za kotle na trdno gorivo po vsej Uniji, da bi notranji trg bolje deloval in da bi se izboljšala okoljska učinkovitost teh izdelkov.

(10)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost in dostopnost kotlov na trdno gorivo z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje.

(11)

Uvedba zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi morala proizvajalcem zagotoviti dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati učinek na stroške proizvajalcev, zlasti malih in srednje velikih podjetij, ter obenem zagotavljati pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(12)

Parametre za izdelke bi bilo treba izmeriti in izračunati na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(13)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti. Medtem ko je ustrezno hkrati pregledati ustreznost certificiranja, ki ga opravi tretja stran, kot zahteva Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 (4), ni zaželeno in niti se ne zdi izvedljivo, da bi se ocenjevanje skladnosti kotlov na trdno gorivo spremenilo pred začetkom veljavnosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo.

(14)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(15)

Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva kotlov na trdno gorivo bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in odstranitvi.

(16)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti kotlov na trdno gorivo v njihovem življenjskem ciklu.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba brez poseganja v Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet in uporabo kotlov na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo 500 kilowattov („kW“) ali manj, vključno s kotli, vključenimi v komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, kot je opredeljeno v členu 2 Delegirane uredbe (EU) 2015/….

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

kotle, ki proizvajajo toploto izključno za preskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo;

(b)

kotle za segrevanje in distribucijo plinastih medijev za prenos toplote, kot je para ali zrak;

(c)

kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo z najvišjo električno zmogljivostjo 50 kW ali več;

(d)

kotle na nelesno biomaso.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„kotel na trdno gorivo“ pomeni napravo, opremljeno z enim ali več generatorji toplote, ki zagotavljajo toploto za centralni sistem ogrevanja z vodo, da dosega in ohranja želeno notranjo temperaturo enega ali več zaprtih prostorov, pri čemer toplotna izguba v okolico ne presega 6 % nazivne izhodne toplotne moči;

2.

„centralni sistem ogrevanja z vodo“ pomeni sistem, ki uporablja vodo kot medij za distribucijo centralno proizvedene toplote do oddajnikov toplote za ogrevanje zaprtih prostorov v stavbah ali njihovih delih, vključno z omrežji za skupinsko ali daljinsko ogrevanje;

3.

„generator toplote na trdno gorivo“ pomeni del kotla na trdno gorivo, ki proizvaja toploto z zgorevanjem trdnih goriv;

4.

„nazivna izhodna toplotna moč“ ali „Pr“ pomeni deklarirano izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo pri ogrevanju zaprtih prostorov z osnovnim gorivom, izraženo v kW;

5.

„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem agregatnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnim fosilnim gorivom;

6.

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih sektorjev, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

7.

„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

8.

„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

9.

„fosilno gorivo“ pomeni gorivo, razen biomase, vključno z antracitom, rjavim premogom, koksom in bituminoznim premogom; za namene te uredbe vključuje tudi šoto;

10.

„kotel na biomaso“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki kot osnovno gorivo uporablja biomaso;

11.

„kotel na nelesno biomaso“ pomeni kotel na biomaso, ki kot osnovno gorivo uporablja nelesno biomaso in za katerega lesna biomasa, fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva niso navedeni kot drugo primerno gorivo;

12.

„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto trdnega goriva, ki se v skladu z navodili proizvajalca prednostno uporablja za kotel;

13.

„drugo primerno gorivo“ pomeni trdno gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za kotel na trdno gorivo v skladu z navodili proizvajalca in vključuje katero koli gorivo, ki je navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev ter v tehničnem promocijskem gradivu in oglasih;

14.

„kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki lahko hkrati proizvaja toploto in električno energijo;

15.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ ali „ηs “ pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov v določeni sezoni ogrevanja, ki jo pokriva kotel na trdno gorivo, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

16.

„trdni delci“ pomeni delce različnih oblik, sestave in gostote, razpršene v plinski fazi dimnega plina.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1.   Zahteve za okoljsko primerno zasnovo so določene v Prilogi II.

