1.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs) pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov, ki jo pokriva lokalni grelnik prostorov, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

2.

„pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

3.

„emisije dušikovih oksidov“ pomeni emisije dušikovih oksidov pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/kWhinput na podlagi GCV za lokalne grelnike prostorov na plinasto ali tekoče gorivo in lokalne komercialne grelnike prostorov;

4.

„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage v gorivu, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ne dosežejo ponovno temperature okolice;

5.

„zgornja kurilna vrednost brez vlage“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, pri katerem je bila vlaga, ki jo vsebuje, izsušena, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

6.

„izkoristek pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (ηth,nom ali ηth,min) pomeni razmerje v % med koristno izhodno toplotno močjo in skupno dovedeno energijo za lokalni grelnik prostorov, pri čemer je za:

7.

„zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči“ (elmax) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov zahteva za zagotavljanje nazivne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

8.

„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ (elmin) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov zahteva za zagotavljanje minimalne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

9.

„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ (elsb) pomeni električno moč v kW, ki jo izdelek zahteva v stanju pripravljenosti;

10.

„zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen“ (Ppilot) pomeni porabo plinastega ali tekočega goriva izdelka v kW, potrebnega za zagotavljanje plamena, ki služi kot vir vžiga močnejšega procesa zgorevanja, potrebnega za nazivno izhodno toplotno moč ali izhodno toplotno moč pri delni obremenitvi, ko je prižgan dlje kot 5 minut, preden se vključi glavni gorilnik;

11.

„ročno uravnavanje dovajanja toplote z vgrajenim termostatom“ pomeni ročno upravljan senzor, vgrajen v izdelek, ki meri in uravnava temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote;

12.

„ročno uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem“ pomeni ročno upravljan senzor, vgrajen v izdelek, ki meri temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote glede na temperaturo v prostoru in/ali na prostem;

13.

„elektronsko uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem ali elektronsko uravnavanje dovajanja toplote s strani dobavitelja energije“ pomeni samodejno upravljan senzor, vgrajen izdelek, ki meri temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote glede na temperaturo v prostoru in/ali na prostem, ali napravo, katere način dovajanja lahko uravnava dobavitelj energije;

14.

„uravnavanje izhodne toplotne moči s pomočjo ventilatorja“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajenim ventilatorjem, s katerim je mogoče upravljati, za uravnavanje izhodne toplotne moči ter njeno prilagajanje potrebi po ogrevanju;

15.

„enostopenjsko uravnavanje izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da izdelek svoje izhodne toplotne moči ne more samodejno uravnavati in ne prejema nobenih podatkov o sobni temperaturi, na podlagi katerih bi samodejno uravnaval izhodno toplotno moč;

16.

„dve ali več ročno nastavljivih stopenj, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da je mogoče izhodno toplotno moč izdelka ročno uravnavati z najmanj dvema stopnjama izhodne toplotne moči in da izdelek ni opremljen z napravo, ki izhodno toplotno moč samodejno uravnava glede na želeno temperaturo prostora;

17.

„uravnavanje temperature v prostoru z mehanskim termostatom“ pomeni, da je izdelek opremljen z neelektronsko napravo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

18.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

19.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in temperature v 24-urnem intervalu časovnika;

20.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in ravni temperature za ves teden. V 7-dnevnem obdobju morajo nastavitve omogočati dnevno spreminjanje;

21.

„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki samodejno zniža nastavljeno temperaturo v prostoru, ko v njem ni prisotna nobena oseba;

22.

„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki zniža izhodno toplotno moč, če je odprto okno ali vrata. Kadar se za zaznavanje odprtega okna ali vrat uporablja senzor, se ga lahko vgradi z izdelkom, zunaj izdelka, v stavbo, ali pa se uporabi kombinacija teh možnosti;

23.

„z možnostjo uravnavanja na daljavo“ pomeni funkcijo, ki omogoča oddaljeno interakcijo z izdelkom izven stavbe, v kateri je vgrajen;

24.

„s prilagodljivim uravnavanjem začetka delovanja“ pomeni funkcijo, ki predvidi in sproži optimalen začetek ogrevanja, da se določena temperatura doseže ob želenem času;

25.

„z omejitvijo časa delovanja“ pomeni, da ima izdelek funkcijo, ki samodejno izključi izdelek po poteku nastavljenega časovnega obdobja;

26.

„z globus senzorjem“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki meri temperaturo zraka in sevalno temperaturo;

27.

„enostopenjsko“ pomeni, da izdelek ne more samodejno prilagajati svoje izhodne toplotne moči;

28.

„dvostopenjsko“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z dvema različnima stopnjama glede na dejansko temperaturo zraka v prostoru in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

29.

„modularno“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z vsaj tremi različnimi stopnjami glede na dejansko in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

30.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je izdelek priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikaz informacij ali statusa;

31.

„izhodna toplotna moč cevnega sistema“ pomeni skupno izhodno toplotno moč cevnih odsekov konfiguracije v kW, kakor je dana na trg;

32.

„izhodna toplotna moč cevnega odseka“ pomeni izhodno toplotno moč cevnega odseka v kW, ki skupaj z drugimi cevnimi odseki tvori del konfiguracije cevnega sistema;

33.

„faktor sevanja pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (RFnom ali RFmin) pomeni razmerje med izhodno infrardečo toplotno močjo izdelka v % v primerjavi s skupno dovedeno energijo pri zagotavljanju nazivne ali minimalne izhodne toplotne moči, izračunano kot izhodna infrardeča energija, deljena s skupno dovedeno energijo na podlagi spodnje kurilne vrednosti (NCV) goriva pri zagotavljanju nazivne ali minimalne izhodne toplotne moči;

34.

„izolacija lupine“ pomeni stopnjo toplotne izolacije lupine ali obloge izdelka, uporabljene za zmanjšanje toplotnih izgub v primeru, ko je izdelek mogoče namestiti zunaj stavbe;

35.

„faktor izgube skozi lupino“ pomeni toplotne izgube v % zaradi dela izdelka, nameščenega zunaj zaprtega prostora, ki ga izdelek greje, in se določi s prepustnostjo zadevne lupine tega dela;

36.

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model lokalnega grelnika prostorov razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali proizvajalčevega imena;

37.

„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja pri lokalnem grelniku prostorov.

(a)

Lokalni grelniki prostorov od 1. januarja 2018 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

Od 1. januarja 2018 emisije dušikovih oksidov (NOx) iz lokalnih grelnikov prostorov na tekoča in plinasta goriva ne presegajo naslednjih vrednosti:

(a)

Od 1. januarja 2018 se o lokalnih grelnikih prostorov zagotovijo naslednje informacije:

(b)

Od 1. januarja 2018 se o lokalnih grelnikih prostorov zagotovijo naslednje informacije:

(a)

Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč in sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližjo prvo decimalko.

(b)

Deklarirane vrednosti za emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov (ηS ) se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja (ηS,on ), popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja akumulirane toplote in izhodne toplotne moči, dodatne potrebe po električni moči in porabe energije za stalno goreči vžigalni plamen.

(b)

Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom (CC) 2,5.

(a)

Pri lokalnih grelnikih na plinasta in tekoča goriva se pri meritvi upoštevajo emisije dušikovih oksidov (NOx). Emisije dušikovih oksidov se izračunajo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter izrazijo z dušikovim dioksidom.

(a)

Sezonska energijska učinkovitost vseh lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov, razen lokalnih komercialnih grelnikov prostorov, je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – 10 % + F(1) + F(2) + F(3) – F(4) – F(5)

Sezonska energijska učinkovitost lokalnih komercialnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – F(1) – F(4) – F(5)

pri čemer je:

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja se izračuna kot:

Za vse lokalne grelnike prostorov, razen za lokalne električne grelnike prostorov in lokalne komercialne grelnike prostorov:

ηS,on = ηth,nom

pri čemer je:

Za lokalne električne grelnike prostorov:

pri čemer je:

Za lokalne komercialne grelnike prostorov:

ηS,on = ηS,th · ηS,RF

pri čemer je:

Za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini je ηS,th enaka 85,6 %.

Za lokalne cevne grelnike prostorov:

ηS,th = (0,15 · ηth,nom + 0,85 · ηth,min ) – Fenv

pri čemer:

Če proizvajalec ali dobavitelj določi, da mora biti generator toplote lokalnega cevnega grelnika prostora nameščen v prostor, ki bo ogrevan, so izgube skozi lupino 0 (nič).