2.   Kotli na trdno gorivo od 1. januarja 2020 izpolnjujejo zahteve, določene v točkah 1 in 2 Priloge II.

3.   Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

1.   Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2.   Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje podatke iz točke 2(c) Priloge II k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 6

Okvirne ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše kotle na trdno gorivo, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določene v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

1.   Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 1. januarja 2022 predstavi Posvetovalnemu forumu. Pri pregledu se zlasti oceni, ali je primerno:

(a)

vključiti kotle na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo do 1 000 kilowattov;

(b)

vključiti kotle na nelesno biomaso z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo za njihove posebne vrste emisij onesnaževal;

(c)

določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo za obdobje po letu 2020 glede energijske učinkovitosti ter emisij trdnih delcev, organskih plinskih mešanic in ogljikovega monoksida;

(d)

spremeniti zahteve za odstopanja pri preverjanjih.

2.   Komisija pregleda, ali je za kotle na trdno gorivo ustrezno vpeljati certificiranje, ki ga opravi tretja stran, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 22. avgusta 2018 predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Prehodna določba

Države članice lahko do 1. januarja 2020 dovolijo dajanje v promet in uporabo kotlov na trdno gorivo, ki so skladni z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov ter emisij trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1187 z dne 27. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav z energijskimi nalepkami (glej stran 43 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov (UL L 239, 6.9.2013, str. 136).

(5)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).


PRILOGA I

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do V

Za priloge II do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„sezonske emisije pri ogrevanju prostorov“ pomeni:

(a)

za samodejno polnjene kotle na trdno gorivo, tehtano povprečje emisij pri nazivni izhodni toplotni moči in emisij pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v mg/m3;

(b)

za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, tehtano povprečje emisij pri nazivni izhodni toplotni moči in emisij pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v mg/m3;

(c)

za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, emisije pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3;

(d)

za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo, emisije pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3;

2.

„kotel na fosilno gorivo“ pomeni kotel na trdno gorivo, pri katerem je osnovno gorivo fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva;

3.

„ohišje kotla na trdno gorivo“ pomeni del kotla na trdno gorivo, ki je zasnovan za vgradnjo generatorja toplote na trdno gorivo;

4.

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se posamezen model kotla na trdno gorivo razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali istega imena proizvajalca;

5.

„kondenzacijski kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, v katerem se pri normalnih pogojih delovanja in določenih delovnih temperaturah vode vodna para v produktih zgorevanja delno kondenzira, da se latentna toplota te vodne pare uporabi za ogrevanje;

6.

„kombinirani kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki je zasnovan tudi za zagotavljanje toplote za oskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo pri določenih temperaturah, količinah in stopnjah pretoka v določenih intervalih ter je priključen na zunanji vir pitne ali sanitarne vode;

7.

„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso, ki ni: polena z vsebnostjo vlage 25 % ali manj, lesni sekanci z vsebnostjo vlage 15 % ali več, stisnjen les v obliki peletov ali briketov ali žagovina z vsebnostjo vlage, ki je enaka ali nižja od 50 %;

8.

„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do skupne mase goriva, ki se uporablja v kotlih na trdno gorivo;

9.

„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo, ki ni bituminozni premog, rjavi premog (vključno z briketi), koks, antracit ali briketi iz mešanega fosilnega goriva;

10.

„električni izkoristek“ ali „ηel “ pomeni razmerje med proizvedeno električno energijo in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo, izraženo v %, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

11.

„zgornja kurilna vrednost“ ali „GCV“ pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

12.

„pretvorbeni količnik“ ali „CC“ pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

13.

„zahtevana električna moč pri maksimalni izhodni toplotni moči“ ali „elmax “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri nazivni izhodni toplotni moči, izraženo v kW, brez porabe električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij;

14.

„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ ali „elmin “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri uporabni delni obremenitvi, izraženo v kW, brez porabe električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij;

15.

„rezervni grelnik“ pomeni grelnik z električno upornostjo na osnovi Joulovega zakona, ki proizvaja toploto samo zato, da prepreči zamrznitev kotla na trdno gorivo ali centralnega sistema ogrevanja z vodo, ali kadar je zunanji vir toplote prekinjen (tudi med vzdrževanjem) ali v okvari;

16.

„uporabna delna obremenitev“ pomeni pri kotlih na trdno gorivo s samodejnim polnjenjem delovanje pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči in pri kotlih na trdno gorivo z ročnim polnjenjem, ki lahko delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, delovanje pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči;

17.

„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ ali „PSB “ pomeni električno moč v kW, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva v stanju pripravljenosti, pri čemer se ne upošteva vgrajena sekundarna oprema za blaženje emisij;

18.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je kotel na trdno gorivo priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa ali prikaz informacij ali statusa;

19.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja“ ali „ηson “ pomeni:

(a)

za samodejno polnjene kotle na trdno gorivo tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v %;

(b)

za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v %;

(c)

za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %;

(d)

za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %;

20.

„izkoristek“ ali „η“ pomeni razmerje v % med koristno izhodno toploto in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

21.

„koristna izhodna toplotna moč“ ali „P“ pomeni izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo, ki je prenesena na medij za prenos toplote, izraženo v kW;

22.

„naprava za uravnavanje temperature“ pomeni napravo, ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom za nastavitev vrednosti in časovnega načrtovanja želene notranje temperature ter sporoča ustrezne podatke vmesniku kotla na trdno gorivo, na primer osrednji procesni enoti, s čimer prispeva k uravnavanju notranje temperature;

23.

„zgornja kurilna vrednost brez vlage“ ali „GCVmf “ pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, ki mu je bila odstranjena vsa vlaga, ko popolnoma zgori s kisikom in ko produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

24.

„enakovredni model“ pomeni model, ki je dan na trg z enakimi tehničnimi parametri, določenimi v preglednici 1 točke 2 Priloge II, kot drug model, ki ga da na trg isti proizvajalec.


(1)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Kotli na trdno gorivo od 1. januarja 2020 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni manjša od 75 %;

(b)

pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ni manjša od 77 %;

(c)

sezonske emisije trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne presegajo 40 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 60 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(d)

sezonske emisije organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne presegajo 20 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(e)

sezonske emisije ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne presegajo 500 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 700 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(f)

sezonske emisije dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov, izražene v dušikovem dioksidu, ne presegajo 200 mg/m3 za kotle na biomaso in 350 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo.

Te zahteve veljajo za osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo za kotle na trdno gorivo.

2.   Zahteve glede podatkov o izdelku

Od 1. januarja 2020 se o kotlih na trdno gorivo zagotovijo naslednji podatki:

(a)

v priročnikih z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov:

(1)

informacije iz preglednice 1 s tehničnimi parametri, izmerjenimi in izračunanimi v skladu s Prilogo III ter izraženimi na število decimalnih mest, ki je prikazano v preglednici;

(2)

vsi posebni varnostni ukrepi, ki se sprejmejo pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju kotla na trdno gorivo;

(3)

navodila v zvezi s pravilnim delovanjem kotla na trdno gorivo in zahtevami glede kakovosti osnovnega goriva in vsakega drugega primernega goriva;

(4)

pri generatorjih toplote na trdno gorivo, zasnovanih za kotle na trdno gorivo, in ohišjih kotlov na trdno gorivo, ki se opremijo s takšnimi generatorji toplote, njihove značilnosti, zahteve za montažo (da se zagotovi skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo) in, kjer je primerno, seznam kombinacij, ki jih priporoča proizvajalec;

(b)

v delu prosto dostopnih spletnih strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom, informacije za razstavljanje, recikliranje in odstranitev po koncu življenjske dobe;

(c)

v tehnični dokumentaciji za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4:

(1)

podatki iz točk (a) in (b);

(2)

seznam vseh enakovrednih modelov, če je ustrezno;

(3)

kjer je osnovno gorivo ali drugo primerno gorivo druga lesna biomasa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali druga mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v preglednici 1, opis goriva, ki zadostuje za njegovo nedvoumno identifikacijo, in tehnični standard ali specifikacija goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in izmerjeno vsebnostjo pepela, za drugo fosilno gorivo pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi goriva;

(d)

električna zmogljivost, trajno označena na kotlu na trdno gorivo za soproizvodnjo.

Podatki iz točke (c) se lahko združijo s tehnično dokumentacijo, zagotovljeno v skladu z ukrepi iz Direktive 2010/30/EU.