Če proizvajalec ali dobavitelj določi, da mora biti generator toplote lokalnega cevnega grelnika prostora nameščen zunaj prostora, ki bo ogrevan, je faktor izgube skozi lupino odvisen od toplotne prepustnosti lupine generatorja toplote v skladu s preglednico 4.

Preglednica 4

Faktor izgube skozi lupino generatorja toplote

Emisijska učinkovitost lokalnih komercialnih grelnikov prostorov se izračuna na naslednji način:

pri čemer je:

RFS = 0,15 · RFnom + 0,85 · RFmin

pri čemer je:

Za cevne sisteme:

pri čemer je:

Ta enačba se uporablja samo, če je konstrukcija gorilnika, cevi in reflektorjev cevnega odseka, uporabljenega v cevnem sistemu, enaka lokalnemu grelniku prostorov z eno cevjo in so nastavitve za delovanje cevnega odseka enake nastavitvam lokalnega grelnika prostorov z eno cevjo.

(c)

Korekcijski faktor F(1) predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje dovedene in izhodne toplotne moči ter če se toplota distribuira preko naravne konvekcije ali konvekcije s pomočjo ventilatorja za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov in negativen prispevek za lokalne komercialne grelnike prostorov, povezan z zmožnostjo izdelka za uravnavanje svoje izhodne toplotne moči.

Za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov se korekcijski faktor izhodne toplotne moči F(1) izračuna na naslednji način:

Če je izdelek opremljen z eno od (medsebojno izključujočih se) možnosti iz preglednice 5, se korekcijski faktor F(1) poveča za ustrezno vrednost te možnosti.

Preglednica 5

Korekcijski faktor F(1) za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov

Če lokalni električni akumulacijski grelnik prostorov toploto oddaja s pomočjo ventilatorja, se F(1) prišteje dodatnih 1,5 %.

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor izhodne toplotne moči izračuna na naslednji način:

Preglednica 6

Korekcijski faktor F(1) za lokalne grelnike prostorov

Najmanjša vrednost korekcijskega faktorja F(1) za dvostopenjske lokalne komercialne grelnike prostorov je 2,5 %, za modularne lokalne komercialne grelnike prostorov pa 5 %.

Pri lokalnih grelnikih prostorov, ki niso električni akumulacijski grelniki ali lokalni komercialni grelniki prostorov, je korekcijski faktor F(1) enak 0 (nič).

(d)

Korekcijski faktor F(2), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo ali jih ni mogoče seštevati, se izračuna na naslednji način:

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(2) enak enemu od faktorjev iz preglednice 7, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja. Izbrati je mogoče samo eno vrednost.

Preglednica 7

Korekcijski faktor F(2)

Korekcijski faktor F(2) ne velja za lokalne komercialne grelnike prostorov.

(e)

Korekcijski faktor F(3), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerih vrednosti se lahko seštevajo, se izračuna na naslednji način:

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(3) seštevek vrednosti iz preglednice 8, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja.

Preglednica 8

Korekcijski faktor F(3)

(f)

Korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot:

Ta korekcijski faktor upošteva dodatno porabo električne energije med stanjem vključenosti in stanjem pripravljenosti.

Za lokalne električne grelnike prostorov se korekcija izračuna na naslednji način:

korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot:

pri čemer je:

Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva se korekcija za dodatno potrebo po električni moči izračuna kot:

pri čemer je:

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči izračuna na naslednji način:

(g)

Korekcijski faktor F(5), povezan s porabo energije stalno gorečega vžigalnega plamena, se izračuna na naslednji način:

Ta korekcijski faktor upošteva zahtevano moč za stalno goreči vžigalni plamen.

Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva se izračuna kot:

pri čemer je:

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor izračuna kot:

Če izdelek nima stalno gorečega vžigalnega plamena, je Ppilot enak 0 (nič),

pri čemer je:

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

2.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

3.

Če rezultat iz točke 2(a) ali (b) ni dosežen, se šteje, da zadevni model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če ni dosežen noben rezultat iz točke 2(c) do (i), organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca.

4.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

Organi držav članic rezultate testiranja in druge pomembne informacije sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.

6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih dobavitelji ne smejo uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji.

1.

posebne ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov

2.

posebne ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov (NOx), ki jih oddajajo lokalni grelniki prostorov