Preglednica 1

Zahteve glede podatkov za kotle na trdno gorivo

Identifikacijska oznaka modela:

Način polnjenja: [ročno: kotel bi moral delovati s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (1) litrov/samodejno: priporočljivo je, da kotel deluje s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (2) litrov]

Kondenzacijski kotel: [da/ne]

 

Kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo: [da/ne]

Kombinirani kotel: [da/ne]

Gorivo

Osnovno gorivo (samo eno):

Druga primerna goriva:

η s [x %]:

Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov (4)

PM

OGC

CO

NOx

[x] mg/m3

Polena, vsebnost vlage ≤ 25 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Lesni sekanci, vsebnost vlage 15–35 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Lesni sekanci, vsebnost vlage > 35 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Stisnjen les v obliki peletov ali briketov

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Žagovina, vsebnost vlage ≤ 50 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Druga lesna biomasa

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Nelesna biomasa

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Bituminozni premog

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Rjavi premog (vključno z briketi)

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Koks

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Antracit

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Briketi iz mešanega fosilnega goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Drugo fosilno gorivo

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Briketi iz mešanice biomase (30–70 %)/fosilnega goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Druga mešanica biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

Značilnosti pri delovanju samo z osnovnim gorivom:

Element

Simbol

Vrednost

Enota

 

Element

Simbol

Vrednost

Enota

Koristna izhodna toplota

 

Izkoristek

Pri nazivni izhodni toplotni moči

Pn  (3)

x,x

kW

 

Pri nazivni izhodni toplotni moči

ηn

x,x

%

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

Pp

[x,x/NP]

kW

 

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

ηp

[x,x/NP]

%

Za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo: električni izkoristek

 

Dodatna potreba po električni moči

 

Pri nazivni izhodni toplotni moči

elmax

x,xxx

kW

Pri nazivni izhodni toplotni moči

ηel,n

x,x

%

 

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

elmin

[x,xxx/NP]

kW

 

Vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij, če je primerno

[x,xxx/NP]

kW

 

V stanju pripravljenosti

PSB

x,xxx

kW

 

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

 


(1)  Prostornina hranilnika = 45 × P r × (1 – 2,7/P r) ali 300 litrov, kar je več, pri čemer je P r naveden v kW.

(2)  Prostornina hranilnika = 20 × P r, pri čemer je P r naveden v kW.

(3)  Za osnovno gorivo je P n enak P r.

(4)  PM = trdni delci, OGC = organske plinske mešanice, CO = ogljikov monoksid, NOx = dušikovi oksidi.


PRILOGA III

Meritve in izračuni

1.   Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 do 6.

2.   Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)

Kotli na trdno gorivo se preskusijo na osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo iz preglednice 1 Priloge II, s to izjemo, da se za kotle, preskušene na lesne sekance z vsebnostjo vlage več kot 35 %, ki izpolnjujejo veljavne zahteve, šteje, da izpolnjujejo te zahteve tudi za lesne sekance z vsebnostjo vlage 15–35 % in jih ni treba preskusiti na lesne sekance z vsebnostjo vlage 15–35 %.

(b)

Deklarirane vrednosti sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov in sezonskih emisij pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližje celo število.

(c)

Vsak generator toplote na trdno gorivo, ki je zasnovan za kotel na trdno gorivo, in vsako ohišje kotla na trdno gorivo, ki se opremi s takšnim generatorjem toplote, se preskusi z ustreznim ohišjem kotla na trdno gorivo in generatorjem toplote.

3.   Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Izmerijo se vrednosti izkoristka ηn in ηp ter vrednosti koristne izhodne toplote Pn in Pp , kot je ustrezno. Pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo se izmeri tudi vrednost električnega izkoristka ηel,n .

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηson , popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature, dodatne porabe električne energije, za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo pa se popravi tako, da se prišteje električni izkoristek, pomnožen s CC 2,5.

(c)

Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom CC 2,5.

4.   Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs je opredeljena kot:

ηs = ηson F(1) – F(2) + F(3)

pri čemer je:

(1)

ηson sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena kot odstotek in izračunana v skladu s točko 4(b);

(2)

F(1) izguba sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov naprav za uravnavanje temperature; F(1) = 3 %;

(3)

F(2) negativni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne porabe električne energije, izražen kot odstotek in izračunan v skladu s točko 4(c);

(4)

F(3) pozitivni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi električnega izkoristka kotlov na trdno gorivo za soproizvodnjo, izražen kot odstotek in izračunan, kot je navedeno spodaj:

F(3) = 2,5 × ηel,n

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηson se izračuna, kot je navedeno spodaj:

(1)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo:

ηson = 0,85 × ηp + 0,15 × ηn

(2)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo:

ηson = ηn

(c)

F(2) se izračuna, kot sledi:

(1)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo:

F(2) = 2,5 × (0,15 × elmax + 0,85 × elmin + 1,3 × PSB )/(0,15 × Pn + 0,85 × Pp )

(2)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo:

F(2) = 2,5 × (elmax + 1,3 × PSB)/Pn

5.   Izračun zgornje kurilne vrednosti

Zgornja kurilna vrednost (GCV) se pridobi iz zgornje kurilne vrednosti brez vlage (GCVmf ) z uporabo naslednje pretvorbe:

GCV = GCVmf × (1 – M)

pri čemer:

(a)

sta GCV in GCVmf izraženi v megajoulih na kilogram;

(b)

je M vsebnost vlage v gorivu, izražena kot delež.

6.   Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov

(a)

Emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov se izrazijo standardizirano na osnovo suhega dimnega plina pri 10 % kisika in na običajne pogoje pri 0 °C in 1 013 milibarih.

(b)

Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov Es trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida oziroma dušikovih oksidov se izračunajo, kot sledi:

(1)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo:

Es = 0,85 × Es,p + 0,15 × Es,n

(2)

pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo:

Es = Es,n

pri čemer so:

(a)

Es,p emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri 30 % ali 50 % nazivne izhodne toplotne moči, kot je primerno;

(b)

Es,n emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri nazivni izhodni toplotni moči.

(c)

Emisije trdnih delcev se izmerijo z gravimetrično metodo, brez trdnih delcev, ki jih tvorijo organske plinske mešanice, ko se dimni plin pomeša z zunanjim zrakom.

(d)

Emisije dušikovih oksidov se izračunajo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida in se izrazijo v dušikovem dioksidu.


PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz Priloge II uporabljajo naslednji postopek preverjanja:

1.

organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela. Enota se preskusi z enim ali več gorivi s primerljivimi značilnostmi, kot jih imajo goriva, ki jih je za izvajanje meritev v skladu s Prilogo III uporabil proizvajalec;

2.

šteje se, da je model skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)

so vrednosti v tehnični dokumentaciji skladne z zahtevami iz Priloge II; in

(b)

se s preskušanjem parametrov modela iz preglednice 2 dokaže skladnost za vse te parametre;

3.

če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če rezultat iz točke 2(b) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca;

4.

šteje se, da je model skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če se s preskušanjem parametrov modela iz preglednice 2 za tri dodatne enote dokaže skladnost z vsemi temi parametri;

5.

če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju odločitve o neskladnosti modela posredujejo rezultate preskusov in druge pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz Priloge III.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalci ali uvozniki ne uporabljajo kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji.

Preglednica 2

Parameter

Odstopanja pri preverjanjih

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov η s

Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 4 % nižja od deklarirane vrednosti za enoto.

Emisije trdnih delcev

Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 9 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.

Emisije organskih plinskih mešanic

Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 7 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.

Emisije ogljikovega monoksida

Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 30 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.

Emisije dušikovih oksidov

Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 30 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.


(1)  aritmetična sredina vrednosti, ugotovljenih v primeru treh dodatnih enot, preskušenih v skladu z opisom iz točke 3.


PRILOGA V

Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6

Okvirne ciljne vrednosti za najboljšo razpoložljivo tehnologijo na trgu za kotle na trdno gorivo ob začetku veljavnosti te uredbe so, kot sledi. V času začetka veljavnosti te uredbe noben posamezen kotel na trdno gorivo ni dosegal vseh vrednosti, določenih v točkah 1 in 2. Več kotlov na trdno gorivo je dosegalo eno ali več izmed teh vrednosti:

1.

za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov: 96 % za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo, 90 % za kondenzacijske kotle in 84 % za druge kotle na trdno gorivo;

2.

za sezonske emisije pri ogrevanju prostorov:

(a)

2 mg/m3 za trdne delce za kotle na biomaso, 10 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo;

(b)

1 mg/m3 za organske plinske mešanice;

(c)

6 mg/m3 za ogljikov monoksid;

(d)

97 mg/m3 za dušikove okside za kotle na biomaso, 170 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo.

Ciljne vrednosti iz točke 1 in točke 2(a) do (d) ne pomenijo nujno, da je kombinacija teh vrednosti dosegljiva za en sam kotel na trdno gorivo. Primer dobre kombinacije je obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 81 % ter sezonskimi emisijami pri ogrevanju prostorov 7 mg/m3 za trdne delce, 2 mg/m3 za organske plinske mešanice, 6 mg/m3 za ogljikov monoksid in 120 mg/m3 za dušikove okside.


Na vrh